Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	§■
Mk
Leto XXVII. - Štev. 24 (1356)
Gorica - četrtek, 12. junija 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Sirene in njih vabljivo petje Rdeče brigade napoti zločinstva
Stara grška pripovedka pravi, da so Sirene bile lepe morske deklice, ki so živele ob obali Sicilije in silno vabljivo pele. Mornarji se njih petju niso mogli upirati, zavili so k obali in se tam na čereh razbili.
Takih Siren je bilo med ljudmi zmeraj veliko. Tudi danes jih je. Silno vabljivo znajo govoriti, da človeka premamijo, toda ko se jim vda, je konec tudi njegove svobode.
MARKSISTIČNO LEPOREČJE
Med takimi Sirenami sedanjega časa je posebno vabljiva marksistična propaganda. Najbrž ni bilo še v zgodovini ljudi, ki bi znali tako prepričevalno govoriti, pridobivati, obljubljati, kakor znajo to marksisti. Poleg tega imajo na voljo neizčrpna finančna sredstva za svojo propagando. Mastno plačajo vsakogar, kdor želi z njimi sodelovati, jim pomagati pri propagandi, širiti njih časopise, revije, pisati vanje, govoriti na sestankih, shodih.
Marksistična propaganda je danes kolo-salna industrija in obsega cel cvet. Za propagando jim vse prav pride od dnevnega časopisja do revij, govorov, sestankov, filmov, televizije. Zelo razširjena je tudi ustna propaganda od osebe do osebe. Z njihovimi agitprop se dajo primerjati samo jehovci.
Ves ta mogočni aparat je bil v preteklih tednih v Italiji vprežen v volivno propagando. Pa ne samo zadnje tedne, že leta in leta s svojo propagando bombardira italijansko javnost. Ta pa je bila prva leta po vojni precej nedostopna za marksistične Sirene.
PRODOR V KRŠČANSKE VRSTE
Zadnja leta pa ni več tako. Iz dneva v dan opažamo, da je zmeraj več simpatizerjev za marksizem. Ti simpatizerji niso več samo iz vrst delavstva, temveč jih je vedno več med razumniki in tudi med kristjani. Komunistična propaganda sme slaviti veliko zmago, kajti uspelo ji je se vriniti globoko v vrste italijanskih katoličanov in njihovih organizacij.
Predvsem velja to za sindikalni svet. CISL je nastala leta 1948 kot samostojna demokratična sindikalna zveza v nasprotju s CGIL, ki je bila zmeraj pod komunističnim vplivom. Danes je CISL skoraj v celoti za enotno sindikalno organizacijo, ki bo seveda pod režijo komunistov.
Še huje je, da je marksistom uspelo prodreti v vrste ACLI (Associazioni Cattoli-che del Lavoratori Italiani). Ta organizacija ni sindikalna, temveč je njen namen nuditi delavcem socialno in sindikalno vzgojo, razvedrilo in svetovnonazorsko oblikovanje. To slednje bi moralo biti krščansko. Toda ACLI so zašle v veliki večini na marksistične pozicije, ki vodijo v zgodovinski kompromis.
Dodajmo še veliko število »kristjanov za socializem«, ki so bolj ali manj glasni In ki smo o njih že pisali. Med takimi kristjani so tudi duhovniki, menihi in kot se zdi tudi kak škof.
Iz tega je razvidno, kako so minirane Italijanske demokratično in katoliško o-fientirane množice, ki so v preteklosti volile Krščansko demokracijo. Nedeljske volitve bodo pokazale, kako daleč je šekla omenjena marksistična propaganda In kako globoko je izpodjedla volivno bazo krščanske demokracije.
NERAZSODNOST ITALIJANSKIH KATOLIČANOV
Ob tem se človek vprašuje, kako da se Italijanski katoličani tako kmalu naveli-Ž!»io demokratične svobode. Ko je Mussolini prevzel oblast v Italiji, so ga podprli ludi mnogi katoličani. Odpor so mu nu-posamezniki, ne pa množice. To vemo Vsl. ki smo v času fašizma bili kaj po Italiji. Koliko simpatizerjev je imel Mus-s°Uni tudi med italijanskim klerom in škofi; Zapuščati so ga začeli šele, ko so vldeli( da bo z nesrečno vojno pustolovšči-
no pogubil Italijo. Niso pa bili proti diktaturi iz demokratičnega prepričanja.
Nekaj podobnega se dogaja danes. Opažajo, da moč komunistov in njihove propagande raste, da bodo ti verjetno prišli na oblast. Zato ima človek vtis, da se na to že pripravljajo. Marksistične Sirene niso zaman pele, posebno ne na uho mladih kristjanov. Koliko jih bo v nedeljo glasovalo za PCI in PSI? Jih bo dovolj, da se bo demokrščanska ladja morala obrniti k čerem komunistične partije, da se tam razbije v »zgodovinskem kompromisu«? Prihodnji teden bomo že vedeli za odgovor.
URA RESNICE TUDI ZA NAS
Med našo slovensko manjšino je vdor komunističnih Siren nezadržen že vsa povojna leta. Vendar tisti, ki se imajo za katoličane, njihovim Sirenam ne prisluhnejo razen redkih izjem. Tudi med levi-čarji-marksisti je nekaj takih, ki jim demokratična svoboda in narodnost ni prazna beseda. Zato so tudi ti našli mesto v vrstah Slovenske skupnosti.
V	nedeljo bomo torej prešteli, koliko nas je, ki ljubimo svobodo in demokracijo, in koliko jih je, ki si želijo novo diktaturo, ker so svobode naveličani. Ne samo za Italijane, tudi za nas Slovence bodo nedeljske volitve pomenile uro resnice. Kakšna bo?
K. H.
Po zatrjevanju levičarskih krogov naj bi v Italiji ne bilo »nasprotujočih se ekstremizmov«, to je skrajnežev z leve in desne. Ekstremizem da je doma le na skrajni desni, v fašističnih vrstah, levica pa da je pred pojavi skrajnežev varna, ker jo preveva demokratično mišljenje.
Da temu še daleč ni tako, je pokazala ugrabitev piemontskega industrijca Gancie, ki so ga ugrabili rdeči brigadisti in skrili na opuščeni kmetiji blizu kraja Ac-qui Terme. K sreči je prebil v prisilni ječi le eno noč. Uspešna in nagla intervencija varnostnih organov ga je rešila »ljudskega zapora«, toda cena za to osvoboditev je bila nad vse boleča.
Od štirih karabinjerjev, ki so se spopadli z rdečimi revolucionarji, je častnik Umberto Rocca izgubil eno roko in eno oko, drugo pa je močno poškodovano. Ma-rešal Čataffi je bil na obeh nogah zadet od drobcev ročne bombe. Predvidoma bo ozdravel v dveh mesecih. Najhuje pa je bil prizadet podčastnik Giovanni D’Alfon-so. Jekleni drobci razstreljene granate so mu poškodovali možgane. Tako je po nekaj dneh umrl, ne da bi prišel k zavesti.
PROGLAS DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti naslavlja ob nedeljskih volitvah na slovenske volivce v deželi Furlanija-Julijska Benečija naslednji proglas:
Slovenska skupnost želi poudariti veliko važnost, ki jo imajo prihodnje volitve za vso državo in njene demokratične ustanove. Posebne važnosti pa so prihodnje pokrajinske in občinske volitve za našo deželo, v kateri živi slovenska narodna skupnost.
Slovenskim volivcem in volivkam se predstavlja Slovenska skupnost kot edina slovenska stranka v Italiji, katere programsko in dejansko načelo je demokratični pluralizem ter odločni in brezkompromisni protifašizem.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti vabi vse zavedne Slovence, da se pridružijo edini slovenski listi, da bomo tako bolj enotni in bolj močni in da bomo na tak način prej prišli do svojih narodnih, socialnih in ekonomskih pravic. Vabimo Slovence, da se nam ne glede na ideološko prepričanje pridružijo v mogočni borbi za ohranitev slovenstva, za učinkovito politično samostojno nastopanje, za obrambo vseh naših pravic, ki smo si jih kot Slovenci priborili od puntarskih bojev do narodnoosvobodilne vojne. Naš boj za narodne pravice se v drugačnih okoliščinah danes nadaljuje, dokler ne bomo dosegli vseh pravic, ki nam jih zagotavljata ustava in deželni statut.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti poziva vse Slovence v Italiji, da se v čimvečjem številu pridružijo njenemu boju in da v nedeljo izpričajo svojo narodno in socialno pripadnost ter zavzetost in na tak način najbolj vemo proslavijo svetli spomin vseh, ki so v narodni in osvobodilni vojni doprinesli svoj delež trpljenja za obstoj naroda na tem delu naše zemlje.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti vabi predvsem mladino, da se ji pridruži v teh plemenitih hotenjih in da množično glasuje za edino slovensko, demokratično in protifašistično stranko v Italiji.
Združimo se vsi Slovenci, da bomo enotni stopili v jutrišnji dan, v katerem mora biti odpravljena vsaka krivica in sleherna zapostavljenost. Pomagajte nam pri tem boju vsi, ki vam je narodnost prej pri srcu kot razne ideologije in tuje stranke.
NAJ ŽIVI SLOVENSKA SKUPNOST!
Sovjetska »Pomlad«
Pod tem poetičnim naslovom je Sovjetska zveza izvedla v aprilu letos pomorske vojaške vaje, ki so ameriške vojaške kroge precej vznemirile. Predsednik Ford je dejal, da »je narodna varnost Amerike in morda njeno preživetje odvisna od svobodnih morij in tudi lastne mornarice«.
Sovjetska mornarica je tokrat prvič preskušala svojo silo na vseh svetovnih morjih naenkrat. Pri tem je sodelovalo 221 križark in rušilcev, 245 raketnih ter 70 dieselskih in atomskih podmornic.
Po izjavi glavnega tajnika OZN Kurta Waldheima so terjale razne »osvobodilne« vojne v času od leta 1945 do danes 20 milijonov človeških žrtev. Ideologijo, denar, orožje in strelivo je v glavnem dobavila Moskva, ki sicer zelo rada govoriči
Preiskava je pokazala, da sta kmetijo v Arzellu, 6 km proč od Acqui Terme, pred dvema letoma kupila neki moški in ženska, ki sta se izdajala za zakonca. Kot se zdaj ve, sta to bila revolucionarja Renato Curcio in njegova žena Margherita Cagol.
Zanimiva je bila življenjska pot te revolucionarke. Rojena je bila leta 1945 blizu Trenta v ugledni meščanski družini. Na univerzi v Trentu je leta 1969 diplomirala z odliko. Branila je tezo o delavskem gibanju v Nemčiji. Isto leto se je cerkveno poročila s kolegom z univerze Renatom Curciom. Nič ni tedaj kazalo, da bosta stopila na pot nasilja. V Milanu sta ustanovila »milanski politični kolektiv«, ki naj bi potegnil za seboj delavske mase. Pa nista uspela v svoji nameri. Zato sta leta 1972 začela ilegalni boj zoper oblast. Renato Curcio je postal voditelj samozvanih rdečih brigad.
Kasneje so Curcia ujeli in zaprli. Njegovi ženi je uspelo, da ga je pred meseci rešila iz zapora, pri čemer je ona vodila vso akcijo. Kot zgleda, sta se potem zatekla na samotno kmetijo, ki naj bi služila kot »ljudska ječa«. V ta namen so preuredili klet v celico.
Dejstvo, da so se v hiši občasno mudili mladi ljudje, ki se niso družili z vaščani, je vzbudilo sum orožnikov postaje Acqui Terme, ki so se po ugrabitvi industrijca Vallarina Gancie v četrtek 5. junija v opoldanskih urah odpravili na kmetijo, da jo preiščejo.
Ko so trije orožniki izstopili iz avtomobila in si začeli ogledovati zgradbo, so z oken priletele nanje ročne bombe in vse tri ranile. Tedaj je šofer patrolnega vozila Barberis po radiu poklical na pomoč. Ze čez nekaj minut so poslopje obkolile druge obhodnice.
Ugrabitelji Gancie so se zabarikadirali in vodili boj nad eno uro. Nato so se odločili za beg. Bili so trije moški in ena ženska. Verjetno je bil med njimi sam Curcio.
Zdi se, da je ženska (bila je kot se je kasneje izkazalo Curciova žena Margherita Cagol) skušala z drugim brigadistom kriti umik svojega moža, kar ji je tudi uspelo. Ni ji pa uspelo rešiti sebe. Ob umiku se ji je zoperstavil edini še nepoškodovani član karabinjerske patrulje šofer Barberis. Ženska je skušala z bombo izločiti tudi njega, a Barberis se je bom-pi uspešno umaknil in istočasno sprožil rafal iz strojnice, ki je Cagolovo ubil, pajdaša pa ranil. Vendar je temu uspelo pobegniti.
Kasneje je vodstvo »rdečih brigad« poslalo uredništvu milanskega lista »Corriere della sera« sporočilo, da je umrla Margherita Cagol, z borbenim imenom »Mara«, »komunistična borka, ustanoviteljica naše organizacije in članica izvršnega odbora«. V poročilu je tudi rečeno, da je bila »Mara« tista, ki je vodila skupino, katera je osvobodila Curcia iz kaznilnice v Casale Monferrato.
Tako je komaj tridesetletna končala pot revolucionarke. Človek se sprašuje, kaj ti ljudje, ki prihajajo iz udobnega meščanskega okolja, pravzaprav hočejo. Verjetno sami tega dobro ne vedo; kar jih vodi v borbo in nasilje, je odpor do sedanje družbe in želja, uničiti sedanji red in ga nadomestiti z novim, ki bi zrastel na razvalinah starega, iz krvi in sovraštva. Malo je v tem evangeljskega, zato njih prevratniške zagnanosti ne moremo odobravati, pa naj se zdi še tako »napredna«. Kristusove besede: »Kdor za meč prijema, bo z njim tudi pokončan«, so v primeru Cagolove dobile polno potrjenje.
liiitisito slamnle i MIH
o svetovnem miru. Seveda naj bi ta mir dozorel v moči njenih tankov, letal, bojnih ladij in topov. Zadnji primer takega miru sta Južni Vietnam in Kambodža.
Poti nazaj ni
Dr. Nikos Nissiotis je velik ekumenski delavec v pravoslavni grški Cerkvi. Osebno upa, da bo pirišlo do združitve z Rimom. Le včasih se vdaja pesimizmu, ko je priča nekaterim obotavljajočim korakom Rima. Na drugi strani pa je tudi med pravoslavnimi vse preveč čustvene navezanosti na preteklost. To gotovo ovira potrebne korake za prihodnost. Toda poti nazaj ni. Nihče ne bo mogel več zavreti razvoja ekumenskih prizadevanj.
Ko so lani v oktobru angleški laburisti spet prišli na oblast v Vel. Britaniji, je njih voditelj in sedanji ministrski predsednik Harold Wilson napovedal, da bo njegova vlada izvedla ljudsko glasovanje (referendum) o tem, ali naj Vel. Britanija ostane v Evropski gospodarski skupnosti (EGS), v katero se je vključila, ko so bili na oblasti konservativci.
Sam Wilson je bil za nadaljnjo udeležbo v EGS, imel pa je v vrstah svoje stranke skupino ljudi, ki so bili proti. Toda referendum v sredo 5. junija je dal prav njemu in tako utrdil njegov položaj v stranki, saj sta se od treh Britancev' kar dva odločila za EGS. Za EGS je bilo oddanih 17.334.386 (67,2%), proti pa 8.427.988 (32,8 %) glasov. Pri tem so imeli zagovorniki EGS na svoji strani velik del tiska, kar je gotovo odločilno pripomoglo k zmagi.
Izid ljudskega glasovanja o pripadnosti Vel. Britanije k EGS je v zahodnoevropskih državah zelo ugodno odjeknil. Zaradi britanskega omahovanja je bilo treba vrsto predloženih načrtov preložiti na kasnejši čas. Sedaj bo te negotovosti konec.
Samo sovjetska vlada ni zadovoljna z izidom glasovanja. Trdi, da gospodarske težave Vel. Britanije izvirajo prav iz pripadnosti EGS in da je imela britanska vlada pri glasovanju na voljo silne finančne vire mednarodnih gospodarskih družb in vso podporo kapitalističnega tiska, kar da je vneslo zmedo v delavske vrste.
Zanimivo pri tem pa je, da je italijanski komunistični veljak Amendola ocenil izid referenduma za zelo pozitiven. Gotovo še ni vedel za oceno sovjetske vlade. Potem bi gotovo govoril drugače, kajti ni hujšega prestopka v partiji kot misliti drugače kot mislijo moskovski voditelji.
Vatikan in Hitler
V	zadnjem desetletju je bilo več napadov na zadržanje papeža Pija XII. med zadnjo vojno, ko so Nemci zasedli Italijo in Rim. Zlasti nemški pisatelj Hochhut je v svojem delu »SteUvertreter« (Namestnik) leta 1963 očital papežu, da ni storil svoje dolžnosti, ko je molčal h grozotam, ki so jih počenjali Hitlerjevi vojaki v Rimu in Italiji.
Sedaj pa je ameriški jezuit p. Graham napisal knjigo »Vatikan in nacionalni socializem«, v kateri ta ameriški zgodovinar opisuje, kako se je Vatikan zadržal v času od nastopa Hitlerja do leta 1945. Iz knjige je razvidno, da je Vatikan odločno zavrnil nacistično ideologijo in se dejansko postavil v bran zlasti preganjanih Judov, Poljakov, beguncev in talcev. Vse to je razvidno iz virov vatikanskega arhiva.
Obsodba ravnanja z delavci
Barcelonski nadškof kardinal Jubany je v neki pridigi ostro napadel špansko vlado, ki da krivično ravna zlasti z delavskimi organizacijami, katerim ne priznava politične in strokovne svobode. Imenoval je to ravnanje vlade kot »kršitev človečanskih pravic«.
Odklanjamo sleherno laž! Predstavitev volivnega programa Bralci pišejo
Velikokrat smo že napisali, da je Slovenska skupnost pripravljena sodelovati s strankami in organizacijami, ki ji niso nasprotne. In danes to še enkrat poudarjamo: da smo za dialog in sodelovanje. Smo pa proti temu, da bi kdo o nas krivično in lažnivo poročal in da bi o naši stranki prišli med javnost napačni in potvorjeni pojmi.
Pred nami so volitve. Vse stranke so že pripravile programe in jih tudi razposlale med slovensko ljudstvo. Tudi KPI je storila isto in slovenski volivci so dobili v roke pismo, v katerem je marsikatera grenka na račun Slovenske skupnosti. Predvsem bi poudarili to, da izhaja iz tistega pisanja prav močno do izraza neka ostra polemičnost in napadalnost, rekli bi skoraj sovraštvo do Slovenske skupnosti. Ne moremo si razlagati, kako more slovenski človek napisati kaj podobnega o Slovencu. In pomisli, da je Slovenska skupnost edina slovenska stranka v Italiji. In pomisli, da je na njenem prvem kongresu meseca maja letos v Devinu deželni tajnik KPI Cuffaro govoril o Slovenski skupnosti pohvalno in ji želel obilo uspeha. Pa dobiš v roke to zelo polemično pismo, iz katerega slovenski volivci lahko spoznajo Slovensko skupnost kot najhujšo nasprotnico Slovencev in tisto, ki dela proti interesom slovenske manjšine.
Gre za več problemov. Predvsem bi lahko slovenski komunisti tu pri nas vedeli, da Slovenska skupnost ni SDZ in da naša stranka ima tudi svoje ime. Ne imenuje se Lipa, temveč enostavno Slovenska skupnost. Lipa je samo znak, kakor Je znak za KPI »srp in kladivo«. Nismo še slišali, da bi kdo nazival KPI ali PCI z imenom »srp in kladivo«. Včasih se človek nehote pokaže neizobraženega. Naša stranka se imenuje SLOVENSKA SKUPNOST in tega imena ne bo nihče spreminjal, četudi bi ga kdo radevolje uporabil za svojo »skupnost«. Če pa so slovenski komunisti mislili na ta način zafrkniti edino slovensko stranko, so samo pokazali, kam se kvalificirajo, kako malo spoštovanja imajo do ljudi, ki so njihove krvi in da ne vedo, da je znak »lipe« simbol trdne in neomajne slovenske volje. In tega znaka ne bodo mogli nadomestiti ne srpi in ne kladiva.
Drugi problem je še hujši. V tistem pismu komunisti očitajo Slovenski skupnosti napake, ki so bile po njihovem storjene s strani SDZ. Ampak takrat Slovenske skupnosti sploh ni bilo in zato ni pošteno, da zvračajo krivdo na Slovensko skupnost.
Če je SDZ zares zagrešila, bi za tisto odgovarjala kvečjemu SDZ; ker pa te ni več, je zelo nekorektno, da mečejo krivdo na Slovensko skupnost. Gre namreč za problem regulacijskega načrta mesta Gorice, po katerem naj bi občinska uprava izvedla vrsto infrastruktur v južnem delu mesta (avtoporto, indutsrijsko področje) in s tem odvzela slovenskemu kmetu rodovitno in važno zemljo. Je res, da je SDZ glasovala za ta načrt, a pri tem komunisti pozabijo, da je prav SDZ predlagala veliko spreminjevalnih predlogov in sicer: da bi avtoporto prenesli v Vlieš, da bi za industrijsko področje izbrali desni breg Soče, da bi uporabili vsaj delno neporabni prostor sedanjega letališča. To so pozabili napisati in predvsem to, da je odbornik Damjan Paulin prav zaradi tega odstopil iz občinskega odbora in da so popravki SDZ naleteli na gluha ušesa na sejah leve sredine in da so se vse stranke potegovale za to, da se Gorica prometno in industrijsko razvije. Seveda na račun pretežno slovenskega prebivalstva. O tem nihče ne govori. Iz pisma KPI izgleda, da je današnja Slovenska skupnost kriva, če je stanje tako, kakršno je. Nikoli ne bomo dovolili, da se o naši stranki tako površno in žaljivo piše, ker konec koncev so se vse italijanske stranke potegovale za to, da se nič ne spremeni In da bo slovenski človek največ plačal. Da je pa sedaj tega kriva Slovenska skupnost, to je višek!
Slovenska skupnost ne odbija kritike, ker je prepričana, da poštena in konstruktivna kritika samo koristi naši stranki. Ne moremo in ne smemo pa dovoliti, da nas bo kdo obrekoval in napadal na tako grob in nekulturen način. Najprej je treba navesti dejstva In vzroke, nato šele deliti krivde. Najbolj žalostno pa Je to, da pridejo take kritike prav iz vrst slovenskih ljudi, ki so v italijanskih strankah, ki se smatrajo za demokratične in napredne. Če bi kaj takega rekli fašisti, bi lahko še razumeli, saj je znano, da nas oni sovražijo. Je nerazumljivo, kako je edina slovenska stranka v Italiji tako na-
padena in osramočena, ko bi se morale vse stranke potegovati za to, da bi s skupnimi močmi omogočili naši slovenski manjšini boljšo in demokratičnejšo bodočnost. Če komunistična partija Italije ne trpi Slovenske skupnosti, naj pove to javno. Ne pa tako, da ji iz najvišjega foruma da priznanje, s strani širših mas pa jo hoče zlomiti.
Prav tako je bila Slovenska skupnost deležna poniževalnih napadov v Krminu. Tam je KPI poslala volivcem pismo, v katerem precej napadalno kritizira slovenske kandidate na občinski listi, tiste kandidate, ki so bili poprej v italijanskih strankah, sedaj pa so se odločili za samostojen slovenski nastop. Saj to je največji uspeh za vse Slovence v zamejstvu, še nikoli se ni toliko govorilo o Slovencih v krminski občini in prav sedaj, ko so se odločili, da tudi s svojim glasom dokažejo slovensko prisotnost v Krminu, začnejo padati kritike na račun slovenskih kandidatov. če so nekateri bili prej na italijanskih listah, to nas ne moti. Dejstvo pa je, da bodo letos prvič v svoji zgodovini nastopili s slovensko listo. In to je važno. Poleg tega pa Slovenska skupnost ni nikoli šla ugibat, kje in kod so hodili kandidati na italijanskih listah, pa tudi če so bili Slovenci. To je postranska zadeva. Bistveno pa je to, da bomo letos prvič v Krminu nastopali samostojno, na slovenski listi, na kateri bo dvajset slovenskih kandidatov, ki predstavljajo nedvomno več kakor en sam kandidat na italijanski stranki.
IZ
Smrt učiteljice
Na praznik Srca Jezusovega 6. junija je v tržaški bolnišnici umrla zaradi možganske kapi učiteljica Cvetana Paljk. Tiho se je poslovila, podobno kot je bilo tiho njeno življenje, ki ga je 30 let z vso prizadevnostjo posvečala mladini.
Iz rodne Ajdovščine so jo povojne razmere zanesle v Gorico in pozneje v Trst. Med drugim je poučevala na slovenskih osnovnih šolah v Dolini, v ul. Donadoni in v Rojanu, zadnje leto pa je bila dodeljena pisarni šolskega skrbništva. Po številnih težavah si je končno uredila službeni položaj.
Bila je globoko verna slovenska učiteljica, ki je bila še na praznik sv. Reš-njega Telesa pri maši in obhajilu, nato pa je med pripravljanjem kosila omahnila zaradi slabosti na tla. Tu so jo našli nezavestno skoraj po enem tednu.
Kolegi so se od nje poslovili v ponedeljek 9. junija, pogrebne molitve pa je opravil rojanski katehet g. Zorko. K poslednjemu počitku jo bodo položili na domačem pokopališču v Ajdovščini. Bog naj ji bo bogat plačnik za vse, kar je dobrega naredila za našo mladino!
Mož kremenitega značaja
O smrti in pogrebu Jerneja Štoke smo že poročali v zadnji številki našega lista. Danes dodajamo nekaj misli, ki jih je napisal dušni pastir na Kontovelu, kjer je pokojni živel in bil pokopan.
Prvega junija smo sipremili k zadnjemu počitku znanega in dragega Jerneja Štoko. Cela vas se je udeležila pogreba in
V	ponedeljek 9. junija je bil v Katoliškem domu v Gorici volivni shod Slovenske skupnosti, ki se ga je udeležilo lepo število slovenskih volivcev. Najprej je predsednik Slovenske skupnosti iz Gorice Andrej Bratuž pozdravil navzoče in v daljšem govoru prikazal glavne značilnosti slovenske stranke, ki je pred kratkim v Devinu dobila deželno obliko. Poudaril je zlasti nujnost samostojnega slovenskega nastopa na bližnjih volitvah in podčrtal jasno stališče Slovenske skupnosti, ki je zgrajena na idealih antifašizma in političnega pluralizma.
Pokrajinski program je predstavila odbornica Marija Ferletic, bi je podrobno analizirala probleme naše manjšine in prikazala obširno delovanje Slovenske skupnosti v okviru pokrajinske uprave. Omenila je predvsem manjšinsko konferenco in pripravo publikacije v slovenskem jeziku, razpravo o problemih slovenske manjšine, postavitev dvojezičnih smerokazov v naši pokrajini, dvojezične lepake ob proslavah 30-letnice osvoboditve. Nadalje je Marija Ferletič govorila o dosežkih za nakazila prisipevkov športnim objektom in kulturnim ustanovam; nakazala je boj proti razlaščanju, številne šolske probleme in zahteve s socialnega področja.
Politični tajnik Damjan Paulin je še podrobneje govoril o programu, ki ga je Slovenska skupnost pripravila za pokrajinske volitve. Orisal je tudi probleme, s katerimi se je Slovenska skupnost spoprijemala v občinskem svetu in predočil
še mnogo njegovih znancev in prijateljev. Kakor je omenil dr. Sosič, je bil pokojni res kremenit značaj. Rodil se je in živel v naši vasi in bil vsem zgled vere ter predan z vsem bitjem svojemu narodu. Zato je bil naročen na Katoliški glas, na mohorjevke, čital je redno Ognjišče in Mladiko in še mnogo drugih knjig. Zato ni klonil niti v temnih urah naše zgodovine.
Njegovo življenje ni bilo postlano z rožicami, saj je bil dvakrat poročen in je moral hraniti in vzgajati 6 otrok. Vsako nedeljo je hodil k maši, pogostoma k obhajilu in rade volje sodeloval pri vsaki dobri akciji. Ni se oziral na mnenje ljudi, zanj je bila odločilna le resnica in pravica.
Ko je človek vstopil na številki 114 v Dlanji vasi na Kontovelu, je že vnaprej vedel, da bo prijazno sprejet. Kozarec domačega vina je čakal na vsakega obiskovalca. Zato je žal vsem, ki smo ga poznali, da smo izgubili tako kremenitega moža. Prepričani smo, da bo še naprej molil za nas, kakor je bil vedno vajen in da nam bo Bog na njegovo priprošnjo še naklonil ljudi, njemu podobnih. - R. B.
Težave s poučevanjem verouka
V	Avstriji je v mnogih škofijah verski pouk v šolah nepopoln, ker primanjkuje veroučiteljev. Pogosto morajo skrčiti pouk na eno uro tedensko. Vendar so izgledi dobri, ker je v zadnjih letih narastlo število laičnih teologov, ki se pripravljajo za to delo.
predloge za dokončno rešitev vseh slovenskih problemov.
Tudi predstavniki slovenskih občin so prikazali delovanje v c*kviru občinskih uprav. Za Števerjan je govoril Marjan Terpin, ki je občinstvu naštel številne probleme, s katerimi se je ubadal občinski svet in nakazal dosežke občinske uprave. Zlasti je poudaril pomen gradnje nove šolske stavbe, razsvetljavo na gornjem delu vasi in znižanje cene za uporabo pitne vode.
V Slovenski skupnosti je dovolj mesta za vse zamejske Slovence!
Remo Devetak z Vrha je orisal program za sovodenjsko občino. Slovenska skupnost v Sovodnjah se predstavlja slovenskim volivcem z obširnim programom, v katerem so nakazane glavne točke, ki jih bodo predstavniki Slovenske skupnosti zagovarjali v novem občinskem svetu.
Ob koncu je podpredsednik goriške Slovenske skupnosti Rado Bednarik navezal našo politično stvarnost na puntarske tradicije in toplo pozval navzoče, naj zaupajo svoj glas edini slovenski stranki.
Tržaški Slovenci smo se v nedeljo 8. junija množično oddolžili spominu žrtev, ki so padle v Rižarni. Prireditev, ki so jo pripravile tržaške župnijske skupnosti in katoliške organizacije, se je odvila na prostranem dvorišču Rižarne in se je pričela ob 18. uri. Še prej pa je bila v kapeli Rižarne sv. maša, ki jo je daroval škofov vikar dr. Lojze Škerl za vse žrtve, ki so izgubile življenje na tem kraju.
Ob 18. uri se je kljub rahlemu dežju napolnilo dvorišče, kjer se je odvijal spored. Od dva do tri tisoč ljudi ali še več je obkrožilo oba združena zbora, ki sta nastopila na slovesnosti. Po prvi pesmi združenih mešanih zborov pod vodstvom Dušana Jakomina so zastopniki organizacij in skavti položili tri vence: venec prirediteljev z napisom »Žrtvam Rižarne -tržaški Slovenci«, venec Slovenske skupnosti in venec Slovenskega ljudskega gibanja iz Trsta. Prisotni so bili slovenski politični in javni delavci inž. Milan Sosič, odbornik na tržaški provinci, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, dr. Mljač, dr. Tul in drugi.
Priložnostni govor je imel ravnatelj srednje šole »S. Gregorčič« v Dolini prof. Aldo Štefančič, ki je najprej podal nekaj statističnih podatkov o Rižarni, o edini krematorijski peči, ki je delovala med vojno v teh krajih, nato pa je svoje misli navezal na sedanji čas in nas opozoril, da moramo biti Slovenci vedno budni, ker je naš narodni sovražnik — fašizem še vedno pripravljen dvigniti pest proti nam.
Naj tu kot kronisti zabeležimo tudi glasove ogorčenja in proteste, ki smo jih slišali med prireditvijo: ko so naši ljudje množično obiskovali muzejske prostore, ni bilo tam dobiti niti enega samega prospekta v slovenščini. Ni nam znano, če so jih v slovenščini tiskali ali ne. Vendar ustanova, ki je odgovorna za ta kraj — menda je to tržaška občina — mora tudi vedeti, da je v tem kraju padlo največ Slovencev in Hrvatov. To, kar smo doži-
Ne razumem vašega pisanja
V	eni zadnjih številk Katoliškega glasa sem brala uvodni članek o Rižarni, ki ga je napisal g. Dušan Jakomin iz Trsta. Tisto napadanje škofa, ki ni molil slovensko v Rižarni, mi ni nič všeč. Zdi se mi, da sami duhovniki pljujete v svojo skledo. Se tako nas je malo, ki hodimo v cerkev, pa nas vi duhovniki ščuvate proti škofu, ki ga vsi dobro poznamo in vemo, da je Italijan. Čudim se, da je g. Jakomin napadel škofa in da ste vi to objavili. Komu v korist, ne vem.
Zorka Klopčič, Trst
Kar je zapisal g. Jakomin na račun msgr. Santina ni nobeno napadanje škofa, kot vi napačno tolmačite, temveč samo kritična opomba o tem, kar bi bilo zelo na mestu v Rižarni ob taki priložnosti, pa ni bilo napravljeno. Cerkev bi v očeh slovenskih vernikov in tudi drugih samo zrastla, ko bi za slovenske žrtve Rižarne molili tudi v slovenskem jeziku kot so v drugih. Ali se vam ne zdi? Kristjan je dolžan opozarjati svoje predstojnike tudi na njih napake, in tudi javno, če so te javne. Cerkev ne bo rasla ob hvalah, ki niso iskrene, temveč ob dobrem, ki ga moramo vsi s pomočjo Sv. Duha iskati in vršiti.
veli v tem muzeju, je zato groba žalitev nas in naših padlih. Slovenske občinske svetovalce in odbornike pozivamo, da se za to zadevo pozanimajo!
Ves spored je sproščeno in smiselno povezoval radijski napovedovalec Jožko Ger-dol, Marija Mislej in Aleksij Pregare pa sta občuteno podala nekaj pesmi Ljubke šoriljeve in Severina šalija ter pretresljivo pismo Simona Kosa sestri. Otroški zbor je pod vodstvom učiteljice Ljube Smotlak ob spremljavi harmonik zapel tri pesmi: Harejevo Novembrsko, eno rusko in Mojo srčno kri škropite.
Združeni mešani zbori so pod vodstvom Dušana Jakomina zapeli Gallusovo Glejte, kako umira pravični, Jaz sem vstajenje In na koncu še Žrtvam, ki je sklenila spominsko svečanost.
S to prireditvijo, ki so jo organizatorji pripravili ob 30-letnici konca druge svetovne vojne, smo se katoliški Slovenci v zamejstvu — predvsem Tržačani — oddolžili spominu žrtvam te vojne, posebno pa žrtvam Rižarne, ki so nam v vsakem oziru blizu. Prav je, da so naše župnijske skupnosti in organizacije to proslavo pripravile, kot je bilo prav, da smo 25. aprila skupaj poromali v Gonars, saj so žrtve, ki so tu dotrpele, darovale za nas največ, kar so mogle darovati: svoje življenje. In kot smo na tej proslavi slišali iz Kosovega pisma, jim ni bilo lahko odpovedati se življenju, pa vendar »za svoj narod bi umrl rad stokrat, ne enkrat« je svoje pismo sestri sklenil kmečki sin Simon Kos.
Zvedeli smo tudi, da se bomo zamejski Slovenci še enkrat oddolžili spominu tistih, ki so v naših krajih ohranili slovenstvo in krščansko vero. V znak hvaležnosti slovenskim primorskim duhovnikom, ki so se v hudih časih od konca prve svetovne vojne do konca druge žrtvovali za slovenstvo, bomo v septembru na Re-pentabru odkrili spominsko ploščo v njihov spomin.	M.
  llllllilllllillllllllMIIIIIIIII IMHIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil Illlllllllllllllll   Ulil Illll
ga episkopala javne molitve za preganjano Cerkev na Primorskem. Ta gesta je
DR. TEOFIL SIMČIČ
Slovenska in hrvaška duhovščina v času fašističnega terorja
4
Vlada je tedaj odpoklicala tudi prefekta Tien.ga in mu zaupala neko drugo mesto. Tiengo je pozneje — naj bo mimogrede omenjeno — znorel ter umrl v umobolnici. Mnogi so videli v tem prst božji. Škof Fogar pa je živel kot pregnanec v Rimu in je pred nekaj leti umrl v pozni starosti 89 let v Lateranu.
S Sedejevo in Fogarjevo odstranitvijo so bili naši duhovniki izročeni fašistom na milost in nemilost. Leta 1934 je policija vdrla v goriško semenišče ter aretirala ves profesorski zbor. Podravnatelj Anton Rutar in prof. Musizza - Italijan sta bila konfinirana, ostali pa opomnjeni.
Ista kazen je zadela iste čase tudi profesorja v videmskem semenišču, našega pesnika Ivana Trinika. Med ostalimi amo-niranci sta bila naš goriški slavček Vinko Vodopivec in nepozabni prof. Filip Ter-
čelj, ki je dal katoliški prosveti na Goriškem po prvi svetovni vojni naravnost čudovit razmah. Terčelj je doživel tudi to, da ga je zdravnik fašist D’Ottone fizično napadel, da je bil več časa zaprt ter da je bil leta pozneje ubit, a ne po fašistih.
Z amonicijo (opominom), ki je bila zaradi posledic, ki jih je utegnila roditi, težka kazen, ali z diffido (svarilom), so bili kaznovani številni duhovniki, med njimi tudi solkanski dekan Rojec, vipavski dekan Breitenberger, Črnigoj iz Kamenj, Fon iz Ajdovščine, kobariški dekan Pavlin, Batič iz Podbrda, poznejši interniranec v Dachauu Peter Šorli, dr. Andrej Pavlica, dr. Ivan Tul, lazarista Zdravlič in Martelanc ter marsikdo drugi. Poznejši apostolski administrator dr. Mihael Toroš je bil kaznovan s svarilom (diffido). Poleg že imenovanih internirancev, je ista usoda zadela še druge duhovnike, npr. Filipa Kavčiča, Ivana Kretiča, Srečka Rejca itd.
Od preganjanih tržaških in istrskih duhovnikov navajam le nekaj imen: Ivan Bidovec, konfiniran za pet let na otok Tremiti; Albin Kjuder iz Dutovelj in Tone Požar iz Matenje vasi konfinirana v Col-fiorito; Srečko Rejec iz Zgonika konfini-
ran v pokrajino Avellino.
Eden najbolj hudo preganjanih duhovnikov je bil župnik v Krkavčah msgr. Natale Silvani. Po vojni je bil župnik na Opčinah, zdaj pa živi v pokoju v Miljah. Fašisti so ga skušali ubiti in škof dr. Fogar je v protest dal zapreti tamkajšnjo cerkev.
Josip Tabatžki, župnik v Ilirski Bistrici, po rodu Nemec iz Šlezije, je tako odločno branil pravice slovenskih vernikov, da so ga fašistične oblasti izgnale čez mejo. Župnik Božo Milanovič v Trstu je bil do krvi pretepen, župnik Franc Malalan iz Ospa konfiniran, župnik Essih iz Kort amoniran. Seveda to še niso vsi, ki so preganjanje trpeli.
V	Jugoslavijo je v povojni dobi bilo izgnanih, pod pretvezo da nimajo italijanskega državljanstva, 51 duhovnikov iz goriške, 72 iz tržaške ter 8 iz puljske škofije. Med tistima, ki so umrli v konfinaciji, omenim dva hrvaška duhovnika: Mandiča in Flega.
Spričo preganjanja naše duhovščine matična domovina ni mogla ostati brezbrižno. Zagrebški nadškof dr. Bauer je leta 1931 odredil v imenu vsega jugoslovansike-
vzbudila po vsem 'svetu veliko pozornost, a našega položaja ni spremenila.
Fašistično divjanje jo trajalo naprej in prizadetih je bilo nešteto naših duhovnikov. Prav tako so bile prizadete katoliške ustanove, predvsem Goriška Mohorjeva druž,ba in zavod Alojzijevišče. Tudi po prihodu škofa Margottija v Gorico in Santina v Trst se položaj naše duhovščine ni mnogo spremenil. Slovenski dekani in kanoniki so v sodelovanju s pokojnim dr. Jankom Kraljem poslali v Rim, na vlado in v Vatikan, nešteto spomenic in pritožb, a uspehi so bili le pičli. Naša duhovščina je bila obsojena, da prehodi do konca svoj križev pot. Vendar je, hvala Bogu, vse napade vzdržala ter je junaško, toda z ogromnimi moralnimi in gmotnimi žrtvami uspešno branila naravne in cerkvene pravice naše manjšine vse do zloma fašistične diktature.
Zato lahko rečemo: Hvala in slava vsem tistim, umrlim in še živečim duhovnikoii'> ki so zaradi svoje zvestobe Cerkvi in narodu bili žrtev krutega preganjanja in vsakovrstnega nasilja.
KONEC
ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iriaški Šimenci Mm Mirne
Važnost	nedeljskih	volit Kandidati v glavnih	okrožjih
V državi nekaj vre. Fašistične sile ponovno dvigajo svojo črno roko in sejejo povsod nemir, pokole in atentate. Za njimi ne zaostajajo niti tako imenovane skrajne levičarske skupine, ki hočejo državo pripeljati na rob nasilja in revolucije, zato da bi potem zavladala rdeča diktatura.
Ne vemo, kako bodo volitve in njih izidi vplivali na ta razvoj v Italiji, vemo le to, da moramo zamejski Slovenci pokazati svetu, da živimo na teh tleh.
Italijanske stranke si ne zaslužijo niti enega našega glasu. Ne DC, zato ker ni v 30 letih, kar je na oblasti, rešila naših narodnostnih in socialnih problemov. Prav tako si ne zasluži naših glasov PSI, saj gre za stranko, ki je nesposobna vladanja in nesposobna prave opozicije. Namesto da bi ta stranka v dneh nasilja, ekonomske krize in socialnih reform iskala pravičnih rešitev, se je vrgla v boj... za splav, kot da bi splav reševal vse odprte probleme. Kot narodna manjšina pa hočemo živeti in se razvijati, zato odklanjamo stranko in ljudi, ki hoče v naše družine vnesti detomor.
Tudi PCI-KPI je škoda zaupati svoje glasove. V Trstu je postavila dvojezičen volivni znak, zakaj pa tega ni storila tudi v Gorici in v Benečiji? Zato, ker tudi ona priznava Slovence samo na Tržaškem, ignorira pa živelj v Gorici, v Benečiji ter v Kanalski dolini. Kot pač vse druge italijanske stranke.
PCI si ne zasluži naših dragocenih glasov tudi zaradi tega, ker je skupaj z drugimi strankami glasovala pred kratkim v parlamentu za to, da dobi fašistična MSI težke milijarde. Kakšen antifašizem pa je to, če misovski stranki podeliš težke milijarde,
izključiš pa edino slovensko stranko v Italiji?
Zamejski slovenski, demokratični in resnično protifašistično usmerjeni volivci bomo zato v nedeljo množično podprli našo slovensko stranko. Kot smo bili nosilci slovenskih idealov v puntar-
skih bojih ter v narodni in osvobodilni vojni, tako bomo tudi v političnem življenju vse bolj osveščeni. Izbrali bomo edino slovensko stranko v Italiji! Podprli bomo njen narodni, socialni in gospodarski program, podprli bomo njene kandidate.
miniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiNiiiiimiiiiiiiiiinmiiimmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiNHiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
POZOR!
Ko greš na volišče, vzemi s seboj vo-livno potrdilo in osebno izkaznico.
V tržaški občimi boš dobil na volivnem sedežu eno samo glasovnico. Vzemi jo, umakni se v kabino in prečrtaj znak Slovenske skupnosti (lipovo vejico).
Kdor se boji, da bi kdo utegnil ugotoviti, za katero stranko je glasoval, naj bo miren, ker je vsak glas strogo tajen ter ne more zato res nihče ugotoviti, kateri stranki ste dali svoj glas. Samo svoji vesti boste odgovarjali! Ne dajajte preferenc, ker je na glasovnicah za pokrajinske volitve že določen kandidat za vaše okrožje.
V okoliških občinah, to je v dolinski, repentaborski, zgoniški ter devinsko-na-brežinski občini pa boste volivci dobili dve glasovnici: eno za pokrajinske, drugo za občinske valitve. Na obeh prekrižajte znak Slovenske skupnosti (lipovo vejico)!
Vsem želimo prijetno volivno nedeljo, slovenskemu narodu v zamejstvu pa mnogo sreče pri volivnih izidih!
SO »NAPREDNE LISTE«
RES NAPREDNE?
V repentaborski in zgoniški občini so se komunisti in socialisti združili ter se predstavili volivcem s tako imenovano »napredno listo«. S tako »napredno listo« se je v zgoniški občini zgradila italijanska vas »Le Girandole«, kar se ni dogajalo niti v času fašizma.
Z ljudmi okrog »napredne liste« se je preprečilo, da bi kraška Gorska skupnost bila resnično ljudska in domača tribuna. Socialkomunisti, ki sicer tako radi govorijo o enotnosti, so namreč preprečili, da
bi v vodstvo tržaške Gorske skupnosti prišla tudi Slovenska skupnost. Lep zgled enotnosti med Slovenci!
Bojimo se, da bo po sledeh zgoniške občinske uprave šla tudi repentaborska »napredna lista« in se vrgla morda na kakšno nadaljevanje gradenj italijanskih vasi iz zgoniške v repentaborsko občino! Preprečimo v kali vsako tako težnjo. Re-pentaborci in Zgoničani, ki so spoznali ljudi in namene okrog »Napredne liste«, bodo le-tem obrnili hrbet in glasovali za Slovensko skupnost.
ZAKAJ TAKO?
študentje višjih šol (realne, klasične, učiteljišča ter trgovske akademije) so svečano proslavili 5. maja 30. obletnico osvoboditve. Po vseh prepirih in nesramnostih nekaterih ekstremističnih študentov so se dijaki potem vendarle zmenili za skupen nastop. Na proslavi, ki je obsegala tudi bogat kulturni del, sta govorila poslanec Škerk (PCI) ter deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Govor obeh je »Primorski dnevnik« objavil skoro v celoti.
žal pa je iz slovenskega dnevnika izpadel stavek, v katerem je dr. Štoka omenjal razočaranja, ki so zamejske Slovence doletela po vojni in pri tem omenil izgubo Trsta, Gorice, Benečije ter Celovca ter udarec Kominforma. Prav tako ni bil objavljen poziv, ki ga je govornik naslovil dijakom, ko je dejal, naj čimbolj enotno, to je brez razprtij in medsebojne nestrpnosti, branijo velike ideale, ki smo jih dosegli z osvobodilnim bojem ter porazom fašizma.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiitiiitiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiinii
Po I. deželnem kongresu Slovenske skupnosti
Udeleženci I. deželnega kongresa Slovenske skupnosti v Devinu
24. maj 1975 je za zamejske Slovence Postal pomemben in bo brez dvoma z zlatimi črkami zapisan v analih naše povojne zgodovine. Prvi deželni kongres Slovenske skupnosti je zaoral novo brazdo in postavil nove smernice našemu javnemu in političnemu delu.
Okrog 200 kandidatov, delegatov in članov vodstva Slovenske skupnosti iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine se je zbralo v Devinu, v kraju, v katerem so se pred stoletji slovenski primorski puntarji dvignili v boj proti tlačiteljem in padali za svetle ideale. Posebej razveseljiva je bila Prisotnost mladih, zato je starejši rod s Posebnim ponosom in upanjem zrl na “tastopnike teh mladih generacij. Ganljivi so bili prizori, ko so predstavniki starejšega rodu prejemali odličja za vrslo let koja za svoj narod in za slovensko listo.
Slovenska skupnost bo odslej deželna stvarnost in politične sile jo bodo morale kot tako upoštevati. Na prvem deželnem kongresu so ji predstavniki raznih vsedržavnih strank že izrazili svoje spošto-Vanje in priznali politični prostor, ki si ®a je izborila v zamejstvu.
^udi tisk (slovenski in italijanski), ki je Poročal o kongresu, je bi! do Slovenske skupnosti poln objektivne pohvale ter lskrenega priznanja. Slovenska skupnost l'e od 24. maja letos deželna stranka. V
njej smo dobili svojo najvišjo politično predstavnico vsi zavedni in demokratični Slovenci od Trbiža do Milj. Slovenska skupnost je edina slovenska stranka v Italiji in je odločno protifašistična ter globoko demokratična. V njej je prostora za vse zamejske Slovence, ki mislijo s svojo glavo in se ne marajo udinjati italijanskim strankam.
Vse te Slovence, pa naj bodo takega ali drugačnega mišljenja, toplo vabimo, da se nam pridružijo, da bomo enotni in čimbolj močni ohranjevali svojo slovensko zavest, socialni napredek ter ostali zvesti velikim idealom, ki vodijo naš rod od puntarskih bojev prek narodnoosvobodilne vojne do današnjih dni. Le če bomo množično združeni v edini slovenski stranki, si bomo lahko izborili tiste narodne in socialne pravice, ki nam gredo po pisanih in nepisanih zakonih.
Novoizvoljeno deželno tajništvo Slovenske skupnosti je prejelo ob prvem deželnem kongresu Slovenske skupnosti številne čestitke. Objavljamo eno takih pisem, ki smo jih prejeli po kongresu:
Spoštovani! Z velikim veseljem sem po radiu sprejel novico o ustanovitvi enotne, na vso deželo raztegujoče se Slovenske skupnosti. »Hvala Bogu«, mi je spontano prišel vzdih iz srca. Toplo čestitam k uspehu. Iskrena zahvala za vztrajno in potr-
FRANC MLJAČ za Sv. Ivan v Trstu in Opčine
pazljivo prizadevanje, ki ste ga imeli vsi vodilni za rojstvo nove slovenske demokratične stranke. Sprejmite, prosim, skromen prispevek za kritje stroškov, ki jih bo imela naša stranka ob bližnjih volitvah. Z vljudnimi pozdravi.
IZ GOVORA DEŽELNEGA TAJNIKA DR. ŠTOKE
Deželni koordinator dr. Drago Štoka je na I. deželnem kongresu imel poleg gori-škega pokrajinskega tajnika dr. Paulina ter tržaškega pokrajinskega tajnika dr. Dolharja daljši govor; zaradi važnosti objavljamo zaključke njegovega posega:
I. deželni kongres Slovenske skupnosti je važen mejnik v našem življenju, v to globoko verjamemo. Naj nam bo zato dovoljeno posvetiti naš prvi kongres trem stvarem:
1. Našim starejšim rodovom, ki so se po dolgih in trdih letih dela umaknili. Za njih trud, idealizem in nepopustljive boje res globoka zahvala.
2. Našim mladim rodovom, posebej tistim mladim, ki so pred kratkim z zakonom, za katerega se je Slovenska skupnost po svojih močeh vedno zavzemala, tudi aktivno stopili v politično življenje. Prepričani smo, da bodo številni zamejski mladinci z vsem idealizmom pristopili v Slovensko skupnost, to je v edino slovensko, demokratično pluralistično in odločno protifašistično stranko.
3. Naš kongres pa naj bo predvsem posvečen 30. obletnici osvoboditve, ki jo vsi zamejski Slovenci množično proslavljamo. Naj naš hvaležen spomin gre v tem trenutku vsem tistim našim fantom, dekletom, možem in ženam, ki so v boju proti fašizmu in nacizmu dali svoja življenja, doprinesli na oltar svobode nepopisne žrtve, mučettja, leta ječe, lakote. Naš spomin globoke hvaležnosti gre vsem, ki so se razdajali za svoj narod, za svobodo tia teh tleh, za zmago nad krvoločnim sovražnikom, ki nas je hotel uničiti predvsem kot pripadnike slovenskega naroda. Tako so morali pasti bazoviški junaki, Lojze Bratuž, Pinko Tomažič, Simon Kos in drugi, padali so naši fantje v narodnem in osvobodilnem boju. Naš narod je junaško doprinesel svojo žrtev v svetovnem boju proti fašizmu in nacizmu, zato smo na vse, ki so za to trpeli, ponosni in večno hvaležni.
ALOJZ TUL za Dolino-Bazovico
MARIO SEDMAK
za Barkovlje, Prosek-Kontovel in Sv. Križ
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA TRŽAŠKO POKRAJINO
Okrožje:
1. dr. Rafko DOLHAR - Trst - zdravnik
2. Ivo KRALJ - Slivno - delavec
3. Ivo JEVNIKAR - Trst - univ. študent
4. dr. Pavel PAVLICA - Trst - zobozdrav.
5. dr. Milan STARC - Kontovel - zdravnik
6. Glavko PETAROS - Zabrežee - uradnik
7. Boris GOMBAČ - Ricmanje -pristanišču ik
8. Nadja MAGAJNA - Trst - uradnica
9. Matejka PETERLIN por. MAVER -Opčine - gospodinja
10. dr. Teofil SIMČIČ - Trst - časnikar
11. Milan VREMEC - Opčine - uradnik
12. Aleksander MUŽINA - Gropada -uradnik
13. inž. Milan SOSIČ - Opčine - inženir
14. Alojz DEBELIŠ - Trst-Kolonkovec -kmetovalec
15. dr. Drago ŠTOKA - Prosek - odvetnik
16. Just LAVRENČIČ - Katinara -upokojenec
17. Ignac MARC - Trst - trgovec
18. Silvester OZBIČ - Gropada - sluga
19. dr. Zorko HAREJ - Trst - uradnik
20. Klavdij ZLOBEC - Bazovica - tehnik
21. Edi BERNHARDT - Katinara - poljski čuvaj
22. Vlado REBULA - Mali Repen - tehnik
23. Sergij PAHOR - Trst - časnikar
24. Marino AŽMAN - Rojan - trg. potnik
25. Silvester METLIKA - Boljunec -električar
26. Mario SEDMAK - Sv. Križ - fotograf
27. dr. Franc MLJAČ - Trst - uradnik Devin-Nabrežina: Bojan BREZIGAR -
Nabrežina - časnikar Milje: Marjan ŠTRAJN - Žavlje - trgovec Dolina: prof. Alojz TUL - Mačkolje -profesor
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI V OBČINI DEVIN-NABREŽINA
L TERČON Antok, Sesljan, teh. asistent
2. BREZIGAR Bojan, Nabrežina, časnikar
3. ANTONIČ Janez, Cerovlje, kmetovalec
4. BRECELJ Ivan, Devin, obrtnik
5. GRUDEN Stanko, Mavhimje, kmetovalec
6. JEZ Janko, Sesljan, ravnatelj slov. učiteljišča v Trstu
7. KNEZ Valter, Sesljan, upokojenec
8. KOSMINA Stanko, Nabrežina, trgovec
9. KRALJ Rosanda, Slivno, dijakinja
10. LEGIŠA Alojz, Štivan, delavec
11. LUPINC Bogomila, Praprot, uradnica
12. MALALAN Nadja por. Sosič, Devin, gospodinja
13. PAHOR Adele por. Sedmak, Sv. Križ, gospodinja
14. PAHOR Janko, Cerovlje, pek
15. PAHOR Mirko, Medjavas, delavec
16. PIPAN Robert, Mavhinje, delavec
17. RADOVIČ Mirko, Nabrežina, kmetovalec
18. SUSTERSIC Srečko, Prečnik, učitelj
19. TUTA Igor, Sesljan, publicist
20. ZIDARIČ Boris, Nabrežina, visokošolec
Na volitvah voliš tako, da prekrižaš znak LIPOVE VEJICE z napisom »Slovenska skupnost«. Za pokrajinske volitve prečrtaj samo znak, ker se ne daje preferenc.
BOJAN BREZIGAR Devin-Nabrežina in Gornji Kras
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI
V OBČINI ZGONIK
1. REBULA Vlado, Rapnič, tehnik
2. MILIČ Bruno, Briščiki, delavec
3. GRUDEN Janko, Salež, delavec
4. GRUDEN Srečko, Samatorca, grafik
5. GRUDEN Zdravko, Zgonik, uslužbenec
6. MILIČ Jože, Zagradec, kmetovalec
7. ŠČUKA Anton, Gabrovec, uradnik
8. ŠKRLJ Just, Salež, delavec
9. ŠTOLFA Srečko, Salež, kmetovalec
10. ŽIGON Miro, Zgonik, kmetovalec
11. ŽIVEC Boris, Koludrovca, delavec
12. ŽIVEC Srečko, Gabrovec, delavec
Prispevajte v volivni sklad Slovenske skupnosti!
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI V OBČINI REPENTABOR
1. GUŠTIN Mihael (nosilec liste), Col, upokojenec
2. DOLJAK Jože, Vel. Repen, delavec
3. MILIČ Alojz, Vel. Repen, železničar
4. ŠKABAR Karel, Vel. Repen, kmetovalec
5. GUŠTIN Karel, Col, gostilničar
6. GUŠTIN Edvard, Col, kmetovalec
7. GREGORETTI Franko, Fernetiči, trgovec
8. GOMISEL Walter, Fernetiči, študent
9. PURIČ Lucijan, Vel. Repen, trgovec
10. PISANI Marija, Vel. Repen, uradnica
11. ŠKABAR Roman, Vel Repen, gostilničar
12. HROVATIČ Milan, Vel. Repen, delavec
Glas oddan italijanskim strankam ne bo šel za slovenske pravice!
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI
V OBČINI DOLINA
1. PETAROS Glavko, Zabrežee, uradnik
2. TUL Alojz, Mačkolje, profesor
3. ZOBEC Bogomil, Boljunec, inštalater
4. JURJEVIČ Zorko, Dolina, delavec
5. ZULJAN Bernard, Ricmanje, obrtnik
6. METLIKA Silvester, Boljunec, električar
7. GOMBAČ Boris, Ricmanje, uradnik
8. LOVREČIČ Ivan, Domio, trgovec
9. ZAHAR Bruno, Boršt, kmetovalec
10. ŠTRAJN Josip, Dolina, upokojenec
11. ŠKRINJAR Stanko, Dolina, didaktični ravnatelj
12. ŽERJAL Silva por. čurman, Boljunec, samostojni gostinec
13. SMOTLAK Ernest, Mačkolje, zidar
14. BERNHARDT Edi, Boršt, poljski čuvaj
15. RAŽEM Milan, Gročana, kmetovalec
16. ZAHAR Mario, Zabrežee, kmetovalec
17. ŠTEFANČIČ Aldo, Boljunec, srednješolski ravnatelj
18. ČURMAN Miroslav, Zabrežee, dimnikar
19. SLAVEC Branko, Prebeneg, delavec
20. ZOBEC Miodrag, Boljunec, inštalater
★
Urad Slov. skupnosti v Trstu v ulici Machiavelli 22/11 je odprt vsak dan od
10. do 12. in od 16. do 20. ure. Vsa pojasnila glede volitev, drugih informacij in pomoč pri volivnih pripravah ter propagandi lahko dobite na sedežu.
To stran je oskrbela SLOVENSKA SKUPNOST - TRST
SsiSBBi
Vpisovanje v slovenske šole
Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem sporoča, da bo vpisovanje v
1.	razred na vseh osnovnih šolah od 23. do 30. junija od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1969. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede. Ker se bo le v slovenski šoli, ki nudi domače okolje, mogla docela razviti osebnost naših otrok in ker je slovenska šola enakovredna šoli večinskega naroda, za slovenske starše ne bi smelo biti pomisleka, kam bodo vpisali svoje otroke.
Lepo priznanje srednji šoli »Ivan Trinko«
Srednja šola »Ivan Trinko« v Gorici je letos že tretjič prejela nagrado založbe »Federico Motta«. Milanska založba izbere vsako leto med vsemi dijaki prvih razredov srednjih šol v pokrajini tistega, ki ima ob koncu prvega trimesečja ali štiri-mesečja najvišje ocene. Dijak dobi 60.000 lir, posebno diplomo in knjigo o ustanovitelju nagrade. Pred dvema letoma je tako nagrado prejel Anton Malič s Peči, lani Sonja Klanjšček z Oslavja, letos pa Katarina Tabaj iz Štandreža.
Dne 27. maja je bila na šoli kratka slovesnost. Udeležili so se je goriški župan, predstavnik založbe »F. Motta«, vsi dijaki in profesorji. Ravnateljica dr. Rožica Simčič-Lojk je v uvodnih besedah poudarila, da priznanje ne velja samo vzgledni dijakinji, ampak tudi šoli. Nato je spregovoril župan De Simone in izročil nagrado pridni dijakinji.
Lepo in prisrčno slovesnost je sklenil šolski pevski zbor. Pod vodstvom prof. Jericija je zapel tri narodne pesmi.
Naše čestitke
Veseli smo, da se je naše slovensko občestvo povečalo za tri nove člane. Tako so dobili v družini prof. Karla Brešana in Anice Vetrih dvojčka, fantka in punčko, v družini Romana Di Battista in prof. Helene Knez pa se je rodil sinček Milko. Srečnim staršem izrekamo naše čestitke z željo, da bi njih otroci ob svojem času nadaljevali delo, ki ga njih starši opravljajo v dobro slovenske skupnosti na Goriškem.
Sindikat slovenske šole - Gorica
Na predzadnji seji, ki je bila 28. maja je predsednik sindikata prof. Albin Sirk poročal o seji komisije za slovenske šole v Trstu. Na tej seji so razpravljali o rabi slovenskega jezika na slovenskih šolah (uradni akti, dopisi med našimi šolami itd.). Beseda je nadalje bila o pravilniku, na katerem naj temelji delo komisije, o natečaju za učbenike za 4. in 5. razred osnovnih šol ter o dodatni lestvici naših učiteljev na šolskih uradih. Sindikat se bo zavzel, da bi podobno kot v Trstu sestavili seznam učiteljev, ki bi lahko dobili suplentsko mesto.
Nadalje so razpravljali o predstavništvu slovenskih učiteljev pri ENAM (predsednik, ravnatelj Sirk je predlagal, naj se v pravilnik ENAM vnese poseben člen v zvezi s predstavništvom manjšinskih šol). Kar zadeva doklado za poznanje drugega jezika, je sindikat mnenja, naj bodo vsi zapisniki sestavljeni samo v slovenščini in obžaluje, da še vedno ni sindikat prejel odgovora na vlogo, ki jo je že pred leti naslovil na pristojno ministrstvo. Sindikat poziva zato vse šolnike, naj pišejo zapisnike samo v slovenščini; če pa bo potrebno, bo sindikat za uveljavitev te zahteve posegel tudi po odločnejših akcijah.
Potrjeni so bili sindikatovi predstavniki v komisiji za namestitve (prof. Marjan Bednarik), ter v komisiji za rekurze (prof. Majda Sfiligoj-Corsi). Odbor je sklenil, da zaprosi predsednika komisije za slovenske šole, naj objavi poročilo o delovanju in sadovih dela komisije v času od oktobra 1974 do junija letos.
Sindikat se bo tudi zavzel, da se na osnovni šoli v Pevmi odpre še en razred, tako da bo prišlo do ločitve 1. in 2. razreda, ki imata sedaj skupen pouk. Sindikat bo zahteval še eno redno učno moč na osnovni šoli v ul. Randaccio, Gorica.
Ob zaključku seje je sindikat izrazil svoje obžalovanje, da je v »Primorskem dnevniku« prišlo do objave predloga prof. V. Sturma, da se uvede v profesorsko knjižnico Trgovskega zavoda knjiga Borisa Pahorja o Kocbeku.
5. junija je imel sindikat novo sejo. Na njej je predsednik prof. Albin Sirk po-
ročal o razpravi, ki je bila na zadnji seji deželne komisije za slovenske šole v Trstu. Povedal je, da je v zvezi z razpravo o zahtevi sindikata po dokladi za uporabo drugega jezika deželni skrbnik Angioletti obljubil svoje posredovanje, da hi se tej zahtevi ugodilo. Ob upoštevanju te obljube je odbor sindikata sklenil, da do meseca oktobra 1975 odloži sindikalno akcijo za priznanje doklade za uporabo drugega jezika, ki je bila napovedana na seji 28. maja letos. Deželni skrbnik dr. Angioletti je sindikatu zagotovil svoje posredovanje tudi v zvezi z vlogo, ki jo je sindikat izročil letos podtajniku ministrstva za javno vzgojo.
Predsednik je nadalje seznanil odbornike s pismom na ministrstvo za javno vzgojo, v katerem ponovno zahteva, da ministrstvo odgovori na vlogo sindikata glede doklade za uporabo drugega jezika.
Podgora
V	nedeljo 1. junija so šolski otroci v župnijski dvorani v Podgori lepo izvedli zaključno šolsko prireditev.
Najprej so večji deklamirali Gradnikovo poezijo »Brda«, nakar so najmlajši podali letpo pesmico o miški. Vsi otroci skupaj so pod vodstvom učitelja Mladena Uršiča ubrano zapeli tri pesmi: šumijo gozdovi, Huda mravljica in Kekčevo pesem. Lepo je zapel tudi Obsoški kvartet, ki ga sestavljajo štiri deklice 5. razreda.
Sledilo je rajanje deklic; pripravila jih je učiteljica Dora Uršič. Otroci so predstavili še dve smešni igrici; Opeharjeni Miha in čašica kave.
Za zaključek je še otroški zbor ob spremljavi harmonike zapel tri pesmi; Naša četica koraka, Moj očka in Glejte že sonce zahaja. Na harmoniko je igrala Katja Antonič.
Vsi otroci so navdušeno nastopali, zato gre vsem pohvala, vzgojitelji in starši pa zaslužijo priznanje za skrb, ki so jo med šolskim letom otrokom posvetili.
Tudi letošnji peti festival domače glasbe prirediteljem ni dal tistega zadoščenja, ki bi ga sicer imeli, če bi oba dneva bilo lepo vreme. Tako pa je v nedeljo 8. junija dež povzročil, da je bilo treba vso izvedbo programa prenesti v dvorano, kjer je prišlo do običajne gneče. Seveda je bil tudi finančni uspeh manjši, kar gotovo ni prijetno za tiste, ki so festival pripravili. Vendar so prireditelji kljub vsemu odločeni, da razpišejo 6. festival za prihodnje leto v upanju, da bo vreme bolj naklonjeno kot letos.
V	soboto 7. junija zvečer se je občinstvu predstavilo 22 ansamblov. Od njih je ocenjevalna komisija sprejela v finale 12 najboljših. Ti so bili: Veseli hmeljarji iz Podloga, ansambel Franca Lipičnika iz Zagorja ob Savi, ansambel Francija Ze-meta iz Vojnika, Šaleški fantje iz Velenja, Veseli števerjanski fantje iz števerjana, Trio Staneta Žnuderla iz Ljubljane, ansambel Toneta Žagarja iz Ljubljane, ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika, Taims z Opčin, Mejaši iz Gorice, Trio Atolšok iz Ljubljane in Rokovnjači iz Radomelj pri Kamniku.
Naslednji dan so bile podeljene med najboljše razne nagrade. Nagrada za najboljše besedilo 50.000 lir je bila dana Ivanu Malavašiču za pesem »Pomlad v Brdih«, ki jo je izvedel ansambel Veseli števerjanski fantje. Obenem je prejel ansambel pokal, dar zlatarne Gratton iz Gorice.
Nagrado 50.000 lir za najboljši pevski duet sta prejeli pevki Joži Bučevec in Jožica Gabrijel od ansambla Franca Lipičnika. Dobili sta tudi pokal, ki ga je poklonila Zveza slovanske katoliške prosvete v Gorici.
Za najboljšega harmonikarja je bil spoznan Darko Alolšek. Podeljena mu je bila nagrada revije »Antena« iz Ljubljane v znesku 1.000 Ndin ter pokal tvrdke Košič iz Gorice.
Za najboljšo izvedbo je prejel ansambel Mejaši iz Gorice nagrado 50.000 lir ter pokal ansambla Lojzeta Hledeta.
Najvišja nagrada 150.000 lir je bila podeljena ansamblu Toneta Žagarja iz Ljubljane. Istočasno je ansambel prejel tudi pokal SKPI) »F. B. Sedej« iz Števerjana.
Občinstvo si je izbralo kot najboljši ansambel Trio Staneta Znudrela iz Ljubljane.
★
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠTEV. 5 Z IZREDNO ZANIMIVO VSEBINO. VEČ V PRIHODNJI ŠTEVILKI.
★
Dol
V	ponedeljek 2. junija nam je vaški zvon naznanil, da je v noči med nedeljo in ponedeljkom umrla komaj 53-letna Terezija Šuligoj roj. Tomšič. Pokojna je bila zelo priljubljena v vasi, zato je njena smrt marsikoga presunila.
Pogreb je bil v sredo 4. junija. Velika množica ljudi jo je spremila na njeni zadnji zemeljski poti. Pevke cerkvenih zborov iz Dola in Jamelj so ji v slovo zapele pred domom ganljive žalostinke. Pogrebno sv. mašo je daroval doberdob-ski župnik g. Lazar. Pevski zbor pa je spremljal sveti obred. Saj je pokojna Terezija dolgo let sodelovala pri tem zboru in je zelo rada prihajala k pevskim vajam.
Rojena je bila v Sovodnjah ob Soči, ko pa se je omožila, je pristopila v Dol. Zapušča moža in tri otroke, od katerih je eden poročen in stanuje v Števerjanu, ostala dva pa sta še doma. Možu in otrokom izrekamo iskreno sožalje, pokojni Tereziji pa naj Bog da večno plačilo.
Odkritje spomenika v Dolini
V	nedeljo 1. junija je bilo v Dolini slovesno odkritje spomenika 207 domačinom, ki so padli za svobodo. Spomenik je odkril žuipan Dušan Lovriha, ki je imel tudi priložnostni govor. Blagoslov je opravil župnik g. Grmek, ki je zatem tudi spregovoril. Polaganju vencev so sledili pozdravni nagovori predsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija, predsednika občinske skupnosti Kočevje inž. Sava Vouka (Kočevje in Dolina sta namreč pobrateni) ter predstavnika zveze borcev Slovenije. V imenu italijanske zveze borcev pa je prisotne pozdravil Mario Lizzero, ki je nato imel daljši govor.
Sledil je kulturni program, ki je obsegal nastope raznih pevskih zborov ter godb na pihala.
Nagrada revije »Stop« iz Ljubljane je znašala 100.000 lir. Obenem je ansambel dobil v priznanje pokal števerjanske občine. Tudi ansambel Taims z Opčin je prejel pokal, dar tvrdke Terpin iz Gorice.
Oba dneva sta napovedovala program ter povezovala posamezne točke Marjan Šneberger in Vida Vidovič iz Ptuja. Svoj posel sta izvedla v zelo prikupni obliki. Upajmo, da prideta zopet prihodnje leto.
Prijetno doživetje je bil tudi nedeljski enourni koncert ansambla Toneta Kmetca iz Ptuja. V času, ko je ocenjevalna komisija izbirala nagrajence, je ansambel z brezhibno izvedbo razveseljeval srca poslušalcev. Veliko zabave je nudil tudi humorist.
Ob koncu je v imenu prirediteljev pozdravil vse prisotne Marjan Terpin, se jim zahvalil za udeležbo ter jih povabil, da ob letu zopet pridejo v Števerjan.
—eJ
★
Š P 0 R T..............................
VI. pokal »Peter Špacapan«
V tem tednu se v organizaciji SZ 01ym-pia vrši odbojkarski turnir za pokal »Peter Špacapan«. Javilo se je 17 ekip, ki so razdeljene v šest skupin.
V izločilnih skupinah so bili zabeleženi sledeči rezultati: Lambertin A - Pozzo 2 : 0, Kennedy - Pozzo 2 : 0, Kennedy - Lambertin A 2:0, Dom - Lambertin B 2:0, Dom - PAV Natisonia 2 : 0, PAV - Natisoma - Lambertin B 2 : 0, Pieris - Mariano 2:1, Torriana - Pieris 2:0, Torriana -Mariano 2 : 0, 01ympia A - Azzurra 2 : 0, ASFJR - Azzurra 2 :0, 01ympia - ASFJR 2 : 0, Agi - Fulgor 2 : 0, PAV Despar - Ful-gor 2 : 0, PAV Despar - Agi 2 : 0.
V četrtfinale, ki bo na sporedu v četrtek 12. junija so se uvrstile ekipe Lambertin A, Kennedy, Dom, PAV Natisonia, Pieris, Torriana, 01ympia A, ASFJR, Agi, PAV Despar, 01ympia B in Guardia di Finanza.
V petek bo na sporedu polfinale, v soboto pa finale. Tekme bodo na igrišču pri Katoliškem domu, v primeru slabega vremena pa v telovadnicah v Valletti in v AGI.
Kocbek v tujem tisku
List »Kleine Zeitung«, ki izhaja v Gradcu v Avstriji, je 29. maja objavil o Kocbeku članek, ki je obsegal celo stran. Citirani so važnejši odstavki iz razgovora, ki ga je imel s pisateljem Pahorjem. List je priobčil tudi Kocbekovo sliko in njegovo pesem »Dialektika« v slovenščini in nemškem prevodu.
Tudi tednik »Meridiano di Trieste«, ki izhaja v Trstu, je istočasno celo stran posvetil Kocbeku.
Počitniške kolonije za slov. otroke v Ovaru in Nabrežini
Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta in Slovenska Vincencijeva konferenca iz Trsta tudi letos organizirata počitniške kolonije za otroke slov. osnovnih in srednjih šol od 5. do 13. leta starosti. Otroci, ki bodo letovali ob morju, bodo stanovali v šoli v Nabrežini, kopat pa se bodo hodili v Sesljan. Dečki in deklice, ki bodo uživali gorski zrak, bodo bivali v Ovaru (Karnija) in hodili na sprehode v bližnje gozdove in na izlete na hribe.
Vincencijeva konferenca v Gorici, ki bo že peto leto skrbela za organizacijo letovanja otrok iz goriške pokrajine, javlja, da bo tudi letos moglo letovati 30 dečkov in 30 deklic.
Vabimo vse starše iz občin Gorica, Doberdob, Sovodnje in števerjan, ki bi radi poslali svoje otroke na letovanje, naj se zglasijo za informacije na svojih občinah (za občino Gorica je urad na Higienskem oddelku v ul. Mazzini).
Letovanje se bo začelo prve dni julija, in sicer v Ovaru in Nabrežini za dečke.
V	avgustu pa bodo v Ovaru in Nabrežini letovale deklice.
Vodstvo Vinceneijeve konference iz Gorice sporoča, da bo na razpolago nekaj prostorov proti plačilu, tako v hribih kot ob morju. Za informacije se je treba obrniti v pisarno Katoliškega glasa na Pla-cuti 18 (tel. 83177) vsak dan, razen četrtka m sobote, od 9. do 12. ure.
Dalje sporoča vodstvo, da se išče žensko osebje (dekleta ali poročene žene) za službo v koloniji: nadzornice (asistentke) za nadzorovanje otrok, pomočnice za delo v kuhinji in v sobah, kuharica. Osebe, ki bi hotele ali mogle prevzeti tako službo, so naprošene, naj se takoj zglasijo v uradu Katoliškega glasa ali pa na telefonsko številko 86631 od 14 do 15. ure.
»Naše življenje« je naslov vzgojne knjige, ki je namenjena staršem, vzgojiteljem in naši mladini. Knjiga ima 340 strani srednjega formata in je nedavno izšla v Argentini. Napisal jo je dr. Rudolf Han-želič, pred odhodom v tujino profesor verouka v Celju. Cena 3.500 lir. Nekaj izvodov je na voljo tudi na upravi našega lista.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: L. Sko
čir, Milan, 4.000; Antonija Živec, Trst,
14.000 lir.
Za volivni sklad Slov. skupnosti: N. N.,
Sovodnje, 20.000; N. N., Gorica, 10.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Marija Brataševec 3.000 lir.
V	zahvalo za romanje v Rim daruje N. N. iz Gorice za slovensko duhovnijo v Gorici, za Slovenik v Rimu in v Slomškov sklad po 5.000 lir.
Kristina Močilnik daruje za Alojzijevi-šče in Zavod sv. Družine po 10.000 lir.
Družina Bandelj daruje namesto cvetja na grob pok. Karle Vitez za tiskovni sklad Katol. glasa 5.000 lir.
Za števerjansko cerkev: družina Mužič, Križišče, 5.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Hedvika Kandut namesto civetja na grob pok. Gvetane Paljik 5.000; Nada in Tullio Zaghet namesto cvetja na grob Jožice Terpin vd. Koršič 2.000; v spomin na pokojne svojce 3.000; ofer ob sklepu šmarnic 54.430 lir.
Namesto cvetja na grob Jerneja Štoke sta darovala za cerkev na Kontovelu Ernest Daneu in Andrej Starc vsak po
10.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Beličič v spomin Jerneja Štoke
10.000 lir.
Za novi omari v cerkvi na Kontovelu:
Daneu 5.000; Starc 5.000; Daneu 1.500; Košuta 5.000; Skerk 10.000; Regent 5.000; Gerlanc 10.000; Germak 4.000;	Daneu	20,000;
Cijak 8.000;	Fabčič	5.000;	Gulič	10.000;
Daneu 5.000;	Daneu	5.000;	Starc	10.000;
Regent 5.000; Puntar 2.000; Starc 5.000; Štoka 2.000;	Porini	10.000; Starc	5.000;
Daneu 2.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
^	RADIO
A	TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 15. do 21. junija 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Donizetti: Kvartet št. 7.
11.15 Mlad. oder: »V družini«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik.
15.45 »Oglas«. Igra. 17.00 Nedeljski koncert.
17.45 Folk iz vseh dežel. 18.30 Šport in glasba. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.30 Pesmi za vse okuse.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z varni. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Čopova pisma. 19.25 Za najmlajše. 20.35 Verdi: »Aida«, opera. 22.00 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga.
19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.35 Motivi iz filmov.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji in njihove korespondence.
19.10 Narava in sodobni človek. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Traberški menih«. Dramatizirana zgodba. 21.40 Sprostitev ob glasbi.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Prosvetno društvo »Podgora«. 19.25 Orkester proti orkestru. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Rešitelj«. Dramatizirana zgodba. 21.05 Motivi iz filmov. 21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 15. do 21. junija 1975
Nedelja: 10.05 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Pika, pika, vejica«, film. 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki.
Ponedeljek: 17.35 Japonske lutke. 20.10 »Stilistične vaje«, drama. 21.20 Kulturne diagonale. 21.40 Kratek film.
Torek: 17.35 »Noge v zraku, glava v blatu«. 18.15 Egipt za časa Tutankamona. 20.05 Diagonale. 21.00 »Thibaultovi«.
Sreda: 17.25 Vrančeve dogodivščine. 18.40 Po sledeh napredka. 20.05 »Kralj podgan«, film.
četrtek: 17.30 črka na črko. 18.20 Vzpon človeka. 20.05 »Sedem ljubezni...«. 21.55 Glasbeni magazin.
Petek: 17.15 Pisani svet. 18.05 Norveški in danski plesi. 18.40 Spoznavajmo otrokov svet. 20.05 »Sicilijanski klan«, film.
Sobota: 18.25 »Janošik«. 20.30 Marjana. 21.20 »Kojak«, film.
Volivni shodi Slovenske skupnosti bodo v petek 13. junija ob 20.30 v Dolu, ob 21. uri v Jami j ah in ob 22. uri v Doberdobu.
Zadnja seja Zveze slov. katol. prosvete pred počitnicami bo v ponedeljek 16. junija ob 21. uri v prostorih SKPD »F. B. Sedej« v Števerjanu.
SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana vabi na zaključno prireditev Glasbene šole, ki bo v društvenih prostorih v soboto 14. junija ob 20.30.
Prvi nastop baletne šole bo v nedeljo 15. junija ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. V prvem delu (»baletna lekcija«) bo podim prikaz študija posameznih raz-redov (šoli Nade Križmančič in Selme Micheluzzi, 63 učenk), v drugem delu, ki obsega baletno enodejanko Rossini-Respi-ghi »Fantastična prodajalka« pa bo nastopilo 43 učenik Selme Micheluzzijeve.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V. zantiski festival v Števerjanu