St. 177 (shaja. Izvseail ponđelj AaiSkega «t 20. L pisma se se sprejemajo? Antaa Gerbee. — snaSa ta mese: L 7.—, 1 2a litttnitve Mesečno 4 Mre ^et. istBTifil (loito cirmn tn u poa) V Trstu, v petak 27, lulUa 1923. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLVII5 Uredništvo: ulica sv. PraoBIfe pošiljajo oredoUtva. Nafunlrin— Izdajatelj ta udgown ost Tlak tiskarn« Edinost pol leta L M.— in celo leto L Telefon nradnlUvs In a prave it 11- EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Ogiasi se računajo f »rokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L ogiasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poCOJajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica s* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon arednlltva ta upravo 11-67. Za svobodo tiska O načrtu uredbe «proti zlorabljanju službeno proti njemu in priznava s tem, da ttsk.a» (kakor se je namreč glasila službena j se je mož res neprevidno ali neumno za-označba), ki ga je sprejel ministrski svet, 1 letel. Če pa kako javno glasilo omenja tak smo mi izrazili izčrpno sodbo z besedo, j dogodek in ga graja po pravici in zaslugi, da sta svoboda in obstanek tiska ▼ nevar- j more nastopiti prefekt, češ da je ta vest nosti. Temu načrtu so se odločno uiprli j tendencijo zna. in žaljiva za organe javne tudi listi v kraljestvu, kolikor si jih je še uprave. Potem izda svoje prvo lepo «po ohranilo svoje mnenje in pa tudi pogum za! svarilo*, ki mu — v podobnem slučaju — odkrito izražanje svoje misli. Tako po-j sledi drugo, na kar sledi odredba, ki od sebno ugledni milanski list «Corriere della stavlja odgovornega urednika. S tem se Sera». Porazno sodbo izrekajo tudi ne it a- odpravlja — kakor je rekel «Corriere» — lijanski inozemski listi, izlasti pa nemški. = temeljna pravica, pridobljena z boji deset- Ljudje tam zunaj enostavno ne morejo letij: svoboda in obstanek lista sta izro-2 azume ti, kako naj bi prišla do takega, o- cena samovolji izvrševalne oblasti! mejevanja svobodnega izraženja svoje. Taka uredba nadzorstva nad tiskom bi misli ravno v državi, ki ji je bila doslej bila nevarna za razvoj političnega življe-svoboda tiska v največji ponos kot jamstvo nja v državi, ker bi kratila državljanom za splošno državljajnsko svobodb. j glavno sredstvo za izražanje svojihi opra- Ne tajimo, da ne bi se bila tudi v Italiji; vičenih pritok. To pa bi bilo škodljivo tudi zlorabljala ta največja dobrina za poli- za koristi in ugled uprave same pred jav-tično življenje naroda. In to včasih celo v j nostjo. Pravica do kritike — seveda do-toliki meri, da je tu pa tam tako zlorab- j stojne in stvarne — je ena najelementar-1 janje postajaio nevarno za zdrav raizvoj nejsih državljanskih pravic in obenem tudi notranjega političnega življenja in tudi za; eden glavnih predpogojev za dobro upra-pozicijo in interese države napram vnanje-|VO; kajti kritika odpravlja morebitne ne-mu svetu. Zato priznavamo brez drugega,; dostatke in hibe. da gre državi polna pravica, da skuša s Te ^ jc generalni svet udruženja ita-primcrnimi odredbami zajeziti tako Umskega tiska označil svoje stališče na- rabo svobode teka Ali, kar se more in| m najmeravani ministrski uredbi. V to-mora zahtevati, je, da so v odredbah jasno j zaidevni resoluciji pravi, da ima država v m točno začrtane meje toliko tistun, ki pi- že veliavnih zakonih zadostno sredstvo za sejo v javne hste, kolikor tistim, ki na, jih discipliniranje delovanja tiskai in proti mo-nadzorujejo Tu morajo biti izključeni vsaki; rebitnim 2loraJbam, kar da ni samo v jav-ovomi, vsako poljubno tolmačenje s te afc nem interesu, marveč tudi na korist ugleda one strani. Tisti, ki pise, mora vedeti kje j časopisja samega. Resolucija pritrja dole me,a ki ,e ne sme prekoračiti a tisb,, ločbif ^ odgovorni urednik lista bodi ali ki nadzoruje m ukrepa proti zlorabam,!glavnif ali kak drugi stalni urednik. Odmora tudi vedeti, kda7 sele m zaka? mora!.^^ določbo, dla naj prefekt, < kjer je poslovati. Tudi temu poslednjemu mora ^ mcstu», posvari odgovornega urednika, biti cdtegnjena vsaka možnost za kako|hl določbo, da more prefekt odstaviti zlorabo pooblastil, ki jih ,e prejel. Takaiod orn urednika, ne da bi se poprej jasnost je neogibno potrebna, kerse sicer, izvršUo swJnQl postopanje. S tem, d!a bi se odpirak> vrata za padanje iz ene skrajnosti paraliziralo vsako delovanje tiska in one- v drugo: da se namreč ukrepi proti res nevarni in škodljivi zlorabi svobode tiska izprevržejo v neopravičeno in škodljivo zatiranje te svobcde. Kajti tako omejevanje je za interese države in politični razvoj naroda istotako nevarno; kakor zloraba sama. «Corriere della Sera» je podal za to našo trditev par nazornih zgledov, kako more — v zmislu določb načrta, ki ga je sprejel ministrski svet — vsak prefekt v vsaki, tudi najrahlejši in naj opra vič ene jši kritiki, da, tudi v vsaki ugotovitvi splošno znanega in neoporečnega dejstva, videti tenden-cijozno in neopravičeno vznemirjanje javnosti, oškodovanje interesov države in žaljenje in poniževanje nje uprave in nje organov. Potem more prefekt vsled tega svojega «spoznanja» šikanirati list in ga eventuelno zadušiti. Vzemimo primer iz našega vsakdanjega življenja. Recimo, da je kak podrejen organ državne uprave zagrešil kje na deželi kako — recimo blago — nerodnost. Saj se kaj takega dogaja tudi povsod drugod in v področju vseh uprav na svetu. Neposredno predpostavljena mu oblast postopa mogočilo poklicno poslovanje časnikarja, četudi izvaja svoj polic z največjo marljivostjo in najčistejšimi nameni Resolucija želi, da vlada — zaupajoč tudi zavesti italijanskega tiska — ne bo smatrala za potrebno izvedbo napovedianih ukrepov. Posebno pa podčrtujetrno naglašauje v resoluciji, da vsaka eventekio potrebna sprememba na tej politični pravici se mora izvršiti potom zakona (torej ne z ministrskimi , ukrepi.) Na to se je posebno odposlanstvo udruženja predstavilo ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki mu je razločilo pomembnost resolucije. G. ministrski predsednik je izjavil, da ne more sprejeti zahtev resolucije v polnem obsegu. Pač pa jemlje na znanje zagotovilo, da bodi pisava italijanskega tiska taka, da izvedba ukrepov ne bo potrebna, Ali se smemo po teh izjavak g. Musso-linija nadejati, da odneha od izvedbe svojih nameravanih ukrepov- Želeti bi bilo to v interesu svobode -tiska in zdravega razvoja političnega življenja in s tem tudi v interesu države. Italija Bodoče zasedanje ministrskega sveta RIM, 26. Ministrski predsednik je odredil, da se boi vršilo novo zasedanje ministrskega sveta zadnje dni avgusta. Med drugim bo takrat ministrski svet izdelal! načrt za reformjo upravnih ustanov in uredb (državnega; sveta, pokrajin, občin, javnih dobre delnih naprav itd,). Razen tega bo ministrski svet sprejel nekatere pravne ukrepe glede delovnih pogodb in bo proučeval položaj državnih financ. Fršizem se ne more še odreči oboroženi sili črnih srajc RIM, 26. Sinoči se je vršila dvanajsta seja velikega fašistovskega sveta. Na koncu razprave je Mussolini predložil sledečo azjavo, ki jo je veliki fašistovski svet soglasno sprejel; Veliki fašitorvski svet je proučil v vseh podrobnostih ustanovo, uporabo in odno-šaje prostovoljne milice za državno varnost in je prišel do sledečih zaključkov: 1.) Do-irfi;» n/ -i- * * * i kler ne bo država popolnoma faSsto'vska, | t. j. dokler ne bo vladajoči fašistovski milice, ki je poti orožjem, je v službi politične policije in je podvržen edino disciplini milice in določbam vojaškega kazenskega zakonika. Za žensko volilno pravico. RIM, 26. Davi je državni podtajnik na ministrskem predsedništvu Acerbo sprejel doktorico Troise in gospo Cimi no kot zastopnici . udruženja za žensko volilno pravico. Acerbo je dami zagotovil, da bo zbornica v svojem jesenskem zasedanju razpravljala o vladnemu predlogu za žensko volilno pravico pri upravnih volitvah. O tem načrtu bo poročala zbornici ista komisija, ki je proučevala novo vo-lino reformo. Italijanske železnice imajo dosti premoga RIM, 26. Visoki komisar za železnice poroča: Vesti, ki jih nekateri listi širijo o dajatvah porurskega "premoga Italiji, so izzvale v političnih krogih gotove skrbi Vsled tega ne bo odveč, ako se izve, da je italijanska železniška uprava v pričakovanju nadaljnjega dobavljanja premoga iz Nemčije v zadnjem času nakupila v An- razred1 imel popolnoma v svojih rokah vseh državnih uprav in ustanov, te dediščine vladajočega razreda od včeraj in dokler ne bo končno izginila vsaka možnost zopet ne vstaje protidržavnih elementov, se ne bo mjogel fašizem, stranka in vlada, ki je napravil revolucijo in je vzel nase vrso temu primerno odgovornost, odreči oboroženi sili črnih srajc. 2.) Črne srajce predl-stavljajo torej cvet stranke, zvesto stražo čujećo in nepremagljivo fašistovske revolucije. 3.) Vpoklica sta samo dva, in sicer šteje prvi 300 tisoč mož in drugi 200 tisoč. Za te poslednje ni treba, da bi morali biti vsi oboroženi. Stranka, ki ima skoro miljon vpisanih, lahko postavi tako silo. 4.J Milica je velika poliiična policija. Njena nadloga je vd ušili vsako kaienje javnega reda, vsak poskus vstaje proti fašistovski vladi in zagotoviti tako normalen potek državnega življenja. 5.) Milica se ne sme udeleževati operacij navadne policije, kar je naloga kr. orožnikov. 6.) S svojim obstankom oprošča milica vojsko vsake politično-(polici;ske operacije za vzdrževanje javnega reda. 7.) Da bo milica zamogla v slučaju vojske vrniti armadi svoje člane, se bo vojaško urila po načrtih, izdelanih od glavnega poveljnistva armade. 8.) Disciplina milice mora biti neizprosna. Član no ugodnimi pogoji, tako da so italijanske železnice preskrbljene s premogom za šest mesecev. lusoslavila Po od godi t vi skupščine — Vtis včerajšnrih sklepov skupščine — Pred rekonstrukcijo vlade? BELGRAD, 26. Včeraj ves dan in tudi še danes dopoldne so se vršile med radikal-skimd voditelji razprave glede izročitve Radića sodišču. Pašič je še včeraj dopoldne obetal klerikalcem, da z izročitvijo Radića najbrž ne bo nič. Kaj je povzročilo končni preokret pri vladi, še ni popolnoma dognano. Beležimo govorico, da je meše-tarjenje vlade z Radičevim veleizdajstvom. izzvalo prav ostro reakcijo na najvišjem mestu in da se je tekom včerajšnjega in današnjega dne vršila živahna izmenjava telegramov med Bledom in Belgradosn. Sedaj vse z napetostjo pričakuje razvoja nada ljnih dogodkov. Po predpisu zakona bi moral biti Radič v trenutku, ko je njegova imuniteta dvignjena, radi obdolžitve veleizdaje takoj aretiram. Pričakovati je torej v najbBžjih uraJi aretacije voditeljev HRSS — ako se morda s kakšnim trikom ne najde kakšen drug izhod. Javnost prav malo veruje v odločnost viade in je po večini fejo kupčije. Izvajanja poslanca Wilderja na današnji skupščinski seji so vzbudila v Belgradu veliko pokornost in čim burnejše so se radikalci branili proti njegovim očitkom, tem bolf se je videlo, kako globoko se čutijo prizad'ete. Parlamentarne počitnice bodo trajale do 20. septembra. V Belgradu nastaja mrtva politična sezona. Finančni minister je včeraj predložil proračun za tekoče finančno leto 1923-24. Sedanje dvanajstine potečejo s 30. septembrom. Z o žirom na pozni sestanek parlamenta je sevedai izključeno, da bi bil proračun do 1. oktobra sprejet in se bo tudi jeseni še gospodarilo z dvanajstinanu. To je zlafeti važno glede novih uradniških plač, ki pred odobritvijo proračuna ne morejo biti uveljavljene. U-radniki dobijo tudi s l. oktobrom le pravico brez novca. ♦ Popoldne se je radakalski klub za slovo še razračunava! z nekaterimi ministri ter so padale zlasti ostre besede proti ministrom Ninčiču, Vujičiću in Markovicu. Klub je sprejel demasijsko ponudbo notranjega ministra Vujičićai, kateremu se je zlasti očitalo, da je iza vozil na Hrvatskem. Vu-jičić pa kabineta ne zapusti, temveč prevzame najbrž kak drug resort. Zatrjuje se, da bo Pašič izvedel rekonstrukcijo! kabineta še tekom tega tedna pred svojim odhodom na Francosko. Radić izročen sodišču — Zasedanje skupščine odgodeno db 20. septembra — Zakon o zavarovanju proti toči sprejet BELGRAD, 26, Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala razprava zakona o zavarovanju proti toči. Posl. Mo-skovljevič (zemlj.) je zahteval obvezno zavarovanje, sicer bodo zemLjoradiniki glasovali proti. Posl. Mike Radosavljević (dem.) je naglas al, da bodo -demokrati glasovali proti zakonu, ako se ne prediela po zakonskem načrtu bivšega ministra Fuclja. Tudi on je za obvezno zavarovanje proti toči. Posl. Agatonovič (dem.) je kritiziral, da vlada za obvezno osiguranje nima kredita. Zahteva, da se vjpošteva jo predlogi demokratov, sicer bodo glasovali v specijalni debati proti. Posl. Sretenovič (dem.) je zahteval, naj se zakon vrne odboru in popravi. Minister Trifkovic je branil zakon, pri čeuvur je prišlo do burnih spopadov s •posl. Moskovljevičem. Pri razipravi o prehodnih odredbah* je prišlo do viharnih konfliktov med.1 demokrati in Markom Gjuriči-ćem. Pri glasovanju je bilo oddanih 166 glasov, in sicer 107 za, 59 pa proti. Proti so glasovali demokrati ji zemljoradniki. Porobio imunitetnega odbora Nato je zbornica prešla na razpravo o >oročihi imunitetnega odbora, ki pred-aga izročitev nekaterih poslancev, med njimi posl. Radića in tov. ter posl. Sušnika, Pueenjaka in 2ebota sodiščem. Posl. Sušnik je prečital v imenu klerikalnega in muslimanskega kluba izjavo, v kateri pravi: Vsa inkriminirana dela, zaradi katerih se zabiteva izročitev narod'nih poslancev avtcnomisfcičnega odbotsno federalističnega mišljenja, so političnega značaja in v zvezi z njihovim političnim delom. Minister je zahteval izročitev že pred meseci, toda vladk ni hotela sklicati imunitetnega odbora. Šele ko je bil objavljen zagrebški >rotokol, je vlada v naglici sklicala imuni-;etni odbor, ki je sklenil izročitev Stjepana Radića in njegovih druigov soaniji. Jasno se vf^jr, dia je ta cela stvar le političnega značaja. Smo proti izročitvi narodnih poslancev Stjepana Radića in drugov kakor tudi poslanca Pušenjaka, Sušnika in drugov ter v imenu naj ostrejše ga protesta zapuščamo dvorano. Klerikalci so nato zapustili dvorano, radikali pa so jih pozdravljali: Zdravo! Na svidenje! Posl. Wildier je v imenu demokratov izjavil, da smatra predloge imunitetnega odbora sicer Ka utemeljene, razkrinkal pa je z žgočo irotnijo postopanje radikalov, ki so sklepali s politiki, katere smatrajo za veleizdajnike, politične kravje kugpčije, ko pa so se te kupčije razdrle in je Radič objavil famozni Markov protokol, so naenkrat v skrbeh za dobrobit države. Ugotovil je nadalje, da je ravno radikalska politika omogočila Radičeve podvige. Današnji režim je voda na separatistične mline. (Burno odobravanje pri demokratih). Med Wilderje-vim govorom je prišlo opetovano do ostrih prerekanj med demokrati in radikali. Posl. Wilderju je skušal ugovarjati minister Uzu-novič, ki je med dlru/gim trdil, dai je ^zagrebački protokol; sa najvišeg mesta primljen Klici: Zakaj ga pa potem vlada ni akceptirala? Ob 1.50 se je vršilo glasovanje. Predlogi imunitetnega odbora izvzemsi slučajev posl. Gjoke Popoviča (dtem.) in Krafta (Nemca), ki so bili vrnjeni odboru v spo-poinitev postopanja, so bili odobreni in so torej pod:. Radič, Maček, Krnjevič, Košu-tič in Predavač izročeni sodiščem zaradi tiskovnih pregreškov in zaradi veleizdaje. Nadalje so izročeni med drugimi klerikalni poslanci Fušenjak, Žebot in Sušnik. Nato je ipodpredsedbik Ljuba Bakič ob 2.10. uri zaključil sejo in naznanil skupščini, da se vrši prihodnja dne 20. septembra. Tekom popoldneva in večera je večina poslancev zapustila Belgrad. Pc t r ogradu tega žita. se izvršujejo priprave za izvoz Jordanski odpotoval v Rim MOSKVA, 36. Novi zastopnik sovjetske Rusije v Italiji g. Jordanski je odpotoval včeraj v Rim. V najkrajšem času se bo podal v Carigrajd, kjer bo podpisal lausannski dogovor gledle morskih ožin. Prva boliseviška ladja v sueškem prekopu. MARSEILLE, 26. Iz Port-Saida poročajo, da je pred nekaj dnevi ruski parnik ram 800.000 tooam ŽfeL na letošnjem Zbornica je sprejela skoraj vse člene novega volilnega reda, kakor jih je predložila vlada. Vlada je sprejela le nekatere neznatne nebistvene izpreminjevalne predloge, sicer pa je ostala neizprosna do zadnjega. Novembra bo novi zakon sprejet v senatu in s tem bo volilni red končan in po vladarjevi sankciji postane zakon. Po onem znamenitem glasovanju, ko je Aiussclini tako imenitno prodrl s svojo voljo, je bilo takoj jasno, da je bila to odločilna zmaga in da pojde tudi naslednje razpravljanje posameznih točk prav tako, kakor hoče vlada. Še enkrat je poskusila opozicija svojo meč, ko se je šlo za takozvani kvorum1. Gj.ozrcija je namreč zahtevala, da je treba ustanoviti število odstotkov, po katerem zmaga večinska lista. Mussolini je izjavil, da nima nič profi kvorumu, ker je to tehnično vprašanje, ki ne tamgira bistvenih točk volilne reforme. Popolari so torej predložili številko 40%. Večinska lista naj dtobi dve tretjini poslancev, t. j. 356, če zbere vsaj 40 & oddanih glasov v vsej državi. Če je pa Musso-ini bil pripravljen sprejeti kvorum, pa ni lil zadovoljen s številom odstotkov. Kakor zasmeh opozicije je znižal predloženo število 40% na 25%. Ta afront je opozici-jonalce zelo razdražil, toda bilo je vse zastonj. Da bi bil poraz manjši, so nekateri opozicijonalci napravili posredovalni pred- pri- 5330.000 ton na-letu. V luki v predlog glasovanje zaupnice. Po teh nastopih je bilo ozračje zbornice precej napeto. Opozicijonalci so kazali večjo o:llcčnos( kakor pri nedeljskem porazu in so seda^ resno skušali izreči tern potom nezaupnico oni vladi, kateri so izrekli pred nekaj dnevi zaupnico. In tako je šla opozicija po novo blamažo, ki presega nedeljsko. Mussolini je sice» ;zopet prodrl, toda z neznatno večino 21 glasov, pa ta okolnost ne igra danes nobene vloge. Zopet je zmagal Mussolini, o-pozicija pa se ne vzdigne več po tem po* razu. Posebno so zadeti popolari. Mnogi so glasovali za vlado, nekateri so se odstranili in morda je le dobra polovica njili glasovala proti vladi. S tem je razkol t stranki dovršen, ta še pred kratkim velika, kompaktna in močna stranka se je začel« mrviti pod udarci premetenega voditelja fašizma, da je nekaj čudnega. Zdi se, da pojde razkrojevalno delo veliko hitrej« naprej kakor pa pri socijalistični stranki In ta razkroj je popoln, zakaj popolari si niso zapravili samo šans navzgor, ampak tudi navzdol pri masah. Poraz je prav ne^ časten, voditelji popolarov so izgubili vel ugled bodisi pri svojih političnih nasproit« nikih kakor tudi pri onih masah, ki so ve« rcvali v strankino vodstvo. Ko so popolari videli svoj poraz pd vprašanju kvoruma, so vrgli puške v ko« ruzo, kakor se izraža naš kmet, in niso več vztrajali pri ostalih izpreminjevalnil predlogih. Sledil je torej paničen umik po- log za 33% kvorum (eno tretjino glasov), raženih na celi črti. Politični razvoj p« toda Mussolini je ostal trmasto pri svojem j nastopu fašizma na vlado se vrši po novit predlogu. In še ie izjavil, da stavi nas ta I pravilih. Vsa oredvidtevania so dosedqj jirevarila nefašiste, vrši se tak preobrat v notranjih * političnih sporih, kakršnega ni nihče pričakoval, morda niti fašisti sami ne. K/©liko časa bo pustil Mussolini to zbornico pri življenju, ne ve nobeden, morda še vlada ne, Mussolini je sicer obljubil, da bo razpisal volitve tedaj, ko se položaj deželi toliko zboljša, da bo zajamčen mirni potek volilne borbe in volitev, ki naj se vrše brez nasilja. Iz teh besed bi sledilo, da s približno 40 let in je nem. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Ljubezniv zaročenec. 21-letna Margareta Rossitti, stanujoča v ulici Crosada št. 12, se je včeraj popoldne sprla s svojim zaročencem. Tekom besedičenja "je ta nenadoma potegnil Slovenski oo. kapucini so morali pretekli teden zapustiti v Gorico. Udarec, ki je zadel slovenske vernike v mestu in okolici, je težek, izguba nenadomestljiva in krivica vnebovpi-joča. Da bi izbrisali vtis splošnega spoštovanja in hvaležnosti do pregnanih patrov, so si izmislili gotovi elementi ostudno obrekovanje in ga dali celo ponatisniti v «Piccolu». Zlobno namreč očitajo pp. kapucinom, da so oropali oziroma c^li oropati samestan iz same zavisti do novodošlih kapucinov. Zdi se nam popolnoma odveč pobijati to infamno laž. Vendar radi resnice in hvaležnosti, katero ohranijo Slovenci požrtovalnim oo. kapucinom, odgovarjamo obrekovalcem naslednje: Goriški samostan je bil v vojski demoliran in po-polnoma oropan. Ko so se vrnili patri v Gorico, niso našli ničesar drugega kot popolno razvalino. Neutrudni agilnosti kapucinov in dobrohotni darežljivosti vernikov se imamo edino le zahvaliti, da je vz. razvalin vstal zopet samostan in se uredili prostori, cerkev in vrt. Nešteto inventarja so dobili priljubljeni očetje kapucini osebno na posodo od vernikov, ki so upravičeno zahtevali ob njihovem odhodu izposojene predmete nazaj. Mesto da bi ti obrekljivi elementi s hvaležnostjo omenjali nesebičnost kapucinov, ki so novodosiim patrom pustili urejeni, popravljeni konvent in lepo obdelani vrt, se z nepojmljivo hinavsko zlobo zaganjajo v krivično preginane očete, ki so vzeli s seboj par stvari, neobhodno potrebnrhl za ekzistenco. Še celo mačeha pusti pastorki, da si naveže culo, predno jo spodi z doma; tukaj pa ne bi smeli krivično pregnani očetje vzeti s seboj to. kar jim po naravni, božji in redovni postavi priliče za neobhodno potrebno vzdrževanje, ki ga še celo ciganu ne odrekamo. Mogoče je, da so se med silnim navalom, ki je trajal zlasti zadnje dneve, ko je okrog 4000 ljudi s solzami v očeh jemalo slovo od svodih dušnih pastirjev, okoristili elementi in vzeli iz samostana malenkosti, ki niso bile njihove. Mogoče, pravimo. Vprašamo pa, kdo je odgovoren za to zmešnjavo in čigava skrb je bila čuvati nad samostanskim inventarjem? Zakaj niso merodajne oblasti poslale komisarja, ki bi ob odhodu kapucinov prevzel in čuval m- | ventar? Le nikar ne iščite krivcev pri do- { brofcnikih, temveč tam, kjer so v resnici! Tudi s tem podlim početjem ne boste izbrisali iz vernih src globoke hvaležnosti, ki jo dolgujejo kapucinom za njihovo požrtvovalno in nesebično delo, ki so ga vršili med nami ves čas svojega bivanja v Gorici, zlasti pa po vojski, ko je vsak Goričan občutil njihovo dobrotljivost in je ne bo zabil nikoli! Miren. Slovensko izobraževalno društvo v Mirnu naznanja, da priredi v nedeljo, dne 12. j avgusta t, 1. večjo narodno slavnost. Spored in druge objave se priobčijo pravočasno. Dontberg. Izvanredni občni zbotr »Slov. Čitalnice« v Dornbergu je dne 8. julija (ob priliki Šestdesetletnice društva) vznak hvaležnosti za zasluge, ki so si stekli za društvo, imenoval bivfte še žrO'eče dolgoletne predsednike: g, Josipa Mrevlje, g, Vincenca Šinigoj, g. Franca Kavčič, g. Franca Berce ml. in g. Franca Šinigoj, za svoje Častne člane. Odbor. KRONE, srebro, zlato in platin kupcem* Plačam več kot drugi Zlatarna Povh Albert, trst, via Mazzin? 46. g55 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove na podlagi svojih študij vsakemu svojo preteklost, sedanjost' in bodočnost. Gorica, via Carducci 9. 1035 HIŠA z vrtom in malim zemljiščem, se proda. Komen 131. 1036 PISALNI STROJ pri upravništvu. se proda. Naslon 1023 SKLADIŠČU Via Udme 25 so na prodaj poročne sobe in za 1 osebo. Sobe iz trdega masivnega lesa (bukove, jekrve, javorjeve, mahagonijeve itd.) svetle; psiha s tremi ogledali. Gene brez konkurence. Zaloga Via Udine 25. 1031; SREBRO, zlate inbriljante plača več kot drugi Pertot, via S. France*co 15, II. Marfi staas&j talili imi Tržaška pojolilnka in Milica registrovaua zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje {PP" 4° o "VI večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranhs od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67. Borana ooroflla, . > Tftčaii: Trst, dne 26. julija 1923. Cosulich •••••••• •!•!«•••.• 305 Dalmatia ..................285 Gerolimich ...........•••••1180 Libera Triestina •••••.............415 Lioyd ........................1415 Lussino ••••••••••••«,.,.. CAo Martinolich..........................141 Oceania • • • V • • • ..............90 Premuda ................ , , 635 Tripcovich .................279 Ampelea ................ ( , 510 Cement Dalmatia ••••••••••,,•• 313 Cement Spalato .......................2^8 ^ Valuta na tržažken* tr&tt. ' /r Trst, dne 26. julija ogrske krone , • ••••••», avstrijske krone........ češkoslovaške kr.nc •••••, dinarji ••••••••«, marke •••••••••••«, dolarji ••• t ••«•... • francoski franki «••*•••. švicarski franki •••••••« angleški funti papirnati • • • • . OM in prMi uiGkou . JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portograaro - Benetke* Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; IS.— o.; 19.05 eks. Dohodi: 10.05 eks.; 23.25 eks. 0.40 eks.; 14.— brz.; 5.40 o.; 15.40 eks. 8.15 o.; 19,23 o. j o. | 1923. 0.10 0.15 0.0315 0.0325 67 25.— 67.7 b 23.70.— 34.— 1 i .50,— 12.25 0.C035 0.0045 22.65 22.75 135.25 135.75 406.—.—410.— 104.80 105.0!» Trsi, Gotica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojni Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8,30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.j 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državai> Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40. 8.50*. 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30\ 12.30, 17.55*. 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.* Odhodi: 17.25 o. Dohodi: 23.45 brz. 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50' brz.; 21.32 o • Ne vozi ob nedeljah. PODLISTEK tANNIE VTVANTI: KSRK& H) Homan Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B. Sledil je globok molk. Moj oče je namršil oforvi. A moja mati je privzdignila za trenutek oči in me pogledala. V blesku tistih dragih pmiiic sem ugledala — sem ugledala mojo Breča. In Olga je rekla: «Da, zaprosil te ie za nevesto tudi Vasilij. Zdi se, da so si dali besedo vsi trije.» Vasilij! Vasilij! Vasilij! To ime mi doni kakor fanfara. Bom žena Vasiljeva! Bom prin-cezinja Tarnovsikaja, Bom najsrečnejša žena oa te; zemlji, polni sreče! In vse druge revne ie ne tega sveta, ki ne rooretjo biti nevesie Vasilija, me bodo zavidale. Ob njegovi roki bom korakala skozi živlienie. srečna od njegove lepote, pod pokroviteljstvom njegove moči; skrita bom na njegovih prsih in nevihte bodo šle mimo mene, oobeca bolest tega sveta se me ne bo mogla dotekniti. , . «Upamf da izbereš Trukockega,® je rekel moj oče resno. «Ali pa Vasilija,* je pripomnila Olga z is-krečimi se očmi. Jaz sem poskočila in jo objela. «Obljubljam ti, da ne izberem Katerino-viča,» sem ji šepetala ter ji poljubita majhno liho, skrito pod rujavimi kodri. «Njega boš poročila ti.» (ln tako je storila). Doteknila sem se roke moje matere in sem čutila, da se je vsa tresla moja uboga mala, nervozna mama! Potem sem se približala mojemu očetu, ki je ostro uph-al oči vame; poljubila sem mu čelo ter rekla: «Oče moj, če hočeš oerečili tvojo Muro, pusti, da poroči Vasilija.* «>likdar,» je zakričal mo,j oče, udarivsi s pestjo ob mizo. Duša starodavnega O' Rourke, našega demonskega, irlandskega pradeda — ki straši vse. se ie orebođila v njem. Toda jaz sem se nasmejala in ga zopet objela. «Če ne poročim Vasilija, umrjem! In ti ne bodi grozni O' Rourke, ki strašiš mater.» A moj oče je še slabši kot O'Rourke; in moja mati se boji. Sedi vsa otrpla, bela kot papir,oči obrnjene navzgor. Modre zenice so podobne majhnemu, bledemu polumeseču-.. Takoj so bili vsi okoli nje, da ji pomagajo, da ji od-pnejo obleko, da ji napravijo hlad... Jaz nisem pomagala. — Tresla sem se. Bolečine v tilniku so se vrnile. In mislila sem, da je moj oče zloben. Poročila bom Vasilija; mater bom odpeljala s seboj. Očeta bočno videli fe enkrat v letu: za božič. • • ♦ Poročila sem Vasilija. Hlinila sem krče, moja mati se je bala zame čimdatje bolj in mi pomagala bežati ž njim. Pravim, da sem «hfioik?» Ne vem. Začela sem seveda s hI in je njem, Rekla sem si: * Sedaj bom hlinila krče.» A Dozneie jih ničem mo41a ustaviti- Zob ki sem jih stisnila nalašč, nisem mogla več razdru žiti; rok, ki sem prostovoljno sklenila, nisem mogla več ločiti; nohti so se mi zarili v dlan, videla sem teči kri po zapestju, ne da bi mogla odpreti in raztegniti prste. «Tu preti božjast. Posledica je to padca iz gugalnice.» *Ne, ne, nef» sem; vpila; «nf to padec! Je Vasilij.« Mama se je tresla in jokala. Kot otroci smo strašni in divji s svojimi materami) Tudi če jih obožujemo, kako jih trpinčimo! Kako je to Žalostno, da spoznamo in razumemo to, ko je prepozno, in da ne moremo nikdar več, nikdar več prositi odpuščemja in jih tolažiti!... Izročila sem Vasilija. Moj oče — hujši ko O* Rourke — me je takoj zavrgel. Ni me hotel objeti ne m) odpustiti. Obupava]« sem. «Ne brigaj se za tistega dolgočasnega moža,» je rekel Vasilij ne potrpežljivo MoSa mati ie iokaie rekla Vasiliju; «Pazite! Dala sem v«tm jo. da ne umre. A' ne bi smela še biti žena nobenemu. Je le se uboga deklica! Ne vem, ali me razumete. ., Spomnite se, da nj še žena. Je še deklica!..« «Da, da, da,» je pravil Vasilij polagajo^ malo važnosti na njene besede. «Ako bo hudobna, jo bom povlekel za ušesa.» •In če bom pridna?» sem vprašala jaz, prv-vzdignivši njegov zamaknjeni obraz ter zro£ v njegove^ žareče, predrzne oči. «Ce boš pridsia, bombončki in cukerčki,* je rekel on, smejoč se z lepimi, belimi zobmi. In jaz: -Obljubi, da boš pei vedno zame, in samo zame, meni priljubljeno romanco: »Domovina daljna, o moja divja pustinja!» «Zate vedno in le zate,» je rekel Vasilij 2 bahavo slovesnostjo. «Pojdl, pojdi, Marijai Tarnovskajab in je položi) mojo roko, na kateri je bleSčal nov poročni prstan, pod pazdufaol «Marija Tarnovskaja!» — kako lepo imel Hotela bi, da bi ves svet, vidač me, rekel: • Glej! Glej! Marija Tarnovskaja, srečna ini blažena med ženami!»