ZA VSE DOVOLJ NALOG
Ob začetku vsakega novega leta običajno usmerimo svoj po-gled v delo in naloge, ki nas čakajo v družbenem in osebnem živ-ljenju. Naj bo torej tudi naš pogled usmerjen v številne naloge, za katere že danes vemo, da bodo predmet naše družbenopolitične aktivnosti pri nadaljnji gradnji naše samoupravne socialistične družbe. Gre za uresničitev ciljev družbenopolitičnega sistema in družbenoekonomskih ureditev, kot smo to zapisali v ustavah, zakonu o združenem delu in dokumentih zveze komunistov. Napočil je torej čas konkretnega dela in uresničevanja vsega tistega, o čemer smo se v naši družbi že dogovarjali. Delo, ki nas čaka, bo zahtevalo maksimalno angažiranost celotne družbe in posameznika v njej.
URESNIČITEV ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
V naši družbi poteka že nekaj mesecev boj za uresniči-tev določil zakona o združe-nem delu, ki so ga sprejeli delegati obeh zborov zvezne skupščine lani pred dnevom republike. Zakon pomeni zgodovinsko prelomnico v boju za nadaljnji razvoj naše socialistične družbe in je hkrati celovit program ra-zvoja v sedanji fazi naše revo-lucije. Gre za kodifikacijo vsega tistega, o čemer smo v javrii razpravi že govorili. Napočil je čas, da temeljne in druge organizacije združe-nega dela, samoupravne inte-resne, krajevne in poslovne skupnosti prilagajajo svojo samoupravno organiziranost ter uskladijo samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte z določili zakona.
Zlasti   temeljito   bo   treba
spregovoriti ^ in spremeniti družbenoekonomske in sa-moupravne odnose delavcev v združenem delu, dohodkovne odnose, medsebojna razmerja delavcev, samoupravno orga-niziranje,          uresničevanje
samoupravljanja delavcev, delegatska razmeija in šte-vilna vprašanja, ki se nanašajo na kazenske določbe zakona. Enako delo bo treba opraviti v KS in SIS ter drugih skupno-stih. S temi opravili ne bi smeli čakati in odlašati kajti duh zakona je sprejela večina delavcev in delovnih ljudi in taista večina pričakuje tudi konkretne rešitve, ki jih je samoupravna praksa že poka-zala.
SPBEJEM
DRUŽBENEGA NAČRTA
OBČINE ZA LETO 1977
IN EKONOMSKA STABILI-
ZACDA Skupščina   občine   je   na
S smrtjo tovariša Džema smo izgubili prekaljenega revolucionarja, ki se je desetletja boril v prvih vrstah ZK Jugoslavije, neomajnega borca za graditev naše socialistične samoupravne družbe ter dragega prijate-lja in tovariša.
Tudi delovni ljudje in občani naše občine so se v bole-čini in globokem spoštovanju poklonili njegovemu spominu
decembrski seji sprejela osnu-tek načrta družbenega razvoja za leto 1977. O osnutku poteka v januarju javna razprava. Končana bo do seje skupščine, ki bo predvidoma sprejela družbeni načrt še ta mesec.
Iz programa razvoja je moč zaslediti, da se postavljajo pred gospodarstvo občine zahtevne naloge. Tako naj bi se realni družbeni proizvod v tem letu povečal za 6 %, indu-strijska proizvodnja naj bi rasla hitreje: za 7%. Zapo-slenost se lahko poveča za 2 %, produktivnost pa naj bi po-rastla za 3 %, Na teh osnovah bi se lahko realni osebni dohodki povečali za 1 do 2 %. Tudi na podrocju družbenih dejavnosti naj bi se stanje samoprispevka iizboljšalo z izgradnjo objektov družbe-nega standarda, kar je bilo izglasovano na referendumih za I. in II. samoprispevek.
Doseganje z družbenim načrtom predvidenih trendov razvoja pa bo terjalo maksi-malno organiziranje tudi na področjih stabilizacije.
Na vseh področjih gospo-darjenja z družbemimi sredstvi bo potrebno izdelati stabiliza-cijske načrte in sproti sprem-ljati rezultate gospodarjenja.
VOL1TWE SO PRED WRATI
V  letu 1978 potteče mandat vsem    delegatomi    skupščin, družbenopolitičniih skupnosti, samoupravnih  interesnih  in krajevnih skupnosti.    V  ok-viru   priprav   za   volitve   se bomo morali že v marcu lotiti v združenem delu in KS evi-dentiranja možnih kandida-tov za delegate. Do takrat pa bo treba oceniti delo sedanjih delegatov,   delegacij," konfe-renc delegacij, DPS, SIS in KS. Rešiti bo treba tudi vpra-šanje: ali rabimo eno ali več delegacij     za    samoupravne interesne skupnosti.
Najzahtevnejša pa bo druga polovica leta, ko bo treba pripraviti predkandidacijske in kandidacijske konference ter postopno opravljati opra-vila za izvedbo volitev, ki bodo spomladi leta 19778.
V okviru pripraav na volitve bo potrebno v TVOZD in KS vzpostavljati deldo koordina-cijskih   odborov    za   volitve oziroma volilnihi komisij, ki
bodo   morale   takoj   pričeti delati.
PREOSNOVA
KMETIJSTVA
IN PODEŽELJA
O preosnovi kmetijstva in podeželja govorimo v naši družbi že več let. Poglobljeno smo o tem spregovorili na 2. seji konference ZKS v letu 1970. Stališče in sklepi, spre-jeti na omenjeni seji, so še danes podlaga, da v občini povedemo širšo razpravo o nadaljnjem razvoju kmetij-stva, gozdarstva na vasi. Poleg omenjenih sklepov nam bo v veliki meri služilo gradivo, ki ga je že obravnavala skupš-čina občine. Gre za problema-tiko in stališča o kmetijstvu in za sprejeti prostorski načrt za potrebe kmetijstva. Zlasti pomemben je tisti del, ki se nanaša na izvajanje srednje-ročnega programa razvoja kmetijstva v obdobju 1976 do 1980.
Glede na sprejeti zakon o združenem delu gre tudi za to, da čimprej izenačimo položaj kmeta z industrijskim delav-cem. To pa bo moč doseči z večjim združevanjem kmeto-vega dela, sredstev in zemlje z družbenim kmetijstvom in s kooperacijo.
V razpravi o preosnovi kmetijstva in podeželja bo potrebno zlasti opozoriti na naslednja področja: kreditna politika, ustanavljanje proi-zvodnih in strojnih skupnosti, usposabljanje kmetov, oskrba Ljubljane, večja aktivnost pospeševalne službe, ustanav-ljanje aktivov mladih zadruž-nikov, ustanovitev interesne skupnosti za pospeševanje razvoja kmetijstva, odlok o zaščiti kmetij, zdravstveno varstvo kmetov in na vpraša-nja, ki se porajajo v vsakod-nevni praksi.
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
OBGANIZtBANOST     SZDL V DRUŽBENI BAZI
IN KREPITEV KRAJEVNE SAMOUPRAVE
V statutu in pravilih sociali-stične zveze smo zapisali, da bo SZDL učinkovita le, če bo fronta organiziranih sociali-stičnih sil.  Da  bo  resnično postala enotna demokratična organizacija delovnih ljudi, ki bo usmerjala delo in usmerje-nost množic, bomo morali v prihodnjem   obdobju   SZDL bolje organizirati.
V mislih imamo ustanovitev hišnih, uličnih, sosesknih in krajevnih    odborov    SZDL. Organizacijo SZDL bi morali približati slehernemu občanu in s tem zagotoviti možnosti, da bodo lahko delovni ljudje in občani uresničevali svoje interese    prek    te    najširše demokratične zveze. Ob novi organiziranosti     SZDL     se moramo zavzemati za tof da preusmerimo    težišče    dela: Socialistična     zveza     mora postati mesto in prostor, kjer se oblikujejo stališča in pred-logi, ne pa da se v njej odloča.
Ce pa bomo hoteli to vlogo doseči, bo potrebna aktivna prisotnost članov ZKS in sin-dikata v KS, mladih, borcev in številnih kadrov iz družbenih organizacij in društev.
Dosledno bomo morali izpe-Ijati krajevno samoupravo. Zbori delovnih ljudi in obča-nov, zbori delegatov KS, sveti KS in obe delegaciji ter hišni sveti bodo morali bolj zaživeti kot mesta in prostori samou-pravnega dogovarjanja in odločanja. In prav v tem se bo morala odraziti vloga SZDL. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno veliko dela, ki ga bo treba čimprej opraviti na vseh ravneh. Dobra organiziranost SZDL in krajevne samou-prave vključujejo tudi druge akcije, ki jih obravnavamo v tem prispevku.
V ZNAMENJU PRIPRAV NA KONGRESE ZK
V zvezi komunistovJv^ieia_
"TČIU aRnVnoši'ošreHotočena v priprave na VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ ter na pro-slavljanje 40-letnice ustanovi-tve KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Zveza komunistov bo v pred-kongresnem obdobju posve-tila največ pozornosti uresni-čevanju sklepov X. kongresa ZKJ, ustave in sklepov VII. kongresa ZKS. Gre za poglob-ljeno razpravo o naslednjih področjih: uresničevanje ustave, delegatskega sistema in zakona o združenem delu,
delovanje SZDL, sindikatov, stabilizacija, svobodna me-njava dela v SIS, poglabljanje krajevne samouprave, ideolo-ška izgradnja članov ZK in njihovo usposabljanje, med-narodna politika itd. Skratka: glavni poudarek bo dan funk-cioniranju samoupravnega mehanizma te družbe.
V tem letu bodo opravljene tudi      volilne      konference osnovnih organizacij ZKS.
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
V   preteklem   letu   smo   v Sloveniji sprejeli nov zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varno-sti in notranjih zadevah. Oba zakona   predstavljata   kom-pleksno in dolgoročno norma-tivno usmeritev na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,   hkrati   pa   nas obvezujeta,   da   se  v  občini organiziramo tako, da bomo kar se da dosledno uresniče-vali določila zakona. Odveč bi bilo naštevati pravice in dolž-nosti,    ki    jih    imamo    pri obrambnih pripravah delov-nih ljudi in občanov, organizi-rani v TOZD in KS ali enotah narodne zaščite.
Zato bomo morali podružb-Ijanju LO in DS v naših samoupravnih aktih in pro-gramih posvetiti vso pozor-nost. Le tako bomo varnejši in močnejši pred kakršnimkoli napadom na našo suverenost.
SKLEPNE MISLI
Namen pričujočega pri-spevka je predvsem razmiš-ljanje o programskih aktivno-stih na številnih področjih družbenega dela in življenju. Če smo v tem razmišljanju katero področje dela izpustili, smo to storili namerno, saj naša ambicija ni bila usmer-jena v pregled vseh nalog, ki jih bo treba opraviti v tem letu. Še več, to se tudi ne da narediti, ker praksa narekuje številne nove naloge. Tako se nišmo. dotaknili financiranja -U3, volilnih konferenc osnov-nih organizacij sindikata, stanovanjske problematike, ustanavljanja novih SIS, pro-slav in prireditev ob 40-letnici ustanovitve KPS, mladinskih delovnih akcij in tako naprej.
Prepričani pa smo, da so vsa ta vprašanja v programih zapisana in o njih bomo med letom še razmišljali.
Ob koncu želimo le to, da bi bili pri uresničevanju nalog dosledni, kajti le tako bo naše delo rodilo tudi osebno zado-voljstvo in srečo.
IVAN KUHAR