riška Domovina
\-M E KI C/l Ul*—HO M E
N SPIRIT UAG€ ONLY
SL0V6NIAN
MORNING NCWSPAP6R
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING. MARCH 10, 1948
LETO L. - VOt. II
samomor Jan Masaryk, češki zunanji minister. Bil je sin uatano- {g p j p j J KStlUlOdl vitelja češke republike Tomaža Masaryka. V smrt ga je gnala sramota češke, ki je postala plen komunistov. Jan Masaryk je bil rojen v Ameriki, v Brooklynu,N. Y.
I
CONCORD, N. H. — Prve primarne volitve v Zed. državah so se vršile včeraj v državi New Hampshire. Tukaj sta se potegovala
Amerika mora povedati, da bo branila za vsako ceno svojo svobodo
! vršile včeraj v arzavi ivew nampsmre. lunitj »»	Tokio _ genera] MacArthur,
za republikanske delegate guv. Tom Dewey in Harold Stas- kj pregnal japonce s Pacifika sen. Vse je napeto čakalo izid volitev, štetje še ni končano,- toda ter g pametno upravo V0()i 0ku-vsekaže, da bo dobil od 8 delegatov guverner Dewey 6, Stassen . no Japonak0) bi bil pri volji pa dva.	kandidirati za predsednika Zed.
*	*	*	,	'držav, ako bi mu bila nominaci-
SAN FRANCISCO, — General Lewis B. Hershey, ki je bil v |ja ponudena na republikanski vojnem času načelnik nabornih komisij, je včeraj povedal, da via.- konVenciji. Izrecno je pa da že trenira uradnike za naborne komisije in sicer po državah, j dal> da nominacije sam Namen je, da bodo naborne komisije lahko takoj delovale, če pri- igka]. de sila.	_______________
JANKOVIČEV ORKESTER IGRA V LA SALLE
Naš zastopnik Anton Štrukelj, sporoča, da bo igral Jankovičev I orkester iz Clevelanda na sv. Pa-trika dan, to je 17. marca v LaSalle, 111. v -Slovenskem narodnem domu. Prireditev bo pod pokroviteljstvom vojnih vetera. nov št. 4668.
Fantje prijazno vabijo mlade in stare, od blizu in daleč, da se udeleže te prijetne zabave v LaSalle!
Marshallov nairt je premostil prvo zapreko v senalu
NOVI GROBOVI
pove-le bo
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
LONEC OČITA PISKRU, DA JE ČRN. — Rimski liberalni list “Risorgimento liberate” našteva grozovitosti, ki so jih izvršili ti-tovci po 8. septembru proti italijanskim vojakom. Tako hoče malo zabrisati, kar so Italijani naredili proti Slovencem in Hrvatom, ko so dve leti in pol uganjali svoje hudobije na jugoslovanskih tleh. Titova vlada namreč sedaj zahteva razne italijanske generale, naj jih Italija izroči, da jih Tito po svoje kaznuje. Pri tem se jasno vidi, da so si bili oboji totalitarci precej po-Prej fašisti, sedaj komu-
Znano je, da MacArthur smatra komunizem za na j več jo nevarnost demokraciji in de je treba razširjenje komunizma usta-i viti, tako ali pa tako. j Kakor se je MacArthur izra-POGREB STE PINČEVE |zil, je za Zed. države Manes naj-MATERE. — Pisali smo, da je | večji problem delovanje z Rusi-umrla mati zaprtega zagrebške- jo. On ne vidi vzroka, zakaj bi ga nadškofa Stepinca. Umrla je šene dalo z Rusijo mirnim potom v domačem kraju v Krašiču. Na govoriti in sicer bi morala govo-pogreb sta hotela zagrebška po- (riti osebno predsednik Zed. dr-možna škofa dr. Lah in stari Sa- i žav in Jože Stalin. Toda pri tem
Zed. države kujejo zaroto proti Rusiji, je tožba rdežih
možna SKUiaur. JUUil Uiaian ua- > — , ... ---------- --------~
lis-Sevis. Obema tema dvema je j bi morale Zed. države jasno po-
.	.	-i i •	• r/ . irn/Inti rl n ci/\ rwinviMTliiirm nnali l
Mnogi rsss
____2 veliko lahkoto sedaj prP
skočili v komunistične rdeče vrste.
Mi pa bi hoteli, kot prav piše “Slovenski Primorec,” vprašati svet, kdaj bo Tito odgovarjal za strašne zločine, ki ji je izvršil nad lastnimi rojaki. Ni ga bilo večjega zločinca na Slovenskem in nihče ni povzročil več solza kot partizani, ki so še po končani vojski poklali čez 10,000 solven-skih fantov in mož. To so zločini, ki so v primeri z njimi majhni vsi zločini, ki so se kdaj izvršili na slovenskih tleh.
zabranjeno iti kamorkoli iz Za-greba brez posebnega dovoljenja komunistov. Zato sta zaprosila za dovoljenje, da smeta na pogreb Stepinčeve matere. Tega dovoljenja nista dobila. Taka je svoboda in tako je človekoljubnost pod režimom “nove svobode.”	:, M
iB°G
vedati, da so pripravljene poslu-žiti se vsakih metod, ki bi bile potrebne, da branijo ameriški način življenja.
MacArthur misli, da bi se Moskva umaknila, če bi enkrat videla, da so Zed. države pripravljene seči tudi po “močnejših metodah,” da ustavijo pohod
Unifikacija zapadne Evrope ima samo namen udariti na Sovjetsko Rusijo
Moskva, — Rusija je poslala noto Zed. državam, Franciji in Angliji, v kateri jih dolži, da Zed. države snujejo zedinjeno zapadno Evropo, da se Evropo razdeli in da se dvigne vojaška sila v Nemčiji, a vse to z namenom za napad proti Sovjetski Rusiji.
Rusija dolži zapadne zaveznike, da imajo namen zgraditi vojaško silo v Porurju, kjer bo
Državni tajnik apelira na poslansko zbornico za prejem načrta
Peter Bukovnik
Po kratki bolezni je umrl v Polyclinic dobro poznani Peter Bukovnik, star 51 let stanujoč na 7314 Broadway Ave. Tam( je vodil prodajalno s pivom »a Sirni v domovini— debelo. Zapušča žalujočo so- Steve Mejak iz 15620 Saranac progo Dorothy roj. Fabian, si- Rd. je prejel brzojavno sporoči-
Washington. — Vse izgleda, da Marshallov načrt za obnovo Evrope ne bo imel posebnih tež-koč v senatu. To je pokazalo prvo glasovanje o dodatku k predlogu, da se zmanjša predlagana vsota od $5,300,000,000 na $4,-000,000,006. Dodatek je predlagal senator Bali iz Minnesote, ki načeljuje skupini republikanskih senatorjev, ki mislijo, da vlada vpraša za Evropo preveč.
Dočim je vlada vprašala za več kot 6 bilijonov, je predlagal senator Vandenberg $5,300,000,-000. Senat je glasoval o dodatku k predlogu, kakor ga je stavil senator Bali in ga porazil z 53 proti 19 glasovom. To kaže, da bo sprejet Vandenbergov predlog z veliko večino, kadar pride na glasovanje.	'
Senator McKellar iz Tennessee, ki je bil sprva proti Mar shallgvem načrtu, je zdaj zanj in sicer radi tega, ker so se komunisti polastili Češke in so na tem, da pograbijo tudi Finsko. McKellar je izjavil: “Ako Rusija pobaše še katero deželo ali jo skuša pobasati, bo stopila naša deže-
strategična baza-g-rfji £ ;7čelo Ua^ kiTočejo brani-penahzem v Evropi prot: Ru-	dežeh) in v8e druge, do-
Razne drobne novice h Clevelanda in le okolice
nove: Raymond, Norman, Robert, vnuka Garry A.an, brata Johna, lastnika Bukovnika Studio, ter več sorodnikov.
V Ameriki je bil 35 let in je bil član dr. Camiola Tent 1288, društva France Prešeren št. 17 SDZ in Forest City Camp 115 WOW. Pogreb bo v petek zjutraj oh 8 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in na Kalvarijo.
Frank Vegel
Po daljši bolezni je umrl Frank Vege! st. stanujoč na 21951 Priday Ave., Euclid, O. Bil je star 70 let. Tukaj zapušča soprogo Elsie roj. Simončič, sina Franka, hčer Paulo omož. Householder, tri vnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v Račji vasi, fara Cerklje, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bil 50 let in član društva Kras št. 8 SDZ in Janeza Krst. ABZ.
Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Kristine ob 9 in na Kalva-
lo, da mu je v nedeljo 7. marca umrl v Košani pri Postojni brat Jožef, star 60 let. Doma zapušča ženo in3 sinove: 1 je inženir v Ljubljani, 1 je kapitan pri trgovski mornarici in eden je po-stajenačelnik v Pazinu; dalje zapušča pokojni doma štiri brate, v Clevelandu pa gori omenjenega. Naj mu bo lahka rodna gruda.
V bolnišnici—
John Hrvatin se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, Euclid in 93. cesta. Nahaja se v sobi 614, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Kdo bi dal afidavit?—
Mlad slovenski izobraženec prosi za afidavit, da bi mogel priti v Zed. države kot študent. Denar za prevoz in vzdrževanje tukaj ima sam in ne bo nikomer v breme. Poznam ga kot zanes ljivega in dobrega. Rad bi mu pomagal, zato objavljam to prošnjo. če bi bil kdo pripravljen storiti to veliko dobroto, naj bo še tako dober, da mi piše na naslov: Dr. Miha Krek, 6019’Glassi Ave. Cleveland 3, Ohio,
rij
Goldie Anderson “HT obiak k si(tu_ V nedeljo zvečer cb 6:20 jel jjr jn 'la CLJiH« ZnfWaMn st.anu-1--------
mili komunisti v cerkev in tam
vse razbili, kar jim je prišlo pod roke. Pometali so svetnike po tleh. Razbili tabernakelj in razmetali hostije po tleh. šli tudi v zakristijo in tam razbili še ostale kelihe. Toda oblast ni hotela najti krivcev. Vsa preiskava je bila v tem, da so na dolgo in mučno zaslišavali — župnika. Tako je zavarovana svoboda cerkve.
PISMO BEGUNCU. — Nekje na Notranjskem je vas, ki je imela v prejšnjih časih čez sto molkih volivcev. Iz te vasi je do-lDaUe na 3. strani)
VOLJA NARODA, TO SE RAZUME, IN PA ZA DEMOKRACIJO
Praga. — Nova češka vlada, ki je izvršila samo voljo naroda, to se razume, ko je stlačila deželo v rdečo malho, se je med drugim spravila tudi nad filmske slike. Prepovedala je kazati vse filme, v katerih nastopajo sledeči ameriški igralci: Gary Cooper, Ginger Rogers, Robert Montgomery,' Robert Taylor in Adolph Menjou.
Seveda, to je samo “slučajna,” da so bili prav ti filmski igralci, ki so pričali pred kon grešnim odsekom proti — ko munistom.
Wallace je začel s tampanjo, da pride pa glasovnico v Ohio
V Missouri bodo zopet streljali race
St. Louis. — Država Missouri bo letos nekoliko popustila pri postavi za streljanje divjih rac. Vladni urad je namreč ugotovil, da se števiol divjih rac ne krči, kakor se je pred tremi leti, zato jih bodo smeli lovci nekaj več nastreliti.
Columbus, O. — Ohijski odbor za izvolitev Henrya Wallacea za predselnika, je začel uradno s kampanjo, da pride imel njih kandidata na glasovnico v državi Ohio. V kratkem bo začel nabirati peticije v to svrho.
Odbor ima namen, da nabere do 7. junija 100,000 podpisov. Toda tudi ti podpisi ne bodo garantirali, da pride Wallace na glasovnico, ker državna postava govori, da mora kandidata za predsednika imenovati konvencija, kjer so delegati izvoljeni od državljanov.
pravijo, da bi bila to ena nje-'
govih platform, če bi postal predsedniški kandidat.
Kar se tiče njegovega stališča napram delavstvu, je znano, da on zagovarja srednjo pot, da se zavaruje pravice delodajalca in delavca, ne eni ne drugi nimajo večjih pravic po ameriški ustavi.
MacArthur nima načrtov, da bi prišel kmalu domov. Ako bi ga pa republikanska konvencija imenovala za predsedniškega kandidata, bi prišel z letalom domov in nagovoril konvencijo. Tako mislijo ožji prijatelji.
Iz krogov republikanskih voditeljev se doznava,<da niso nič kaj prijazni kandidaturi generala Mac Arthur ja. Prepričani so namreč, da imajo Belo hišo že v žepu in da ni treba ravno vojaka za kandidata, ki bi imel sicer največ pristašev med narodom. Zato pa nekateri demokratski voditelji resno mislijo, da bi kandidirali generala Eisenhowarja, s katerim bi prav lahko premagali vsakega republikanskega kandidata, razen MacArthurja. je Ako bi pa kandidirala oba, MacArthur in Eisenhower, vsak na drugi listi, potem pa nihče ne ve, kdo bi bil izvoljen.
„ Je' Anglije in Francije, ki se je
vršila pred nekaj dnevi v Londonu in katera je bila po izjavi Moskve kršitev dogovorov v Potsdamu. Ta konferenca je zaključila, da se združi- zapadno Nemčijo, ki je pod okupacijo za-padnih velesil, da pride Porurje pod njih kontrolo in da se ustvari v zapadni Nemčiji federacij-ska vlada.
Moskva dalje dolži zapadne zaveznike, da imajo namen razdreti koncil štirih sil, ki ima sedež v Berlinu, pri katerem je tudi Rusija.
NAM n TUKAJ DOBRO. KATO 81 PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BBOUNCB
GARFIELD HTS.
Suhaška liga v Ohio skuša na sodniji dokazati, da je ta volivni zakon neustaven, da bi tako pri- DOBI NOVO šla na glasovnico. In Wallace-jevi pristaši se na to tudi zanašajo. Vendar je zelo dvomljivo, da bi ohijski državljani imeli priliko voliti za Wallacea jeseni.
Češki konzul odstopil v Hamburgu
Hamburg. —t Češki generalni konzul v Hamburgu, polkovnik "---------odpovedal, ker se
_.	n ij ja ti Xiin
t iv/w nviuuii ok v
-o------
Stassen bo 15. aprila v Youngstownu
BOLNIŠNICO
Na 21. marca bodo zasadili prvo lopato za novo bolnišnico v Garfield Heights, Ohio. Bolnišnica bo stala na McCracken Rd. blizu Marymount višje šole. Bolnišnico bodo oskrbovale usmiljenke reda sv. Jožefa. Bolnišnica bo stala okrog $2,000,000 in bo imela 175 postelj.
Načelnik zdravniškega štaba je dr. Chester Jablonski. škof
Youngstown, O. — Mestni odbornik Stowe dela načrte za sprejem Harold Stassena, ki bo govoril tukaj 15. aprila. Stassen___ ...
se pogajanja za predsedniško no- Hoban, civični in zdravniški ., UB _____ _ _
minacijo na republikanski gla- ditelji bodo navzoči pri sloves- Hn dijakov, dolžeč jih, da so 'nostni 21. marca.	*nr
nik Marshall posvetoval s poslancem Martinom, ki je speaker poslanske zbornice. Urgiral ga je, naj skuša kakor hitro mogoče izvesti sprejem predloga za obnovo Evrope, kakor bo to storil senat. Vlada misli, da mora Marshallov program postati zakon ob času, da bo preprečil sredi aprila poskus komunistov v Evropi, da strmoglavijo vlade, kakor na primer v Italiji.
Iz raznih naselbin
Arma, Kansas, — Po parme-sečni bolezni je umrl Anton Kral v Pleasantonu, kjer je živel zadnjih 15 let ,prej pa v Armi in Bretzy Hillu. Star je bil okrog 67 let, doma iz Sevnice, štajersko, v Ameriki od 1910. Sorodnikov tukaj ne zapušča.
Sharon, Pa. — Dne 24. febr. umrla Mary Žagar (prej žug), stara 74 let, doma iz Iške vasi pri Igu, v Ameriki 47 let, člaijical ABZ in samostojnega^ društva v Girardu, O. Tukaj zapušča moža Martina, ki je že več let na bolniški postelji neozdravljivo bolan, dalje štiri sinove, hčer, poročeno Jukiča, drugo hčer v Chicagu, tudi poročena brata Franka v Minnesoti ha farmi, brata Antona v War-renu, O., sestro Persin istotam in sestro Jert v Middlesexu, Pa.
Češka univerza pride morda z liste
Kongresni odsek poroča, da komunisti pričakujejo polom v Zed. državah
Washington. — Kongresni podosek, kateremu načeljuje kongresnica Frances Bolton iz 22. okraja (Cleveland, O.) poroča, da je prišel po enoletni preiskavi do prepričanja, da komunisti pričakujejo svetovno revolucijo vsak čas.
“Komunisti imajo samo en cilj in ta je svetovna revolucija,” poroča ta odsek. “Začetek revolucije, ki bo krvava (tako računajo komunisti) bo v Zed. državah in to z deipresijo. Depresija se bo potem naglo širila po vsem svetu. Iz depresije bodo nastale revolucije, katere bodo netili komunisti 'po navodilih iz Moskve. Rusija se dejansko teh revolucij ne bo udeležila. Ampak ko bo vide-la, da je svet ena sama zmešnjava, tedaj bo nastopila Ru-sija, ki bo dotlej varčevala s svojimi silami in bo z lahkoto osvojila ives svet.” tldsek potem pravi v svojem poročilu, da smo glede teh ciljev komunistov prav tako brezbrižni, kot smo bili takrat, ko je delal Hitler načrte za osvo-
vlada bo morda vzela Karlovo univerzo v Pragi z liste univerz, na katerih lahko študirajo ameriški veterani na stroške Zed. držav. Vrok za to akcijo bo, ker je češka komunistična vlada odslovila nekaj profesorjev
'proti komunizmu.
... ._ doma iz Pennsylvanije.
Mož Walter ji je umrl pred 15 leti. Njeno dekliško ime je bilo King. Zapušča štiri otroke: LaVerne, Walter, Estelle in Mildred Jasko. Zapušče brate William, James, Roy in sestro Violo Maddock, ki je žena Ernie Modica. Pogreb bo v četrtek pop. ob 2 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče.
John Sabo
V nedeljo zvečer je bil zadet od avta John Sabo, stanujoč na 1645 St. Clair Ave. in je na posledicah umrl v St. John’s bolnišnici. Bil je vdovec in zapušča tri nečakinje. Star je bil 72 let. Mnogo let je vodil groceri-jona Hamilton in 17. cesta, potem na State Rd., v Elyria, O. v Fairport Harbor in zopet v Clevelandu na Lakeside in 14. cesta. Pogreb ima v "skrbi Gr-dinov pogrebni zavod.
Pogreb za Sam Brekichem
Pogreb za pok. Sam Brekichem bo v četrtek pop. ob 1 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save ob 2 in potem na rusko pokope lišče.
•o
tam na državno univerzo.
Na treningo—
Nocoj se odpelje v Haines City, Florida, Frankie Matoh ml. sin poznane Frank Matohove družine iz 15917 Holmes Ave. Tam bo Frankie v žogometni treningi s teamom mesta Newark. Team spada k New York Yankees. Stanoval bo v hotelu Polk, kjer ga rojaki, ki žive tam blizu, ob priliki lahko obiščejo. Mlademu slovenskemu igralcu želimo mnogo uspeha.
Zadušnica—
V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojno Frances Turek.
Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la i/e opati
Washington. — Ameriška jitev sveta, ki je to javno pove-
dal v svoji knjigi Potem odsek kritizira vlado Zed. držav, ki nima za razne
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. Herman Meglich, 6211 Glass Ave. se je oglasila teta štorklja in pustila za spomin zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v bolnišnici sv. Ane. Poznana Mr. in Mrs. Frank Godič, 1273 E. 55. St. sta s tem postala že tretjič stari ata in stara mama, Mr. in Mrs. Joseph Meglich, ki vodita mlekarno na 1003 E. 64. St. pa prvič. Poznani John Hrovat Sr. pa že tretjič pra stari oče. Naš poklon vsem skupaj.
TRUMAN BO NA VSAK NAČIN VZEL KANDIDATURO
Washington. — Senator McGrath, načelnik izvršnega odbora demokratske stranke je izjavil, da bo predsednik Harry S. Truman kandidat za predsednika, ako ga bo demokratska konvencija nominirala na zborovanju meseca julija.
To je Mr. Truman že zdaj izjavil, da pove svoje stališče vsem tistim, ki iščejo kakšnega
SLO VINSKI IZGNANCI SO SI REŠILI Ut GOLO &VUB-NJE. POMAGAJMO JIM!
£ea. anzav, KI nima za raaue	—..... —------- ---------
agresivne akcije Sovjetske Ru- drugega kandidata za demokra-
4.	,	____ i...	__.Ak +o PnaaKnn inžni HgzmnVrnf i‘p in_
sije drugega kot očetovsko sfa-rilo, kot bi smatrali Ruse za poredne otroke. “Poredni so, toda niso otroci,” konča poročilo kongersnega odseka, _________
te. Posebno južni demokratje javno govorijo, da Truman ne more biti izvoljen jeseni in da morajo radi tega iskati kakega drugega kandidata.
Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni ali poslani sledeči darovi za slovenske begunce:
Po $10 so darovali: Matt Hribar, Painesville, O., Mrs. Frances Prhne, Barberton, O. in Mrs. Ida Brozich, Cleveand, O.
Karol Vintar, 5704 Bonna Ave. je daroval $8; po $6: Anton Polk, 7612 Myron Ave., Joseph Mehle, Goodland, Minn. in neimenovana $1.
Iskrena zahvala vsem skupaj in prosimo še nadaljnih darov za slovenske begunce.
	
t
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 10, 1948
pjg Ameriška Domovina
i\/i*
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 St Clair Are.	HBadmon 0678	CUrtlaad I, Oklo
Publlihed dally except Saturdiyi, Sundays and Holldtyi____
v NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for S months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office «t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	___
[
BESEDA IZ NARODA
»83
No. 49 Wed., March 10, 1948
Večbarvni fašizem
Daši v zadnjem času ni slišati kaj več o fašizmu v Ameriki, vendar je slednji še vedno pri življenju in se še vedno bavi z načrti, da pride končno na oblast. Kakor nekatere druge ideologije, tako tudi fašizem najboljše uspeva ojs" Icon- fare, ker je (pravi Proletarec) fuziji in ekonomskem kaosu, ob političnih katastrofah, 1 '	' " *	'	'■
škandalih in socialnih trenjih.
Kaj pa je prav za prav fašist? Levičarskemu totalitar-cu je fašist vsak, ki se ne strinja z njegovo politiko in ideologijo. Ako se ozremo nekoliko nazaj, se bomo spomnili, da so bili od časa do časa “fašisti” tudi Roosevelt ih drugi dobrotniki človeškega plemena.
Fašist je enostavno človek, ki deluje podtalno za strmoglavljenje naše republikanske vladne oblike, katero želi nadomestiti z absolutno politično in ekonomsko diktaturo, organizirano pod vlado ene same stranke.
Fašist je človek, ki je nezaupen napram demokratičnemu procesu, ki ne zaupa večini in ki uvideva potrebo vlade, katera bo gospodarila nad vsako fazo našega življenja; vlade, ki nam bo ukazala, kje in kaj moramo delati, kaj moramo misliti, kako voliti, kako se ženiti in možiti, kje in kaj ' moliti ali ne moliti, kje in kdaj potovati itd. Fašist je človek, ki sovraži vse one ljudi, kateri vztrajajo pri svojih pravicah do državljanskih in človeških svoboščin. Izkratka; fašist je zaveden pristaš totalitarizma.
Poleg tega je fašist tudi patološki tip človeka z mržnjo.
Gn sovraži Angleže in Francoze, Ruse in Grke, črnce in Kitajce. On sovraži vse te tako v masi kot posameznike.
Vsi ti so inozejnci in yse te principijelno sovraži. On sovra-:
ii iid» in lw»4|ličane in dajte mu dovolj časa, bo sovraži tudi protestanta., On je tako sto-procentno Amerikanec, da
pozablja principe, za katerimi Amerika stoji.
Fašist ne priznava nobene srednje poti. Njemu so vsi liberalno orientirani ljudje komunisti, ne glede na to, kako vztrajno se slednji bore proti komunizmu.
Ameriški fašist javno obožuje evropske fašiste, prav tako tudi totalitarce Južne Amerike. Dva njihova vzora — Hitler in Mussolini — sta mrtva, Franco in Peron pa sta še pri življenju.
Poleg velikega rešpekta do inozemskega fašizma kaže ameriški fašist tudi definitivno mržnjo proti svoji lastni vladi. On pravi, da je 100-procentno Amerikanec, toda hkrati je 100-procentno proti vladi, ki mu daje svobodo in vse ostale svoboščine. Fašist vam bo povedal, da so se naši voditelji popolnoma prodali Wall Streetu ter internacionalnim bankirjem. Kapitol v Washingtonu je torišče vsega zla, iz katerega ne more priti ničesar dobrega.
Fašisti zahtevajo, da je treba narediti Ameriko močno, toda kadar pride do tega, da se podpre temu primerno politiko, ki gre za obrambo naših obal in naših interesov, tedaj fašisti zarjovijo, da so naši voditelji “warmongerji” ter da nas hočejo zavesti v tretjo svetovno vojno.
Ameriški fašizem je bil najmočnejši v času, ko je imel za seboj prestiž in vire Hitlerjevega internacionalnega podzemlja, ki je delovalo potom nemških konzulatov in vohunskega aparata.
Upamo, da ste gornji članek s premislekom prebrali ter ga tudi v polnem smislu razumeli. Če ne, ga še enkrat preči-tajte; ne bo škodilo. Prečitajte ga, potem pa potegnite smernice med fašizmom in današnjim komunizmom, in opazili boste, da sta si enakovredna bratca ter tako podobna drug drugemu kakor jajce jajcu. Oba delujeta pod enakimi principi, oba sta si zasužnjila mladino že od njene rane mladosti, oba preganjata vse, ki so drugačnih misli kot režim predpisuje, oba zatirata vsako opozicijo ter morita njene voditelje. Oba rožljata s sabljami in se razširjata z imperialstičnim nasiljem, in oba zmerjata miroljubne zapadne narode z “Warmongerji." “imperialisti” in “agresivneži,” torej z vsemi onimi primki, ki po vsej pravici njima pripadajo! Razlika med komunizmom in fašizmom je samo v barvi: pemški in laški fašizem sta bila rjavo in črno pobarvana, moskovski pa ima rdečo barvo! Cilji vseh teh fašizmov pa so enaki: agresiyni imperializem na izven, popolno zasužnjenje mas doma! Nemški fašizem je imel svoje Gestapovce za strahovanje ljudskih mas in za špioniranje v njihovem življenju, rdeči fašizem pa ima svoje Gpugce, Oznovce in druge slične rablje ter njihove špiceljne, ki jim tirajo ubogo ljudstvo pod nož!
PodpirajteLigo katoliških slovenskih Amerikancev
Proletarčeve razlage
Cleveland, O. — Podeč po Proletarčevem razlaganju (dne 3. marca) je bil komunistični državni udar v Cehoslovaški sijajna in hvalevredna poteza, s katero so veliki ljubitelji svobode in demokracije v Krem-linu rešiličehoslovaško ljudstvo pred strašnim anglo-ameri-škitn imperialističnim zašužnje-njem. Cehoslovaki (razjaga Proletarec povsem resno) so zdaj nadvse srečni, saj stoje zdaj na pragu zlate socialistične dobe. (Ce tega praga slučajno tfe morejo najti, jim ga bo pokazal Proletarec, kajpak.)
Naravno, da si Proletarec ne more kaj, da ne bi med vrsticami pohvalil novega komunističnega prokonzula Gottwalda, ki je v njegovih očeh fant od
nadmodril Beneša in anglo-ameriške imperialiste ter preprečil njihove črne nakane. Socialistični izdajalec Fierlinger je nadvomno tudi v visokih čislih pri Proletarcu, saj je bil vendar Goittwaldov glavni pajdaš.
Vse kaže, da bodo morali začeti čitatelji Proletarca delati svoje lastne komentarje, če si namreč ne žele nakopati neozdravljive možganske in moralne zapeke.
Ivan Jontez
Ob 100 letnici in ob 50 letnici
Matija Torkar rojen dne 27. svečana 1.1832 slovenski duhovnik ljubljanske škofije, je ldta 1895 v ljubljanskem listu
....................................................
si bi bili z mokro cunjo lahko razpodili vse razgrajalce. Tako pa so drli naprej s krilom: ••Freiheit! Gleichheit!” pred mestno hišo. Ondi se zopet ponovi krik in ropot; iz uličnega tlaka izrujejo nekaj kamenja, in kmalu so na mestni hiši vsa okna razdrobljena. Iskali so namreč mestnega župana R. Ko pa poči glas, da župana ni doma, ker je odšel v gledališče, zažene se čimdalje bolj narastla truma razsajalcev pred gledališče, razbije vrata in udere noter ; župan pa zbeži iz lože in se skrije. V tistem hipu potrgajo napadniki vse drogove in sohe okrog Zvezde. Ko so tudi v gledališču razbili okna, zapode se po mestu v uradne hiše, razbijejo,na njih cesarske orle in zunaj na vseh cestah postajo mitnice. Drugo jutro že nihče več ni maral plačati voznine ali mitnine. Kakor blisek se je ta upor raznesel po mlekaricah in drugih došlccih po vsi ljubljanski okohci, rabuke in grožnje so postajale čimdalje hujše. Okoličani so se nekje zagnali 7v grad, zažgali in razbili po pisarnah stole, mize, table, podobe, urbarske knjige in uradne akte, sploh vse, karkoli so dosegli. Tako je zbegano ljudstvo razum evalo “prostost in jednakost”, in tako ji razumeva še dandanes.
Misliti je bilo tore) treba, kako bi se ustavili temu divjanju; zakaj sedaj je tu, sedaj t&m poknil glas: “Pri tej in tej muti se zbirajo oboroženi kmetje in hočejo privreti v mesto, zapaliti je in vse razdejati.” Regularna posadka vojakov se je zdela preniajhna. Zato ne-utegoma pozovejo ulancev iz
igral vojake, kakor mali otroci?”
Ni moči izreči, keliko so si nekateri previdni profesorji prizadevali, ne le z razlaganjem “ustave” in s pravicami
“ustavnih držav” — saj živ krst ni imel o tem pravega pojma — temveč tudi z resnobnim svarjenjem odvračati dijake od političnih vrtincev in homatij. Gotovo najbolj se je v tem oziru trudil v izbornih govorih in razlaganjih po cele dni dopoldne in popoldne prav naš profesor Petruzzi. “Sed nitinr.ur in ve-titum semper cupimusque ne-gata", hudo nagnjenje v človeku so spoznavali že stari modrijani. Narodstni princip je pričef svoj tok in nobena moč ga ni več zadržala, in sicer v Avstriji s item, da so nas poskušali priklopiti v Franko-brod. Nemška zveza je plapolala na zastavah, in še celo dijaki so pomagali velikansko zastavo z grbi vseh k nemški zvezi spadajočih dežel nesti na ljubljanski grad v sprevody po Florijanski ulicah. Gori pri-sedši jo obesijo na dclgem drogu proti glavnemu mestnemu trgu, in tesarski mojster Košir, možak velikan ter krepke postave, trobil je na vse štiri vetrove s stolpa na govorno trobilo: “Hoch lebe das vereinigtte Deutschlrfnd!” in iz sto in sto grl je odmeval jednak vrišč. Možje, kakor pokojni dr. Blei-weis, so se smehljale muzali tem komedijam. Čez noč pa pride vihar in vsi skupaj skrpani grbi mogočne germanske zveze so bil iz j ut raj na kosce raztrgani in razpršeni, da je z grajskega Stolpa molel le še' drog. Na šolskem poslopju obešene tri jednake zasteve so oile na jutro prav tako scunja ne. Kaj ne — slabo znamenje za zjedinjeno Germanijo!
V šolah je ostalo še 1. 1848. vse ob starem, ker v naglici in
let. Opisujoč dobo in tedanje
življenje ljubljansk’h dijakov, med katerimi je bil tudi on sam v letu 1848, je med raznimi ža-nimljrvostmi zapisal tudi tole: “13. dan sušca leta 1848. je veleznamenit v avstrijski zgodovini. Jel je namreč kar mahoma prodirati po vseh krono-vinah narodnostni princip. Pričel pa se je s prevratom fevdalnega sidtema; narodi so hoteli več svobode, kmetje so želeli ostresti Se hudega jarma grajščakov. Težko je res kmet opravlja] grajščakom toliko in in še več tlake, nego je dni v letu, težko ga je tlačila desetina in robota. Vsaki si je želel polajšave iz tega suženjstva; a grajska mogočnost je bila jako vplivna in ta štrena tako zamotna, da je radi njene kočljivosti nihče ni znal razvozlati, nihče se je na dotakniti; “nam quis contra Jovem fulgu-ra mittat?” mislili so si celo vladni bogovi. (Tanrat pač ubogi tlačan in desetinec ni slutil, da pride kdaj z odpravo desetine in tlake iz dežja pod kap, od Itrinoških palic pod oderuške kremplje krščenih in ne-krščenih Židov.) Kar se razleg-ne glas: “Constitution! Frei-hiet! Gleichheit!” in ta glas pride tudi v Ljubljano. Menda dne 18. sušca 1. 1848. se jame zvečer z mrakom zbirati pri' čevljarskem mostu tolpa rokodelskih pomočnikov in učencev, dijakov in postopačev pred prodajalnico na tranči s prišitimi belimi trakovi na prsih, kričoča: “Constitution! Fiti-heit! Gleichheit! Ven z Met-ternichom!” Imel je namreč tukaj šen trgovec v izložbi pod steklom jako lepo Matternicho-vo podobo v naravini velikosti. To so zahtevali kričači; a trgovec si pomore s tem, da jim v mraku vrže na tlak drugo manj verdno — Metternichovi podobno —-sliko. To zgrabijo napadalci, raztrgajo ip-ma kosce in vržejo raz čevljarski most v Ljubljanico. Jedna želja se jim je izpolnila, tembolj, ker so se vsi stražniki poskrili, da-
ške straže. Kdor ni imel sam
orožja, dobil je^v medtni’ hiši staro puško na kresilni kamen, in ko še teh ni bilo več, jemali so kole, drogove in ročaje od starih metel. Hiše so morale biti zvečer ob 8. uri zaprte, mladina in zlasti mlajši dijaki so morali biti doma. Tako so domači vojaki in mestna garda več večerov čakali kmetov, iz okolice, ulanci so bliskoma peketali na svojih vrancih s ka-rabinarji in sulicami na šiškar-sko, dolenjsko, šempotersko in tržaško cesto do mut; naposled so vendar vsi skup spoznali, da so kmetovske grožnje le prazen dtrah.
Med tem pa se je čim dalje bolj urejala mestna straža, ki je menda narastla do šest kom-panij. Vanjo privzeti so bili tudi večji dijaki iz V. in VI šole; logikarji in ffeikarji (VII. in VIII. šola) pa so imeli svojo posebno gardo s klobuki ka-labrezarji, s kokardami in lastno uniformo, kakor svoje posebno načelništvo izmed doktor-jev-profesorjev. Poveljnik pa je bil neki Suhnl. Vsa ta garda je potem za vršt/o oskrbovala navadne častne straže pred governerjem ir pred cesarskimi blagajnicami. Manjše sarže so bile razdeljene med imovitejše možake in med take, ki so drugim na “haubohtu” pred šolo (na sedanjem Valvazorjevem trgu) ali pa v deželni hiši kupovali pijače. Da je šola ob tem dirindaju in ob tolikih zmešnjavah trpela veliko škode, misli si vsak lahko. Sedaj na straže, sedaj k ordinan-cijam, in še tedaj, kadar so v šolo prišli in bili iz kakega predmeta poklicani, imeli so kopico izgovorov, ali pa so skri-vši padali pod klop, in zadostoval je klic sosedov: “fst auf der Wache — Straži." Najbolj pametno jo je pogodil tisti gore-njeski oče, ki je v Ljubljano prisedši našel svojega sina pred governerjem na straži, od vsake strani mu dal gorko zaušnico in mu rekel: “Ali sem te zaito v šolo dal, da boš tu-le
Nikoli več, pa nikoli več. . .1 ravno pri tem. Jamice j/na-bi bil zapel, *o sem ležal tam v pravil in metal fižolke lepo dru-resju in praproti in otepal okrog gega za drugim vanje. Ko je sebe, da se ubranim muh, ko- vsega poaadil v zadnji vrsti, je marjev in brencljev, ki so mora- šel nazaj, da ga bo zasipal, pa ni li imeti, sodeč po številnih obi- našel niti enega fižolčka več v skih, nekje v bližini konvencijo jamicah. Tam zraven njive se
šumela zavrelica za shod v
Frankobrodu. Še naši Dolenjci so se vnemali zanj in tje poslali kmelta Gr. iz Mirne peči. Kaj je ta poslanec, nazaj prisedši, svojim sosedom’ in somišljenikom vse kvasil in tvezel, to je presmešno, da se ne bi zapisalo v trajen spomin. Pravil je med drugim, kako je bil na Dunaju v cesarski palači silno prijazno sprejet, kako so ga posadilina blazinast stol, prinesli mu iz omarice kranjskih mesenih klobas in poljič najboljšega dolenjca iz Gadove peči, in ga silili, naj vse to poje in izpije, da se bo v Frankobrodu dobro postavil za Avstrijo in prav opravil svoje velevažno poslanstvo. Še na pot so mu darli celo gnajt in hlebec belega kruha. Take in jednake je izpod pazduhe jemal in mirno-peški kmetje so vse te godččv-ske imeli ^a golo resnico in strmeli nad njim, da, kar zijali so, ko jim je za gotovo obečal, da je Ulaka in desetina proč, le z malo krajcaji se bo odkupila, drugo bo pa cesar sam odplačal, jeden del pa grofije utrpeli. Tisti gospod kmet pa, ki je bil v cesarski palači tako elegantno sprejet in s klobasami in z gnjatnjo pogoščen, spal je v Frankobrodu na otepu slame v konjskem hlevu.”
* * •
Nikoli se ne kaže tako jasno, da je človek mala in malenkostna stvar, kakor v ve'iki nesreči ali v veliki sreči. Obe ga skoro uničita. V veliki nesreči si noče in ne zna pomoči, v velikem veselju se ne zna brzdati in tako izgubi svojo samo-tojnost. A človek je ustvarjen za Ito, da ima samost j no voljo, da sam sebe vlada, ne pa, da bi vladale njegovo voljo druge moči.
Resnicoljub.

AL' PA NE
ali pa vsaj kongres. Komunističnega prepričanja bodo, sem ugotovil, ki so tako nazarensko sitni in vztrajni. Pa študirani morajo biti, da tako dobro vedo, kje človeka najbolj gane. Kaj mislite, da se je kateri vsedel na škornje, zlomek! Kadar je kateri pribrenčal z motorjem, ki je dajal globok glas, še ni bilo tako hudo. Ampak tisti z visoko ubranimi štimami, ti so bili od hudika. To so bili slavni
je pa sita drla njegova kavka in predrzno gledala v svojega gospodarja, kot bi hotela reči: drugega bo treba posaditi, oče. Kavka je namreč lepo sledno hodila za Jožetom in sproti zobala fižol, ki ga je Jože metal v jamice.
Naj bo, sem rekel, še nekaj časa se bom otepal muh in počakal. Ampak ne dolgo. Kar je preveč, je preveč in vsaka stvar samo en čas trpi, so rekli Suštar-
ameriški moskiti, ki se ti zviška' jev oče na Menišiji v mladih le-
zapiči v kožo in te začopati, da kar poskočiš.
Kar je prav, je prav, sem končno rekel, ko le ni bilo naše ekspedicije odnikoder. že dlje časa so prihajali na moja ušesa komaj razločljivi glasovi, pa ni kazalo, da bi se kaj posebno pomaknili do moje strategične pozicije. Barabe (da jim človek ne more dati lepše besede) so se zmenile, da bodo postavile mojo potrpežljivost na preskušnjo in nalašč oklevajo tam pred gozdom, sem si rekel. Vstal bi, šel k njim in jim vrgel medveda v glave, eneeš: kar sami se igrajte, mulci! Kaj pa mislite, da vam b»m za pajaca? Pa me je spet nekoliko potolažila misel, da imajo morda težave z Jožetom Zalokarjem, ki ga morda ne morejo pripraviti v gozd. Morda je Jože videl kakšno vrano, ki je ječaje letela kam v vas in sedaj razlaga fantom o njegovi u-kročeni in udomačeni kavki, ki mu je napravljala veliko veselje doma po dvorišču, še več pa preglavice, kadar se je česa lotila v svojo zabavo. Veste, nekoč je Jože sadil fižol na domačem vrtu. Bom še to povedal, ki smo
Zahvala Mr. A. Grdini
Chicago, 111. — Poročano je že bilo; da smo imeli v cljika-ški slovenski naselbini pri fari sv. Štefana lepo slikovno predstavo 29. februarja. Vršila se je v šolski dvorani v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Za malenkostno vstopnino smo videli zanimive slike, kakršnih ne vidimo 'po raznih kino-gledali-ščih, ker so pač bolj narodne — slovenske ter katolike obenem. Ne bom našteval vseh slik, ki smo jih vide'i, kajti navzoči smo imeli ivelik užitek, žal pa je lahko vsem tistim, ki se te slikovne predstave niso udeležili. Trajalo je dobri dve uri in čas nam je kaj hitro potekel. Poleg slik pa je bil na programu (tudi krasen govor.
Prav lepa hvala Mr. Anton Grdini, za krasne in navduše-valne besede, s katerimi nas je vzpodbujal k zvestobi do sv. katoliške Cerkve ter da se držimo prač od komunistov Ce bomo delali tako, bomo gotovo zvesti svoji veri in slovenskemu narodu. Bog plačaj za krasne be-sede v za ves Vaš trud, Mr. Grdina. Želeč Vam obilo uspeha, kakor tudi Dr. Kreku, v Stra-bane, Pa. Najlepši pozdrav.
Leo Mladič.
—Rdečo lisico so pripeljali v Ameriko iz Evrope leta 1750 in jo tukaj zaredili. Seveda ta lisica ni danes več čiste evropske pasme, ker se je .pomešala z domačo ameriško lisico.
—Da je zemlja okiagla najbolj dokazuje Magalhaesovo potovanje okoli sveta. Odjadral je ldta 1519 v španski službi iz Evrope ter jadral preko Atlantskega in Tihega oceana. Ustavil se je na Filipinskih o-tokih, a tam so ga divjaki popili. Ostali mornarji so srečno prijadrali okoli Afrike spet v* Evropo.
tih, ko so Francoza zibali in ga zvrnili, gnido francosko, ki se je drlo ko sraka, pa ki mu ni bilo sile.
V pamet mi kane, da se morda ne spodobi taka vloga za urednika. ki mora biti vsem drugim ljudem za zgled in tudi za napadalno točko. na katero se zlivajo vse gnojnice tega sveta in udarjajo vse božje in druge strele ob hudem in jasnem vremenu. Saj res, me popade misel, kako pa je to, da sem si izbral prav ta stan, to nepotrebno zlo, ta antverh, ki je bolj za napotje kot za hasen človeštvu. To tako pride, bi rekel prijatelj Jim in je človeku usojeno, da bo to in to, če se še tako brani.
čakajte, bom povedal, kako sta oče in mati pogruntala, kaj bo njun'sin? k(T3orašte! KajVemT"
pri čigavi hiši je bilo.
“Stara,” je rekel mož svoji ženi, “jaz bom pa pjonašel. kaj bo naš Japček, kadar doraste.”
“Saj bi res ne bilo napek, če bi že naprej vedela,” je bila dobra mati vsa vesela, da bo vedeJ la, kaj bo njen miljenček. “Ampak, kako boš pa to zvedel?” *
“Čakaj, boš kmalu zvedela," ji reče gospodar. “Vzame iz žepa desetak in ga položi na mizo. Potem vzame iz omare sv. pismo in ga tudi položi na mizo. Potem pa postavi tje še eno steklenico finega žganja.
“Vidiš, stara,” ji reče mož, “zdaj bova pa videla, po čem bo Japček najprej segel, če bo pograbil desetak, bo velik bankir. Ako bo segel po sv. giismu, bo gospod in najmanj škof in če bo, kar pa Bog ne zadeni, segel po steklenici z žganjem, bo pa, no ja, saj veš, izgubljenec m fendut."
Oče in mati se skrijeta v sosedno sobo in čakata, da pride Japček v sobo. Res prižvižga mali Jakec in zagleda na mizi tiste tri lepe stvari. Prime desetak, si ga od vseh strani ogleda, pa ga položi nazaj na mizo. Prime za sv. pismo, ga nekolike prelista in položi nazaj. Potem gleda nekaj časa stekenico, potem pa seže po nji, izvleče zamašek in povoha, kaj je notri. Postavi steklenico nazaj in paz-no pogleda po hiši, če ga kdo vidi. žive duše nikjer. Ni videl starša, ki sta ga špegala iz sosedne sobe. Ko Jakec vidi, da je sam, seže po desetaku, ga vtakne v žep, pograbi sv. pismo in si ga dene pod pazduho, potem pa pograbi steklenico, veselo zažvižga in jo udari skozi vrata ven.
“Stara, ali si videla, kaj je napravil! Naš Jakec bo urednik!” reče oče.
Kaj vem, kje se je to. j. čakajte, zdaj pa res gredo! Zdaj se pa le pripravimo za surprise party. Naglo potisnem medvedjo glavo na sVoj komat, se potipljem, če je koža doh» pripeta in čakam, da pridejo bližje.

Janez in Vinko ležita na son-cu, strnita v večerno nebo in premišljujeta. Od nel^:
čolna, ne da bi bila obrnila nase pozornost stražarja. Reka is je tekla s tihim šelestom in
tega mehkega miru, iz nasičenosti telesa, iz božanskega naročja stvarstva so jima vzcvetela vsa občutja in misli. Mislita nazaj, na prestano trpljenje m nevarnosti in v srcu se jima budi ponos. Kako dober je Bog, kako ju skoraj čudežno varuje in vodi po poti preizkušnje k velikemu dejanju prostosti in notranjega očiščenja. . .
Svet se je zožil, na nebu so se Zableščale zvezde
Poprej razsvetljen in razgaljen prostor je postal teman in skrivnosten.
“Cas je, da greva," je rekel Janez in vstal.
“Do Kresnic?’’ vprašuje Vinko.
"Do JCreanic, da poiščeva kak čoln, če Bog da. Upajva, da bova na vse zadnje le prišla na l«vi breg Save,’’ je mirno dejal Janez.
S hriba sta prišla na plan, na ravni svet spodaj, ki je bil razgrnjen v ozkem pasu do re-ke; prekoračila sta, cesto in prišla do obale. Tu sta zavila navzgor proti Kresnicam.
Pritihotapila sta se do graščine. V njej je gorela luč; po glasnem govorjenju in načinu besed sta spoznala, da je v njej partizanska postojanka. Kmalu sta opazila debelo žično vrv, ki je bila napeta čez reko od brega do brega. Na bro-’ du pri velikem priklenjenem čolnu jp stal partizan s puško.
“Ali ga vidiš?'’ ga je šepetaje opozoril Vinko.
“Ali ga vidiš?’’ je Janez ponovil vprašanje in pokazal na plitev čoln, ki je bil zavlečen na breg, napol pa kopnem, na- de-
oddaljen od brode in stražarja.
"Vidim,” je rekel Vinko.
'‘Zdaj veš, kaj je najina dol-žnoBt •' Plazi se za menoj tako previdno in oprezno, kakor jaz. Če se nocoj ne bova prepeljala čez reko, se ne bova nikoli!”
Vlegla sta se na trebuh in se previdno po vseh štirih plazila do čolna. Oči sta imela .uiprte v stražarja, ki je stal, s hrbtom obrnjen proti njima.
Priplazila sta se srečno do
prozornim zelenkastim bleskom.
‘Dvigntva rahlo in previdno čoln in ga neslišno položiva na reko,” je velel Janez.
Prijela sa vsak za en konec čolna in ga, s pogledom uprtim stražarja, neslišno položila na plitvino reke. Janez je velel Vinku, naj se uleže v čoln, nato se je še sam zvalil vanj.
Janez se je nagnil čez rob čolna, segel z rokam* v vodo, da je dosegel prod pod vodo in odrival čoln od brega, dokler ga ni zagrabil tok vode. Reka je tekla v kolenastem zavoju, s koritom nagnjenim na nasprotni breg. Janez in Vinko sta ležala nepremično in strmela v stražarja na bregu. Toda stražar ni opaail, niti slišal ni ničsar. Tok vode jn je nesel navzdol po Savi ter se počasi bližal nasprotnemu bregu. Že sta se bala, da ju bo tok reke nesel naprej po sredi vode, dokler ju ne bo moč vode prekucnila in pokopala med skalami na pnvem prevalu. Tisti čas pa sta opazila, tla se je korito reke v zavoju nagnilo na nasprotno plat. Janez se je o-prijel nizkih vrbovih vej, ki so svoje zeleneče roke pomakale v vodo, in čoln na ta način potiskal k bregu.
“Ko bo čoln zadosti blizu brega, bodi pripravljen in skoči, a pazi, da ne prevrneš čolna,” je ukazal Janfez.
Vinko je vstal in čakal. Čoln je bil čedalje bliže desnemu bregu. Že je manjkalo samo en meter. Tudi Janez je stal, se krepko držal za močne veje
S. P. D. SV. MOHORJA
dje pa si ob teh slovesnostih mislijo: “Po njih sadovih jih boste
Inkorporimua 13. oktobra 1923
Ro-tukorportrana s. aprila 1*40
CHICAGO, ILL.
Odbor sa leto 1948:
PredMdnlk: John Mtttr. UK W. 22nd Place Podpndaednlk: nauk PKdane. 2339 So. 6Ut Ct . Clcero. Ul.
Tklnik: Joa J. Mal. 3113 W. JSrd 9tmt Blagajnik: Joa Oblak. Jr. 1840 W . »4 Place Zapisnikarica: Anna Zokal SOM W Coulter Street Duhoml vodja: Rev. Leonard Bofolin, O. P. Bt, 1963 W. »2nd Bače Nadzorniki: John Dm 3TI20 Arthlngtoo Ave. - Karolina PMunan, 3326 So. Woloott Art. - Bank Doleac, KM W. ®rd St. porotni odbor: Matk Hajdinjak. 2011 W. 2WP1MO - 1AQ Mladic. UU W. 2*d Place - PaaHnc OMk 2000 W. Omak Rd. -a— ficka, um w. 21ot Place
Drtfbena adraraika: Dr. Jea E. Watch. 1001 W. Cermak Road In Dr. P. T Or«. IM W. Cermak Head vratar: PTank Roblek. 1823 W. 3tod Place Uradno Glasilo:
Seje ee vršijo vsako drugo ooboto v mesecu ob 8. uri sveder v cerkveni dvorani Sv. Štefana na 22nd Place In Wolcott Ave.
Druiba mreJema v svojo sredo motke ln Muke od 6. do 4S. leta starosti Pristen v Družbo Je prost. Za natantao pojasnilo glede Družbe In njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika.
To Je tivanredna ugodnost sa vsakega katoliškega Solvenco v CM-cagl. Rojaki, pristopajte v to domeCo Drufeol
spoznali.”
V MOSTAH PRI KOMENDI so zgradili novo šolo, da ni treba otrokom hoditi' v šolo drugam. Ni še vse dodelano, vendar se le vrši v novem poslopju pouk.
“TEDEN ČISTOČE.” — V slovenskih mestih je bilo toliko umazanije, da so morali nagnati ljudi k čiščenju s posebnim tednom čistoče. Cel teden so Mariborčani in Celjani pospravljali (seveda zelo prostovoljno) po svojem mestu. V Mariboru so zlasti očistili prostore okrog ruševin. Sedaj pride na vrsto bela Ljubljana, da se očisti. Upamo, da pride kmalu čas, ko se očisti tudi komunistične nesnage.
HODE VBII IZ SLOVENIJE
(DolU proka Trota)
(Nadaljevanje s 1. strani) bil begunec v Trst pismo. Včasih so taka pisma boljša razlaga razmer, kot more biti suho časopisno poročilo. Pismo pravi med drugim: “V celi vasi je sedem ljudi, ki so prašiči proti drugim. Ti nas vse komandriajo in terorizirajo. Godi se nam tako dobro; da bomo kmalu vsi jedli pri enem kotlu. Taka bo naša skupnost beračije. Pa ni tako samo
v naši vasi. Povsod ista pesem, in ustavil čoln v lenem toku vo- NekHj pokvarjencev ima sedaj
SEDMAK
-Movmg & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1014 E. 174 8U
KE 66»
“Skoči!” je
Vlnkisčje
čolna na obalo pod nizko vibo
z veliko lahkoto, ker je bila gladina reke malone enaka z robom obale. Za Vinkom pognal še Janez.
Pokleknila sta na zemljo, se odkrila in prekrižala v znamenje zahvale.
“Bog bodi zahvaljen na veke! Rešena sva velike nevarnosti,” sta vzkliknila in od ginjenosti so se jima zalesketale solze v očeh. Čutila sta, da sta razbremenjena, ker ju ježe dva dni moril prehod čez reko.
“Kam pa zdaj?” je vprašal. Vinko.
vso besedo in gonijo vse v berači.
M
domove. Tako nas uče in spodbujajo v vsaki številki svojih listov. Vse bomo delali z navdušenjem iif zelo, zelo prostovoljno. Pa veš zakaj ? Vidiš, mi ne moremo cerkva kar na enkrat podreti. Tam pa se ljudje zbirajo in odvračajo od nove vere. Zato mora za novo vero biti tudi nekaka cerkev, zbirališče. To bo zadružni dom. Tako vzamemo stari cerkvi ljudi v nova zbirališča. Ko boš to bral se boš morda spomnil na Prešernovo pesem "Nebeška procesija."
Kidar potwhqete a varovataino
proti ognju. Mbarjtt, M artOBMbUo, Upe Itd, m lahko ln MaMbo obrnete na
L Petri*-IV1874
19001 KILDKR ATE
Ugoden kup
Naprodaj je Spinet piano, razkazovali model, jako zmerna cena. Zglasite si v Northeast Ap: pliance & Furniture, 22530 Lake Shore Blvd. Jerry Bohinc, lastnik. .	(50)
Par išče stanovanje
Zakonski par nujno potrebuje stanovanje 4 do 5 sob; nič otrok. Pokličite po 7 uri zvečer GL 9012.	(50)
Mihec in Jakec
BHEImDAY
bkhspeb
VOWWVWOW
**£»*££ STSi.*
hgL |Mr md CnmM •
SŠ893BS
srn
“Naprej, kar naprej' proti Lipoglavu in dalje proti Višnji gori. Ura še ni polneč, do svitanja lahko prehodiva še dobršen del pota. Sicer bi rad jedel, če bi dobil, toda nocoj že gre. Dopoldne sva se bila lepo podprla.”
Zavila sta za reko po kolovozu <v smeri proti Ljubljani.
Čoln za njima je samoten in lahek plaval čedalje bolj naglo,po Savi navzdol proti Litiji.
Zavila sta na levo med polje v gozd in nato v breg, a sta se "kmalu izgubila v gozdu, da jnista vedela, ne kod sta, ne kam gresta ter sta mirala leči *in počakati jutra.
It. Plamen ju je izdal Pri prenosu čolna v vodo in z nočno hojo po rasni travi sta bila mokra čez kolena. Mrzilo je oba ter se jima ni dalo spati.
Ležala sta pod košatim gabrom in skozi drobne ’-rzeli med vejami in listjem opazovala zvezde. Pod gabrom je bila tema kakor ponoči v nerazsvetljeni sobi. Nekje sta slišala teči veverico in njeno hrkanje. Nekje globoko je zapel slavec. Drobil je celo uro in še dalje, dokler Se ni začela tema razkrajati in je nebo dobivalo prozorno, jekleno bleščečo barvo in sijaj.
“Jutro se rodi,” je zašepetal Vinko, da ne bi skalil svete tihote, ki je čedalje bolj žarela.
(Dalje prihodnjič.)
VSEGA MANJKA. — Drugo
pisfno govori: “Moj mož je zbolel na dvanajsterniku. Odpelja-se je li so ga v bolnišnico. Zdravnik/ so rekli, da bi ga mogli pozdraviti, da pa nimajo na razpolago potrebnih zdravil.” Torej tudi zdravil ni. In vendar Tito agitira proti Marshallovem načrtu, ki naj bi pomagal Evropi na noge. Noče pomoči, ki mu jo nudijo kapitalisti.
REVEŽ OSTANE REVEŽ. — Dekla piše svojemu bivšemu gospodarju v tujino: “Kaj so nam vse obljubovati ti, ki so sedaj na vrhu! In kaj smo dobili? Revež je še večji revež kot ie bil poprej. Ko bi imela vsaj skorje, ki jih drugod po svetu mečejo proč! Pišejo in govore nam, da je v “novi” Jugosaviji za vsakega dela dovolj. O, to je res! Na delo nas gonijo. Toda kruha za to delo ne dobimo. Seveda tisti, ki so splezali na vrh in nas druge priganjajo, imajo še kaj drugega, ne samo kruh.”
PISMO IZOBRAŽENCA. — “Sedaj bomo gradili zadružne
Mihec: Kaj si ti Jakec komunist?
Jakec: Ne, Mihec, jaz nisem komunist.
Mihec: Kaj si pa, ko vedno odobravaš vse, kar je rdečega?
Jakec: Sem komunistični simpatizer.
Mihec: Jakec, ali mi veš povedati, kakšna je razlika med 'komunistom in njegovim sira-pati-z-erjem?
Jakec: ......
Mihec: Ker mi ne znaš odgovoriti, ti bom pa jaz povedal: Komunisti so na vozu in držijo v rokah vajeti in bič, 8iimpati-zerji pa vlečejo voz.
Mihec: No Jakec, še eno: Ali veš zakaj bežijo ljudje iz Jugoslavije, da kar rampe lomijo s kamionom pri Bazovici in Fernetičih?
Jakec: Zato ker je v Jugoslaviji toliko svobode, da so se je ljudje prenajedli in da kar bežijo pred njo.
Mihec: Zakaj pa ne beži nobeden iz Trsta v Jugoslavijo?
Jakec: Zato ker Tržačani niso navajeni na podnebje-svobode in bi tam preko od same umrli.
ša z 10 akrov zemlje, velik sadovnjak, nahaja se ob tlakani cesti na Route 86, R. D. 8, komaj milje južno od Painesville. Hiša je novo dekorirana z novim furnezom na olje za gorak zrak, ima zimska okna, dvojna garaža, velik kokošnjak. Vsa poslopja v izvrstnem staniu. Za podrobnosti pokličite Mah Teubl. Paines-
Soba v najem
V najem se odda opremljeno sobo enemu moškemu. Naj ae zglasi na 18608 Neff Rd.
(50)
Pojdite na farme!
Naprodaj je moderna 6 sob hi-
ville 3065.
Sobo se odda
Odda se opremljeno sobo s posebnim vhodom; odda se pošte nemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1083 E. 67. St. spodaj.
Bolezni na mehurju in žlezah
Ako Imate težave z vodo in m pade v odvodnem kanalu, ali te morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v orbtu. je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspežne izkutaJe v bolniAnld v tej posebnosti.
DR.PAULW.WM
HYDROPATHIC CLINIC
423 CIUmoi Bldf. 3M EucUd At«. Telefon MAln M14
Uradne nra: 10 de 4 teaen eb »edah In po dofovorn
INCOME TAX
Za točno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947 pojdite k
John Rožance
15216 LUCKNOW AVE., blizu Memorial šole Uradne ure:
od 10. zj. do 9. zv., ob nedeljah od 1. do 7. zv. KEnmore 3662
SIEVE F. PIRNAT
6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500
POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske drtsve. vse podiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE za obleko in jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj.
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE; za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na nai urad.
gleda,------,	— ----------
pride v nebesa precej ljudi. Pa premišljuje, kako bi Ljubljančane zapeljal. Kmalu najde pravo misel. Prešeren to pove takole:
“Zidat vdihne jim’ kazino, kaj da je, ime pove: žčnsko, moško tam mladino z materami vred kaze.”
To je tedaj ozadje gradnje novih zadružnih domov. Odvrniti mladino od cerkve in jo po svoje obdelati. Nič novega tedaj niso iznašli partizani. Hudič je to znal že v Prešernovem času. Zadružni domovi bodo taka kazina, če bo šlo po partizanskih načrtih, kjer bodo vse skazili.
SOLA ŽUŽEMBERK. — Med vojno so požgali šolo v Žužemberku. Po treh letih so Žuiem-berčani končno le svojo šolo popravili. 21. decembra je bila slovesnost' otvoritve. Slovesnost so seveda napravili za nekako proslavo partizanstva. Ti, "ki sd danes gospodarji, hodijo sami sebe hvalit po vsej deželi. Lačni lju
MALI OGLASI
Kupim piano
Rad bi kupil piano, studio ali mali upright; cena mora biti zmerna. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 5 zvečer PO 3890.	(50)
Stanovanje iščejo Družina dveh odraslih oseb išče stanovanje 4 do 5 sob. Pokličite po 6 uri zvečer PO 9582. Damo lahko dobra priporočila. ' -
-(49)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali, ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
' JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. list St
Mm naročnikom y Chicagu

naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tndi za oglase; TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
Bo dovolj delu za vse. — Sest izmed vedem hčerk Mrs. Randall Bradley iz Chicaga ve je postavilo t likalni mizi s svojimi likalniki za veibanje v likanju. Mrv. Bradley drži v naročju ledni staro Mavis Mariine, ki seji še ni treba učiti tega dela.
~ • ’■ -	.. • -■ ij,.
I PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJKV. ogrodja in za BARVAN« AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PM (0.
6605 ST. CLAIR AVENVE
PRANK CVELBAR lutott.
Mm


r »mm


.j
\
XMXKl&KA DOMOVINA, MARCH 10, 1948

KAREL MAUSER
Rotija
Povest
(lin se od tam potegneta v Škof-Idela pri hiši, raje bi videl, ka-!DRUŠTVO sv. makije magdale-
kor d. * j, l*o n.krenlK 1	"• " ”
I
Tedaj je Rotija nenadoma planila v jok. Z rokami se je oprijela posteljne stranice in njen jok je bi] podoben tuljenju zveri, ki se je ujela iv sko-pec.
“A — ta, a — ta”, je kar naprej brundal Jurček in z roko grabil Marjeto ?a predpasnik.
“Tinetovec bo šel v nedeljo v Ljubljano pogledat, kako je z njim. Pa še ti pojdi”, je čudno suho rekla Marjeta, potlej pa s sunkom vstala in odšla. Ni mogla gledati Rotjiinih solza. Zdelo se ji je, da jo vsaka solza posebej obtožuje. Treba da je tega, ko bi b'la Rotija lahko srečna z Jernejem.
Ko je Rotija ostala sama, se je počasi umirila. Otrok je sedel na tleh in brska! ilovico in špranje. Zunaj je sijalo son ce, od strehe je kapljala sne-žnica.
Tišina je z bolečo ostrino vrtala in Rotija je čutila, kako ji utriplje kri v vratu in v sencih. Igrajoči se otrok se ji je zdel delček Tineta, ki zdaj morda 'že umira, če ni že umrl. Morda je na zadnjo uro želel slišati njeno odpuščanje, pa ga ni mogel.
‘‘Tinetovec gre v nedeljo v Ljubljano”, je ponovila Marjetine besede. Ustavila se je ob njih kakor ob lesi, ki brani prehod na tuji svet. Cim bolj je premišljala, bolj jo je vleklo. V Ljubljani že dolgo ni bila. Od rok je do vlaka, peš je daleč, z avtom je pa drago.
“Pa bi vseeno lahko šla”, se
-firtr
Mfljfl š S&lMlf.
kaj bi mu nesla. Štrukljev bi
napekla, čeprav gotovo tudi Tinetovec ne bo šel prazen. Tineta je rad imel. V oolnici je križeva. Urana je bolj za gospodo. Za kmeta, ki je navajen žgancev in mleka pa kaše in močnika, ni kaj prida.”
Rotiji je bila misel čezijalje bolj všeč. Tine bi lahko koj uganil, da ni huda nanj. Saj res ni, le tako čudno težko ji je vselej, kadar govori z njim. Vse staro pade pred njo, kakor bi nekdo razvezal culo in razložil vse drage in ljube stvari z vsemi spomini, ki so navezani na sleherni predmet kakor ljubka pentlja.
Rotija ne more pozabiti, kako jo je Tine žalostno poklical, ko mu je izpulila otroka iz naročja. Tako neskončdo otožno je pogledal, da še danes ne more prav razumeti, da se ni ustavila, ko je klical Iza njo.
“Morda je prav zavoljo mene šel v Jelovco”, jo je grizel kes. "Videl je, da nisem za noben pomenek in da ga odrivam, pa je bil težko v vasi, kr je zapadel sneg. Saj bi segnil od dolgega časa.”
“Potlej si tudi ti knva, da se je ponesrečil”, je vsekala misel. “Gnal se je, da bi pozabil vse hudo, pa se mu to na-krenilo.”
“Kriva si, kriva”, je vpilo v duši.
“Nisem smela pokazati, da ga še nisem pozabila”, se je opravičevala. “Pod noge se še nisem nobenemu metala, tudi Tinetu ne.”
“Iz same trme si bila taka”, jo je dregnila druga misel.
“Ni res, svojo srečo sem pobijala, da bi je Jurčku ne manjkalo, da bi je ne stradal, kakor sem jo jaz. Zato sem odbila Jerneja, zato sem se tudi Tinetu izmikala. Nisem vedela, da se bo tako zgodilo.”
Tedaj se je otrok začel ko-majsati po tleh. Iz špranje v tleh je bil s prstki nakopal umazane zemlje, da je bil ves črnikast po obrazu.
“Ta — ta, — a _ ta — ta.” “Le kdo ga je naučil te besede?” je zbodlo Rotijo. Spomnila se je na staro Šktvinko in na Tineta, ki je ves prosti čas prebil ob njej.
“Aata se je pobil”, je zave-kala in v tem hipu bi pristala na vsako Tinetovo besedo, ki bi jo rekel. Nekaj se ji je pretrgalo v duši, tisti mračni jete, ki je zadrževal njena čustva, da so stala mirno kakor zelena voda za zatvorhicami. Zdaj je vse udarilo čez in v šumečen slapu padalo globoko v dušo, odkoder je pozvanjalo nebogljeno Jurčkovo brbljanje:
“Ta — ta, a—ta, a — ta.” Kakor nora je zgraDila otroka in pritisnila nase. In v tem hipu ni objemala Jurčka, objemala je Tineta, njegovo zdrobljeno telo,ki zdaj leži daleč tam v Ljubljani in morda s poslednjo voljo hrepeni po njej. Ni to več hrepenenje z žegnanja, ki je bilo grešno in žgoče, to hrepenenje je mirno in vdano kakor hrepenenje poletne trave, ki čaka na iroso.
Rotiji se je Tine zamislil Ko ibi Tinetovec šel danes Ljubljano, precej bi vstala in šla z njim. Zdaj so do nedelje še trije dnevi. Dolgi bodo, toda med tem časom bo lahko še kaj napekla, da ne bo šla prazna od doma. Poln cekar bo naložila, da fant ne bo lačen in da bo vedel, kako zna peči.
“Šla bom, da, šla bom in povedala mu bom, da nisem bila
nalašč skrnobna. Na Brezje
iwm poromata, ita se puedmt,
jo Loko na vlak. Zgodaj bo treba vstati. Rotija tega še h ma-ri nima, saj tako ce;o noč ne bo spala. Z Marjeto sta se že domenili, da bo prišla po otroka; ko bo šla od doma, bo še spal.
Tinetovec je bil Rotije vesel. Tine je bo pa tudi, je pomislil. Saj je zadnje čase dovolj pritiskal za njo. Le škoda, da se ga je tako otepala. Ko bi se ga nekdaj, bi bilo bolje zanjo. Zdaj ji Tinetovec na noben način ni mogel dati prav. Fanta je spravljala samo v obup. Saj je vendar videla, da se hoče od dela pretrgati. Za koga je pa prebeli! bajto, če ne zanjo.
“Nekaj sveta mu bom podaril, če se bosta zmenila”, je Ti netovec predel misli, ko se je Rotija poslovila. Da bi le fant prestal in da bi ga ne stisnilo. Nič ni prijetna misel, da se je na tvoji zemlji zavoljo dela kdo ubil. Bog ve, da ne. Ko bi Tinetovec vedel, da se ho to zgodilo, bi nikdar ne svetoval Tinetu v Jelovco. Četudi bi ne naredil za otroka in bi bil brez
Tinetovka je pekla pogačo in pripravila lep kos svinj eskega plečeta. Da bo iprišel fant hitro do krvi in moči. Tinetovec se je namenil, da bo kupil v Ljubljani še kakšno steklenico dobrega črnega vina.
(Dalje prihodnjič)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
COMMERCIAL
TELEVISION
CORPORATION
Specialists in Ultra-Modem sets for NITE CLUBS and Business Establishments. Also a large variety of de luxe Home Models.
Sprejema Slanice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejie smrtnlnske certifikat« od 6350 do 15.000: bolniški podpora Je 65, «7 ali 114 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema Članstvo od rojstva Da do 16. leta. Odbor za leto 1641 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar: preda. Helena Mally. pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21341 Miller Ave. TeL IVan-hoe 0738: blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary 8ku-ly In Dorothy Stemlia. Rediteljica In zastavonodnla Frances Kasunič: zastopnici za skupna društva tare sv. Vida Johana Krall ln Marjanca Kuhar: za Norwood Community Council. Marjanca Kuhar ln Mar; Milavec. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-JakrO’Donnel, J. F. Seliškar, A. J. Perko. A. Skur, L. J. Perm* ln C. G. Opa-skar. Zastopnici za mladinske in ženske aktivnosti Marie Gornik in Anna Slapnik. Sele * vrtijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi Soli sv. vida soba St. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru. __________ ______ _________
torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 60 St.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 831 Alhambra Rd.: podpredsednik Martin Valetlch. tajnik Famk Perko, 1062 E. 1174 St. tel. IV 5858; blagajnik Martin Komochar: zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic. Frank Vldemsek ln Charles Marinčič. Seje se vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali na 24. In 25. v mesecu v spodnji dvorani.
2071 E. 14 St.
SU. 6650
Geo. Barberic, repr.
EX. 0596
Imenik raznih društev
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Častna predsednica Prances Rlu-pert; predsednica Mary Strukel; podpredsednica Antonia Svetek; tajnica ouise Keller, 766 E 200 St., tel. KE 5656; blagajničarka Antonia Str-lekar zapisnikarica Rose Ulle. Nadzorni odbor: Frances Globokar. Frances Grčman in Frances Srpan. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko: zastavonoša Mar; Janežič, Seje se vrže vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
kvar predsednik Frank A. Turek, pod' predsednik J06epb Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.: zapisnikar Daniel PuBtotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 9 nove Sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred se.io ln 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 8:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani ln članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. ln $14.00 na teden, V društvo se sprejemajo tudi otroci .od rojstva do 16. leta, V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški Ust ln karto ln ravna naj se po pravilih Jednote.
tako ntu bom rekla ih še to mu bom povedala, da ga Jurček kliče.”
“Jurček, reci a — ta, a — ta.”
Otrok je mahnil z ročicami in začel brbljati. Rotija je šele sedaj začutila globok pomen Otroške besede, ki se ji je zdel, ko nezaveden krik po očetu, ki ga ima sleherno biti e na zemlji. Otrok kar ni hotel prenehati. Nazadnje se j' je z glavo zarinil pod vrat. Rotija je mirno čemela in gledala v sonce. Mimo močnih železnih križev so padale kaplje, ena za drugo, počasi, da bi jih lahko štela.
Na Škovinčevi njivi se je že kazala rjavočma prst. Sveti Matija je dobro udaril po ledu. Ne bo še več dolgo držal. Tudi iz Rotije je izginil ves hlad. Od otroka je vela toplota in iskrenost, novo življenje, ki ima korenine nekje v nostranosti, pa lega z irezcvelim vrhom na zemljo.
Rotiji še k mari ni bilo, da bo kmalu plodne in da še ni zakurila v peči. So dnevi, ko je človek bolj sit od blage misli kakor od dobre hrane. Za Rotijo je bil današnji dan že tak.
Nedelja je bila sončna, sneg je kar vidoma kopnel, z odkritih tal se je prijetno kadilo. Močno je kazalo, da je pomlad na potiin da ne bo dolgo, ko se bo sneg z zadnjimi močmi upiral le še v kotanjah, kamor se soncu še ne ljubi pogledati. Dovolj ima dela na polju, zakaj plugi že čakajo, živina in ljudje so nestrpni. . Drevje s koreninami tiplje, če se zemlja že ni toliko ojužila, da bo čas, ko bo treba sok pognati pod lubje. -Neko nemirno gibanje se javlja v sleherni stvari, hrepenenje po rasti objema vsako vejico in se spreliva celo na otroke, ki s nekim veseljem gledajo v sneženega moža, ki ga je vsak dan manj Kmalu ga bo samo še umazana luža.
Rotija je bila v soboto‘pri Tinetovcu. Zmenila sta se, da gresta na Češnjico na avtobus
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Jennie Krall. podpredsednica Frances Brancel, tajotoa Mary Tekaucic. 1410 E. 61 St., tel EN 6646; '	■ Louise Pika, zatdsnikari-
-
Zigman. Nadmmi odbor,- Angela Vi-
rant, Mary Lokar In Mary Stanonik. Seje se vrte vsak* drugi pondeljek v
mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoi od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E 152 St., teL KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19316 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Fanchur; nadzorniki: August F. Svetek. Mildred Nainlger ln Dorothy Grili. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaakar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar duhovni vodja Rev. Celeenik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes ve.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do H- ure dopoldne ter 24. ta 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 18. leta za zavarovalnino od 6250 do 61000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od 6250 do 65,000 ta do 62.00 bolniške podpore na dan.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKjl ■ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman] predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton šor-
dan, 9005 Union Ave.;
PODRUŽNICA ŠTi 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajnica Kettie Gole,
nadzorniki: Louis Shuster, Silvester
Urban in Fto6e Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Godec in Frank Mulh; za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr Anthony J. Perko, dr. Michael Oman In dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v 8ND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let stai> sti. Bolniški asesment 65 centov na
rediteljica Jennie Sintič. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances Sokač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Predsednica Gertrude Koshel, podpredsednica Mary Jalovec, tajnica Ella Starin. 17814 Dillewood Rd., tel. IV 6248, blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. .Nadzornice: Margaret Rožanc, Mary Mlinar in Frances Meše. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO 8V. VIDA. ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Poni-
re na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpred-sednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko-aa S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters: Aloise Fortuna in Betty Fortuna. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
-AND THE WORST IS YET TO COMB ‘-innajhnjše šele pride
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpredsednik Frank Brancel; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar. Andy Champa in Lukas Hočevar. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št.
staro poslopje. TJanik pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
nesdftv every month at BNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection is held on meeting night at 7 P. M-jjnd the 25th of every month m the lower hall of the 8NH at 5 I*. M. Members belonging to the Sick Benefit fjmd should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 E. 83 St., EN 4758 when becoming ill.
Samostojna društva
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma čerol. 1172 Norwood Rd.. blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki Primož Kogoj. John Kodrič, John Urenk; zastopnik skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Sterle in Edward Koren; zastopnik za klub SND Frank Alden; za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine 'n $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. _____________
PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ
Predsednik Ivan German, podpredsednik Ivan Tancek, tajnik in blagaj nik Charles Ribar. 392 E. 160 St., tel. KE 6175, zapisnikar Charles Strukel. Nadzorni odbor; Joseph Ferra, Joseph Podnar in Joseph Srsa. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu v Hrvat-skem domu na Waterloo Rd. Sprejema se člane od 16 do 60 leta starosti brez zdravniške preiskave. Asesment 30 centov.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Andrew Lekšan, podpreds. Frank Virant, tajnik-blagajnik John J. Kikol. 19012 Mohawk Ave., tel. IV 6271, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Brinovec, Frank Kuhra in Jacob Braniseli. zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopnik za klub društev SND Frank Virant, za skupna društva fare sv. Vida Michael Klemenčič. Zdravniki: dr; Kem, dr. Oman. dr. Skur.
Društvo zboruje vsako četrto .nede-ljo v mesecu v starem poslopju SND ob 9 uri dopoldne. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7 na teden bolniške podpore in $100.00 smrtnine. Za leto 1948 je zdravniška preiskava za nove člane prosta. Slovenci in Hrvatje v starosti od 16 do 45 let so vabljeni za pristop.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Teddy Rossman, podpreds. Joseph Tichar, tajnica MaMlda Ropret, 19601 Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajevic. zapisnikarica Mary Meršnik. Nadzorniki: Fiances Globokar, Ann Mestek in Lea Troha. Zdravniki: Dr. A. Skur. Dr. L, Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradacn iz Miller
Ave., podpredsednik George Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 18900 Abby
Ave., tel. KE 8323. blagajnik Edward Kolman, zapisnikar Anton Tekavec, nadzornice: Alice Popek, Katie Golinar,
Caroline Kaliope, zdravnika dr. Skur
v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glsas Ave. No. 2, tel. EX 4767; blagajničar Frank Kem, 1193 E. 60 St., tel. EX 8478; zapisnikarica in poročevalka za Glasilo Julija Tomšič. Nadzorni odbor: Jennie Grčar, Anton Klančar in Billie Janša. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. staro poslopje SND. _____
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajničarka Dorothy 8tmiša, 6505 Bonna Ave., tel. EN 6254. Nadzorni odbor. Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave.. ob 7:30 zvečer.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Frank Gliha, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor John Nose. Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 90. cesti
Zapadna slovanska zveza
Slovenska dobrodelna
zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Breajvar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 61 St., tel. EN 8104. blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste In Prances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrti vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1110 E. 72 Bt„ EN 8254, blagajnik Hiomas Kralč, zapisnikar Prank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen, Prank Štefe ta Charles Koman. DruStvo zboruje vsako tretjo ne-leljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba St. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sušnik: podpredsednik Eddv Vidmar: tajntk-blagajnlk Prank Brinovec. 961 E. 79 St.. teL EN 4122: zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Brencelj, Edward Eckert to Victor Lunder: vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco ta klub SND Frank Brancelj; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo v«ko drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clalr Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčlč. podpredsednica Mary Jeromi; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Prank Modic. Victor Hočevar in Mary Oblek: zastopnik za klub društev SND ta za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v & uradu SDZ.	_______________
DRUŠTVO KRALJICA BOBU ŠT. I
M SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpre«, sednica Terezija Lekan, tajnica Jen-blagajničarka Prances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca. Mary Škufca ta Mary Paulin. Ltauštvenl zdravniki so: Dr. Perko. Dr. Skur ta
DRUŠTVO SV. KAJARINE.iT.29 Z8?
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svlgel, tajnica Frances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur in Mary pojnich. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Kraitz. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Pred Stemisa, podbortt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E. 133. St.: blagajnik Frank J. Godle. Jr., tajnik-zaplsnikar Matt Baznik, 1572 E. 133 St.. E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi Soli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-ooldne v novi šoli
DRUŠTVO ‘‘MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; gl borštnar Frank Martloh, 15416 Macau-Iey Ave., teL IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15815 School Ave., tel. POtomac 8934: fin. tajnik Frank Trepel, Jr.. 894 E. 232 St., IV 7281: blagajnik Joe Turk: nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, fkank Narobe, Jr.: konduktarja: Frank Nagode ta Anton Arh; stražnika Mike Anžlta ta Lovrenc Povše: zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrte vsAk drugi četrtek v meaecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
C. K. of Ohio
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Megllch, podpredsednik John Hrovat st., finančni ta bol-niški tajnik John Hrovat ml.. 31601 Ivan Ave.; blagajnik ta zapisnikar Frank A. Turek: nadzorniki: George Turek. Joseph Kostanjšek. Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pon-deljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št 2 nove šole ev. Vida
The Maccabees
CABNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaucic, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Petschauer. Financial Secretary Pauline Debveea 1110 E. 72 St, td. EN 824. Sb* Benefit Secretary Julia Brezovar. 117S E. 00
Dr. J. Folin. Seje se vrte vsak tretji teL EN 4758. Meeting every first Wed-
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Marv Otoničar. 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik. Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Francei Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec ln Mary Pristov; za klub društev SND In konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo aboniie vsako go nedflfo v mesecu ob 2. urt popoldne v šoli sv. Vida. Članic«? se sprejema od 16. do 40. leta.
KLUB ‘‘LJUBLJANA’* EUCLID. OHIO
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Derdich, tajnik John Barkovich. 20270 Tracy Ave., blagajnik Frank Segulin, zapisnikarica Alojzjia Derdich, nadzorni odbor: John Robič, John Oshaben, Louis Zgonc; kuharica Angela Barkovich, pevovodja Frank Rupert, maršal Louis Starman, stric Josip Plevnik, teta Frances Rupert. Seje so vsako zadnji torek v mesecu v SDD na Recher'Ave.
SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman: duhovni vodja Rev. Victor Tomc: častni predsednik Anton Grdina; predsednik Matt Intihar. I. podpredsednik Jakob Resnik, H. podpredsednik John Stopar, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač: nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Mike Anžlin; maršal Frank Snyder. Seje se vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecih: Januarja, aprila, julija ln oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze.
GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE.
Predsednica Emily Silbitzer, . podpredsednica Helen Mirtel. tajnica Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave. tel BR 6359, blagajničarka Mary Tau-cher, zapisnikarica Josephine Hočevar. Nadzornice: Helen Mirtel Antonia Ro-lich in Mary Železnik. Zastopnice za seje dirketorija: Jennie Konestabo, Roee Ban. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Prince Ave.	•
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lawrence Zupančič, podpredsednik Louis Eršte, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66 St., pomožna tajnica Rose Eršte, blagajnik PYank Bogovič, zapisnikarica Marian Kuhar. Nadzorni odbor: Jenny Krall, Marian Kuhar in Rose Eršte. Seje se vrtijo vsak tretji torek v mesecu v prostorih šole sv. Vida.
RAINBOW HUNTING A FISHING CLUB
Predsednik Anton Zabukovec, podpredsednik Joseph Fortuna, tajnik-bla-gajnik Fred Krečič. Nadzorni odbor: Louis Bortšnar in Jim Rangus. Seje se vrše vsake tri mesec v SND na 80. cesti. Za pristop ni potrebna zdravnika nreiskava.
OLTARNO DRUTŠVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodlja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Mrs. Jennie Krall, podpredsednica Mrs Mary Milavec, tajnica in blagajničarka Mrt. Frances Baraga, 1106 E. 71 St., zapisnikarica Mrs. Mary Otoničar, rediteljica Mrs. Mary Pristov. Nadzornice Mrs. Mary Otoničar. Mre. Jennie Krall in Mre. Jennie ZeOe. Seje se vršijo vsako tretje nedeljo v merecu ob 2:30 popoldne v društveni sobi šole ev. Vida.