PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXV. Št. 37 (7231) TRST, petek, 14. februarja 1969 PO DOLGIH POGAJANJIH MED VLADO IN SINDIKATI SEJA KOMISIJE ZA MEJNA VPRAŠANJA SNS Končno je bil dosežen sporazum o pokojninah mednarodnih pogodbah ki se zvišajo na 74 odstotkov zadnje plače Leta 1976 bo odstotek znašal 80 - Od 1. januarja letos se stare pokojnine zvišajo za 10 odstotkov - Uvede se premična lestvica - Odpovedana stavka pristaniških delavcev ,. 13. — Okrog četrte ure ponoči je prišlo med vlado in sin- "talnimi predstavniki do sporazuma glede ureditve pokojnin, kate-cls* S*a danes *e odobrili obe največji sindikalni organizaciji CGIL in . O sporazumu mora sedaj razpravljati vlada, ki ga bo verjetno v začetku prihodnjega tedna predložila parlamentu v obliki zakon-e9a osnutka. Ijj. sindikalne organizacije so po za-razprave izdale skupno u-I . 0 sporočilo, v katerem nava-10 osnovne značilnosti sporazuma: jni- Država si je prevzela v letu I?' v celoti breme za socialni fond, sedaj bremeni delavce. Dd 1. januarja 1969 se zvišajo j,Ve Pokojnine za 40 let dela na - odstotkov zadnje plače, name-ij sedanjih 65 odstotkov, fcj; S 1. januarjem 1976 bodo vse We Pokojnine dosegle 80 odstot-zadnje plače vedno za 40 let Za vse pokojnine se uveljavi Jtem draginjske doklade na osno-jjSMdikataega indeksa življenjskih zoskov in to za vsako leto, če rti indeks zvišal za dve točki, pa vsaki dve leti. in0• Vse pokojnine se zvišajo za odstotkov od 1. januarja 1969. 6. Minimalne pokojnine se zvišajo od 1. januarja 1969 od 18 na 23 tisoč lir, odnosno od 21.900 na 25.000 lir. 7. Obnovi se starostna pokojnina za osebe, ki niso v službenem razmerju. 8. Obnovi se pravica do pokojnine in do plače vendar v določenih mejah do končne višine pokojni ne 100.000 lir. 9. Glede vrste podrobnosti se bodo nadaljevali razgovori med vlado in sindikati. 10. Bistvene spremembe so bile dogovorjene glede upravljanja pokojninskega sklada glede strukture in glede sestave upravnih organov INPS. V poročilu je tudi rečeno, da se bodo še danes sestala vodstva sindikalnih organizacij, ki so pristoj- na, da sprejmejo predloženi sporazum. V Firencah se je popoldne sestal izršni odbor CGIL, kateremu je poročal tajnik Lama, ki je sporazum pozitivno ocenil in dejal, da je vlada glede velike večine zahtev v klicale stavko, ki so jo že napovedale za 18. februar. Sindikalne organizacije so prišle do tega sklepa po razgovoru, ki so ga imeli z ministrom za trgovinsko _ mornarico o izredno težavnem položaju pristani- celoti osvojila predloge sindikatov, ških delavcev zaradi uvajanja no- *lll,ii!iiiiillllliiimiillMlllllilllllmiillllliiilli„ii„,iiitiiuiiiiiiiini'iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiii"iiiiiiiiiiiiiii včerajšnje zasedanje pariške konference brezuspešno Zaostritev nasprotstev na pogajanjih za Vietnam V*®elnik ameriške delegacije Cabot Lodge je izključil spremem-* v sajgonskem režimu in zahteval umik «prevratniških sib Namesto pričako- *A*IZ j?®1 novih predlogov za rešitev j~“iamskega spora je današnja če-jjV Plenarna seja pariških pogasi?' Prinesla samo še večjo nape-1 j?* *ied delegacijami in zaostritev j^ležkih nasprostev. K temu je /•POtnogel največ šef ameriške deli"^® Cabot Lodge, ki je bil do-kJ'm°g°če najbolj zmeren med jj ,sltimi sogovorniki. Delegat ZDA Izključil vsako možnost po me-sajgonskega totalitarnega re-a- ker bi to pomenili — tako dajal _ uničenje zakonitega, tvnega in dejanskega obstoja *ega Vietnama«. glede evakuacije tujih sil iz 1^ Griega Vietnama je bil Lddge ze-j, oster: najprej se morajo «sub-Vne sile« umakniti na Sever, iye nato pa bodo začeli Američana u,mkati svoje vojake. Lodge je j^aključku dejal, da je hotel z asnjim nastopom «enkrat za v ^ P°iasniti ameriško politiko Vletnamu«. To naj bi pomenilo, , 1 r- Jjkl. Hi toeke bistvene važnosti, je tu tj, lasno, da nimajo pogajanja v ^111 Položaju nobenega izhoda. Kjgu^^nje zasedanje na Aveniji Dol 6n ie trajalo skoraj šest ur in Son Prvi je govoril načelnik saj-iti j e delegacije Pham Dang Lam, Ponovil stare predloge o de-jife ^iziranem pasu ter zahteval Dtot' 8nie "komunistične agresije fou1 Vietnamski republiki«, šele ~~ 'e deial ~ b0 mogoče im Politične probleme med sa-> Vietnamci. Vietjrt cleleSata FNO in Severnega >>0ve arna nista povedala ničesar ^ga. Tran Buu Kiem je obtožil flotiričane, da postavljajo ovire na Pr°ti miru in jih pozval, naj 'e j Odgovorijo na zakonite zahte-tiktZ^Oidotnamskega ljudstva. Te tljnjVe so: l. strmoglavljenje se-0jJjL5a sajgonskega režima, ki je J. u a ovira za napredek pogajanj; orezj in drugih satelitskih neviet- °e bo ameriška vlada na teh 'kh v ničemer popustila: ker pa Odgovor Bonna Moskvi glede protiatomske pogodbe BONN, 13. — Zahodnonemški. zunanji' minister Brandt je sporfcčil sovjetskemu poslaniku v Bonnu Ca-raipkinu, da zagotovila sovjetske vlade v zvezi - s pogodbo proti širjenju jedrskega orožja ne zadostujejo za odpravo pridržkov bonske vlade. Ta vlada bo pismeno odgovorila na sovjetsko noto. «Die Welt» piše, da je na primer nezadostno sovjetsko zagotovilo, da resolucija OZN, ki prepoveduje jedrske grožnje, veljavna tudi za Zahodno Nemčijo. List dodaja, da je še vedno odprto vprašanje, sako preprečiti, da bi neka atomska država grozila drugi državi s konvencionalnim orožjem. Poleg tega ima pogodba NATO zapadlost, medtem ko bi se protiatomska pogodba morala skleniti za nedoločen čas. Omenjeni list piše, da demokrist-jansko stranko zelo skrbi problem uporabljanja atomske energije v miroljubne namene. iitji ®zPogojna evakuacija ameri-‘ IT1 drugih satelitskih neviet-'Wh“‘ vblaških enot; 3. odprtje Pogajanj med ZDA in FNO j «sitev vietnamskega problema; tojPNstanek Američanov na pet ij Programa FNO kot podlage ih0v ^itev vseh temeljnih proble- Xuan Thuy, načelnik hanoj-logacije, je izrazil željo po %t» ih med ZDA in PNO ter tjj .Va' umik ameriških čet. Zadavi® govoril Cabot Lodge: o nje-nastoPu smo Por°eal:i na ^ lf*^onu so danes sporočili, da '''ti v~ncivietnamska vlada ob pri-Swteta>> osvobodila 149 ujetnikov, 411 pa bo znižala zaporne W?.‘ *z ukrepa so izključeni po-'h vojni ujetniki 'Nh>om Penha poročajo, da je ° Protiletalstvo sestrehlo 'ko , ■ južnovietnamsko izvidni- Vn'ta'0, 'e kršiI° kamboški Prostor. Pilot, po imenu M p- Osburn, je bil ujet. ^ttm^ ameriškega državnega dela ^ia je v Washingtonu izjavil, • V telcu posvetovanja med tf6rn.ln Južnim Vietnamom glede I« jvjJfJa za «tet». Kot je znano, 'kj u P že napovedala sedemdnev * §aitavltev ^ojev, medtem ko so 'tli 'rjavili, da bodo progla- ^iatno krajše premirje. Lama je podrobneje orisal vse dosežene stvari v zvezi z višino pokojnin in tudi v bistvu pozitivno ocenil način upravljanja pokojninskega sklada ter vlogo sindikatov v INPS, kjer je zagotovljena večina predstavnikov delavcev v u-pravnih svetih. Izvršni odbor CISL se je sestal v Rimu in je prav tako pozitivno ocenil zaključek razgovorov o pokojninah, pri čemer so podčrtali osnovno ugotovitev, da je vlada pristala na večino zahtev sindikalnih organizacij. UIL pa je sklicala sestanek svojega odbora za jutri ob 9. uri. Danes se je sestala vlada, ki je na svoji seji sprejela več manj pomembnih upravnih sklepov, poleg tega pa tudi zanimiv zakonski dekret, s katerim se na povsem nov način ureja matura na višjih srednjih šolali. V uradnem poročilu je rečeno, da nov sistem matur odgovarja zahtevam šole in da upošteva, da mora biti matura globalni izpit, ki naj oceni zrelost, osebnost in kulturno raven kandidata tudi v funkciji njegove bodoče profesionalne ali študijske usmeritve. Minister za šolstvo Sullo je novinarjem povedal, da so izbrali obliko zakonskega dekreta, zato da bodo lahko uvedli nov način matu re že v letošnjem šolskem letu. Med najbolj pomembnimi novostmi je ukinitev jesenskih popravnih izpitov, za kar, je dejal Sullo, so bila mnenja soglasna in dejansko ni mogoče doseči v tako kratkem roku večje zrelosti. Izpraševanje se bo omejilo na manj predmetov in bosta samo dve pismeni nalogi: prva bo usmerjena na ugotavljanje izraznih ter jezikovnih sposobnosti študenta in bo kandidat lahko izbiral med raznimi naslovi, ki jih bo določilo ministrstvo. Druga pa se bo nanašala na različne najvažnejše predmete in bo tako na pritner na klasičnih licejih šli za prevode iz latinščine v italijanščino, ali v naslednjih letih iz grščine v italijanščino. Ustni izpit pa bo obsedal predmete, ki jih bfl izbral sam kandidat in predmet, ki ga bo izbrala komisija na osnovi štirih skupin, ki jih bo določilo ministrstvo vsako leto v prvi polovici aprila. Razgovor pri ustnem izpitu se bo lahko nanašal tudi na pismene naloge in se bo lahko razširil na druga vprašanja. Izpitne komisije bodo ožje in bodo imele po šest oseb, med katerimi po enega izpraševalca iz razreda učenca Sullo je odločno vztrajal, da mora dobiti izpit obliko odprtega razgovora, ki more omogočiti oceno zrelosti kandidata. Minister je obrazložil nato še nekatere podrobnosti v zvezi z redovanji. Vsedržavne sindikalne organizacije pristaniških delavcev CGIL, CI SL in UIL so sporočile, da so pre- ve tehnike v pristanišča. «Radio VUava» prenehal oddajati PRAGA. 13. — Danes je prenehala oddajati radijska postaja «Radio Vltava«, odnosno je prenehala oddajati vsaj s tem nazivom in sedaj oddaja ista radijska postaja vesti v češčini in slova-ščini vendar pod prikrito znamko vzhodno - nemške radijske postaje. Radijska postaja «Radio Vltava« j? pričela z oddajami 21. avgusta, ko so sovjetske in druge čete var- šavskega pakta zasedle CSSR. Proti tej postaji so češkoslovaški predstavniki že večkrat protestirali, češ da gre za vmešavanje v njih notranje zadeve, ki ga izrecno prepoveduje tudi moskovski sporazum. Zadnjič so menda o tem govorili na razgovorih v Kijevu 7.-8. decembra, ko so sovjetski predstavniki sicer odgovorili, da ne gre za njih zadeve, saj postaja oddaja iz Vzhodne Nemčije, so pa istočasno tudi obljubili, da bodo intervenirali pri vzhodnonemški vladi. Postaja je prenehala oddajati ob 9. uri zjutraj. Cez uro pa je Po istem valu pričela oddajati radijska postaja ((Mednarodni radio Berlin«, ki obstaja že dalj časa in ki oddaja vrsto poročil v tujih jezikih, vendar do sedaj ni oddajala poročil v češčini in slova-ščini. Ta odločitev je morda tudi v zvezi z obiskom Vasila Bilaka v vzhodnem Berlinu. LJUBLJANA, 12. — Komisija izvršnega sveta Slovenije za mejna vprašanja je na včerajšnji seji poudarila, da je reševanje odprtih vprašanj zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem tesno povezano z razširitvijo in poglabljanjem prijateljskih odnosov s temi državami. Dosedanja politika dobrososedskih odnosov je ust varila tudi za zamejske Slovence potrebne pogoje, da se uspešno uveljavijo v javnem in družbenem življenju svojih dežel ter tesneje povezujejo s svojim matičnim narodom. Večja pripravljenost praktičnega izvajanja sporazumov, ki zagotavljajo manjšinam njihove narodnostne pravice, je posledica aktivnega prizadevanja manjšin ter političnega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in sosednimi državami. V to sodelovanje se vključujejo tudi slovenske manjšine, ki tako dobivajo novo vlogo in pomen v mednarodnih odnosih, ko postajajo aktivni dejavniki povezovanja 'ned dvema narodoma in kulturama. To novo vlogo slovenskih manjšin bo po mišljenju komisije potrebno še okrepiti. Aktivno posredovanje kulturnih dobrin, ki ga uspešno opravljajo zamejski Slovenci med dvema narodoma, bi bi- liiiiillilllililliliimiiiiiiiiinriiiiiiiii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiliillllIlliillllllliiiiiiMlllllllliliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiillllIllllliiliiiiiiiiiiiiiiiiliiilill NA KONGRESU KPI ZASEDALE PREDVSEM KOMISIJE Galluzzi o avtonomnem iskanju oblike socialistične družbe Obsežno delo politkne komisije, ki pripravlja zaključno resolucijo o odnosih v komunističnem gibanju in «a!ternativi» v Italiji BOLOGNA, 13. — Kongres KPI je danes zabeležil določen premor, saj je zasedal na plenarni seji samo dopoldne, ko niso bili na dnevnem (edu pomembnejši govori. V ospredju so bila zato zasedanja treh komisij: politične, organizacijske in volilne, v katerih je zasedenih okrog 250 delegatov. Politična komisija je nadaljevala z obravnavo zaključne resolucije, ki izhaja iz predkongresnih tez 'o ki obravnava najbolj pfereča politična vprašanja, na osnovi katerih se bo vodila politika partije do novega kongresa. Resolucija bo obsežna in bo obravnavala predvsem dve vprašanji: V njej bo govor o vprašanjih komunističnega mednarodnega gibanja in o odnosih med partijami in med socialističnimi državami. Drugi del pa bo obravnaval odnose med KPI in drugimi italijanskimi strankami v zvezi z «a!tcrnativo», ki je bila med osrednjimi temami kongresa. Organizacijska komisija je ustanovila posebno podkomisijo, ki jo vodi Natta in ki pripravlja predloge za okrepitev notranje demokracije. Volilna kopiisija zaseda za zaprtimi vrati in bo tudi poročala samo delegatom. Komisija bo danes zvečer poročala o kandidatni listi za centralni komite in kontrolno komisijo. Govori se o precejšnjih iz- ..........................„„i„„„in„i„iiiii!iiiilililMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii„iiiiiiiMimiimiitliiil!iilimii!lMniuimiiliiiini„i„iiiilllll"i"i,» IZJAVE DRŽAVNEGA DEPARTMAJA IN FOltEiGN OFFICEA Zahodne velesile so odbile vzhodnonemško protestno noto Sestanek veleposlanika Carapkina s Kiesingerjem . Wilsonova tiskovna konferenca . Vojaški manevri varšavskega pakta okrog Berlina? BONN, 13. — Ameriški državni departma in britansko zunanje ministrstvo sta izjavila, da ne bosta upoštevala protestne note Pan-kowa v zvezi z izvolitvijo predsednika ZRN v zahodnem Berlinu, ker bodisi ZDA kot Velika Britanija ne priznavata Nemške demokratične republike. Glasnik državnega departmaja je napovedal, da bo tudi Francija ignorirala noto Pankovva iz istih razlogov. Sovjetski veleposlanik v Bonnu Carapkin je izročil kanclerju Kiesin- gerju memorandum s pripombami moskovske vlade o izvolitvi zveznega predsednika v Berlinu. Sovjetska vlada se v dokumentu sklicuje na štiristranske sporazume o Berlinu ter poudarja, da pomeni sklicanje Bundeslaga v zahodnem Berlinu kršitev statusa tega mesta. Vladni glasnik Diehl pa ja sporočil, da je Kiesinger odbil sovjetske obtožbe ter ponovno poudaril, da je stališče zvezne vlade popolnoma v skladu s stališči treh zahodnih velesil, ki jamčijo za Berlin. Vzhodnonemška vlada je naslovila na prebivalce zahodnega Berlina poziv, naj se v interesu lastnega mesta otresajo revanšistične politike Bonna in naj ne dovolijo, da bi bil Berlin izkoriščen za nevarne provokatorske akcije. V pozivu je tudi rečeno, da so nevarnosti, ki izhajajo iz Berlina, «sre-dišča mednarodne napetosti«, iz dneva v dan večajo. O berlinskem vprašanju se je ukvarjal v Bruslju tudi stalni svet NATO, ki je potrdil, da so za Berlin odgovorne štiri velesile in da so zato ukrepi Pankovva nezakoniti. Med bonskimi političnimi opazovalci se medtem širi mnenje — kut poroča danes «Welt» — da bodo. priredile države Varšavskega pakta ob priliki izvolitve predsednika ZRN vojaške manevre okrog Berlina ter na ta način še bolj otež-kočili dostop do mesta tudi po zračnih poteh. To mnenje sloni na dejstvu, da je do podobnih manevrov že prišlo aprila 1965, oh priliki zadnjega' zasedanja Bundesta-ga v zahodnem Berlinu. Takrat — opozarjajo politični opazovalci — je imel maršal Grecko razgovore z vzhodnemškimi voditelji, kot jih ima v teh dneh vrhovni poveljnik sil Varšavskega pakta maršal Ja-kubovski. Te domneve so se še okrepile po sporočilu vzhodnonemške agencije «ADN», da je bil v preteklih dneh sestanek med predstavniki držav Varšavskega pakta. Sestanka so se poleg Jakubovskega udeležili načelnik glavnega štaba bolgarske vojske, namestniki obrambnih ministrov Poljske, NDR, Madžarske, Romunije in Češkoslovaške ter podpoveljnik sovjetskih oboroženih sil general Lašenko. V Bonnu so se danes nadaljevali razgovori med britanskim ministrskim predsednikom Wi'lsonom in zveznim kanclerjem Kiesingerjem. Razpravljala sta najprej o sodelovanju med obema državama na j socialdemokratske stranke in au-področju . tehnologije .ter . o izkori-1 gleškimi laburisti. ščanju jedrske energije v mirovne namene, nato pa je bil še govor o problemih mednarodne politike. Wilson je o problemu Srednjega vzhoda izrazil mnenje, da ne bi smela konferenca med štirimi velesilami v okviru OZN nadomestiti Jarringove misije, pač pa jo podpreti in okrepiti. Izključil je možnost, da bi Velika Britanija prenehala dobavljati orožje Nigeriji, k1 je članica Commonwealtha. Izrazil je tudi prepričanje, da ne bo prišlo na tem področju še dolgo do premirja. Po zaključku razgovorov je imel predsednik britanske vlade tiskovno konferenco, na kateri je prebral skupno nemško - britansko izjavo o razgovorih. Poudaril je skupne interese in cilje obeh držav ter nuj; nost evropske enotnosti. V tej zvezi je Wilson še enkrat ponovil zahteve Velike Britanije po vključitvi v EGS, ker je politična enotnost nemogoča ob gospodarski razcepljenosti. Dejal je tudi, da je Atlantski pakt edini gotovi temelj pomiritve in miru v Evropi. Na vprašanje nekega časnikarja o berlinskem problemu je Wilson dejal, da je britansko stališče .tako jasno, da ne dovoljuje nikakršnih dvomov. Witson se je sestal tudi z zunanjim ministrom ZRN Brandtom, s katerim je govoril o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o evropski politiki in o NATO. Na sestanku sta se tudi zmenila za redna posvetovanja med poslanci nemške premembah, zaradi česar jc tudi razumljivo, da jo zasedanje tajno saj bodo morali nufho izključiti nekatere dosedanje člane CK. Dopoldne je predstavnik «stare garde« govoril 6 revolucionarni muči partije, in je v tej zvezi kritiziral študentsko gibanje. Izrazil jc tudi Zaskrbljenost, ker sc , je zmanjšalo število mladih, ki se vpisujejo v partijo. | Nitdc Jotti je govorila o krizi | levega centra in da )e bila PSI ošibljena, politiko izolacije KPI pa so demantirala dejstva. Tudi KPI pozna sve^je težave in jih' ne skriva,, vendar rešitev, ni v formulah na vrhu temveč, da se na političen način izrazijo splošne težnje. Danes so kongres pozdravili predstavniki partij iz Sirije, Švedske. Švice in Urugvaja. Generalni tajnik FIOM Trontin je dejal, da ne zanika pomena študentskih borb, vendar pa je bilo lansko leto v znaku borb, ki jih je pripravil sindikat. Zanikal je možnost, da bi «spontanost» lahko imela pomembnejšo vlogo v sindikalnih zadevah ter podčrtal, da sc razredna borba vrši v okviru razrednih organizacij. Glede študentskega gibanja jc dejal, da je treba paziti, da se ne bo izoliralo od delavcev. O zunanjepolitičnih vprašanjih je govoril Galluzzi, odgovoren za zunanje zadeve partije, ki je predvsem kritiziral NATO, vendar pa jc dodal, da sc ne sme tega vprašanja ocenjevati, kot je to naredil Secchia, kot predpogoj odnosov do drugih italijanskih levičarskih gibanj, Priznal je vrednost «delnih korakov«, kot so na primer priznanje Kitajske in Severnega Vietnama. Borbo je treba voditi proti «lo-giki blokov«. Galluzzi je podčrtal, da ne more bili v komunističnem gibanju ne vodilne partije niti države in da ne gre samo za iskanje avtonomne poti v socializem, temveč tudi iška nje oblike socialistične družbe. Obstoječe razlike v komunističnem gibanju ne izhajajo samo iz nacionalnih značilnosti, temveč so rezultat različnih konceptov socializma. Odločno je zavrnil teorijo o «omejeni suverenosti« in ugotovil, da se tudi obramba socialističnih držav ne more omejevati samo na vojaško silo temveč mora temeljiti na razvoju socialistične demokracije. Galluzzi je ponovil obsodbo intervencije v CSSR in zahteval, da bodo lahko Cehoslovaki delali v »polni suverenosti«. za gospodarstvo Zahodne Nemčije Karl Schiller. Italijo zastopata med drugimi podtajnika v zunanjem ministrstvu Mario Zagari in Franco Maria Malfatti. Po pozdravnih besedah zahodno-nemškega ministra Schillerja lh ____ __________ __ _ kratkem govor«: glavnega tajnika pokojninske pravice lo potrebno razširiti tudi na druga, zlasti na gospodarsko področje. Pobudo za tako razširitev sodelovanja so dali tudi nedavni obiski predstavnikov vodilnih slovenskih organizacij iz Italije in Avstrije pr. predsedniku republiškega izvršnega sveta. V razgovorih s predstavniki sosednih držav pa se bo potrebno še najprej zavzemati za hitrejše reševanje vseh tistih pravic slovenske manjšine, ki imajo svoio pravno osnovo v mednarodnih pogodbah in do sedaj še niso bilo uveljavljene. Hkrati je bilo izraženo upanje, da bodo poizkusi zapostavljanja interesov slovenskih manjših, ki se od časa do časa še pojavljajo pri posameznikih, polagoma izginili v interesu mirnega sožitja med dvema narodoma. Glede poročila, o IV. zasedanju jugoslovansko . madžarske komisije za maloobmejni osebni promet je bila komisija mnenja, da je oil dosežen določen napredek. Povečalo se je število prehajanj prek meje z maloobmejnimi prepustnicami na 4-krat letno in obstaja možnost za občasno odpiranje meje na določenih mestih ob nedeljah in praznikih. Prav tako je pozitivno dejstvo, da bo namesto blaga po blagovni listi možno brezcarinsko prenašati v maloobmejnem prometu potrošniško blago do določene vrednosti. Razvoj maloobmejnega prometa pa še večino ovira obvezni odkup deviz na meji, ki kljub naporom jugoslovanske delegacije ni odpravljen. Komisija je sprejela predloge za nadaljnjo liberalizacijo obmejnega prometa s sosedno Madžarsko, ki jih ho po sredovala pristojnim forumom. Živahna razprava o pokojninah v Jugoslaviji BEOGRAD, 13. — V zveznem :n socialno zdravstvenem svetu zvezne skupščine se je končala danes dvodnevna zelo zanimiva in živahna polemična razprava o osnutku tez pokojninskega zavarovanja Padlo je več ostrih besed na pred ložene teze in sedanji pokojninski sistem. Mnogi poslanci so zahte vali znižanje delovne dobe za do organizacije je govoril ameriški državni podtajnik Elliot L. Richard-son, ki je obrazložil gospodarsko politiko ZDA. V imenu Italije je obrazložil italijansko gospodarsko politiko podtajnik Malfatti, v imenu Francije pa je govoril minister za gospodarstvo in finance Ortoli. PARIZ, 13. — Na tisoče študentov je demonstriralo danes po pariških ulicah v znamenje protesta proti preklicu odložitve vojaškega roka 11 študec tem, ki so se udeležili neredov preteklih dni. Policija je aretirala preko šeststo oseb. let, kar je med drugim tudi zah teva 6. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, uskladitev sedanjih po kojnin s povečanimi življenjskimi stroški, ter uskladitev starih in novih pokojnin. Posebno oster je bi! v svoji kritiki sedanjega pokojninskega sistema zastopnik sveta sindikatov Jugoslavije Vinko Kaštelie, ki je med drugim izjavil, da se je pokojninski sistem v mnog.h primerih izkoriščal za rešitev raznih političnih in socialnih problemov družbe in da je na ta način izgubil elemente delavskega zavarovanja in postal sistem politič- nega in socialnega skrbstva. Delovnim ljudem je nerazumljivo, je poudaril Kastelic, kako je mogoče, da nekdo za isto delo lahko dobi petkrat večjo pokojnino samo zato, ker je delal v visoko akumulativnem podjetju. Razprava se je končala s sklepom, da predložene teze lahko služijo kot podlaga za izdelavo dokumentov o dopolnitvi sedanjegi pokojninskega sistema, ki bo izročen v javno razpravo, ter da komisija pri izdelavi dokumenta upošteva pripombe in predloge, prikazane v skupščinski razpravi. Sveta sta nadalje v svojih sklepih u-gotoviia, da je nekatera vprašanja kot na primer uskladitev pokojnin, potrebno rešiti še pred dopolnitvijo sedanjega pokojninskega sistema. Delegacija finskih socialdemokratov na obisku pri SZDLJ BEOGRAD, 13. — Glavni tajnik SZDL Jugoslavije Beno Zupančič je sprejel danes delegacijo socialdemokratske stranke Finske, ki jutri zapušča Jugoslavijo, kjer je bila deset dni gost SZDL Jugoslavije. Delegacija se je danes bogovarjala s članom predsedstva zvezne konference socialistične zveze Josipom Djerdjo. Med desetdnevnim bivanjem -v Jugoslaviji je delegacija socialdemokratske stranke Finske obiskala Sarajevo, Dubrovnik in Zagreb, kjer se je neposredno seznanila z družbeno-političnim in gospodarskim razvojem Jugoslavije, posebno z vlogo in dejavnostjo socialistične zveze. V končnih razgovorih je bila danes izražena obojestranska želja, da sc odnosi med Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in socialdemokratsko stranko Finske nadalje razvijajo. Sprejeto je bilo vabilo, da delegacija Socialistične zveze obišče kot gost socialdemokratske stranke republiko Finsko. KP Francije proti novemu referendumu TALHUN1 ODPOTOVAL IZ KAIKA Kairo sprejel predlog lastnikov 14 ladij Pregledali naj bi, ali ladje lahko zapustijo prekop proti jugu - Moše Dajan predlagal po izpuščenem ujetniku sestanek z Arafatom, ki ga je ta odklonil KAIRO, 13. — Predsednik jordan-1 dij, «samo če Egipt neposredno ob- Zasedanje OECD PARIZ, 13. — Danes se Je začelo zasedanje osmega ministrskega sveta organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Zasedanje bo trajalo do jutri zvečer. Med drugim bodo razpravljali o gospodarski politiki in gospodarskih perspektivah držav članic, o odnosih držav te organizacije z drugimi državami, o socialnem razvoju v državah članicah in o vprašanjih, ki se tičejo pomoči deželam v razvoju. ske vlade Talhuni je po zaključku posvetovanj s predsednikom Naserjem izjavil, da se sedanje stanje na Srednjem vzhodu ne more primerjati stanju, ki je sledilo šestdnevni vojni. Pripomnil je: «Danes ne primanjkuje orožja in naši vojaki so mnogo bolj izvežbani kakor v preteklosti; naša morala je visoka.* V zvezi z vedne večjim vojaškim sodelovanjem med Jordanijo, Irakom in Sirijo ob vzhodni meji Izraela je Talhuni pohvalil napore ZAR, ki je omogočila to sodelovanje. Izjavil je nato, da Jordanija ne bo nastopala ločeno od svojih arabskih zaveznikov v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu it, se ne bo pogajala z Izraelom. Talhuni je izročil med svojim bivanjem v Egiptu Huseinovo poslanico Naserju, ta pa je Huseinu odgovoril. Predstavnik egiptovske vlade Za-jat je danes izjavil, da so kairske oblasti sprejele predlog lastnikov štirinajstih ladij ki so ustavljene v Sueškem prekopu, da bi raziskali dno južnega dela prekopa, da ugotovijo, ali je mogoče, da ladje zapustijo prekop. Zajat je izjavil, da so se lastniki ladij ponudili plačati stroške raziskovanja. Delo bi izvedli pod nadzorstvom oblasti za prekop. Zatem je dejal, da so bili predstavniki lastnikov ladij v Kairu obveščeni davi, da je vlada odobrila njihove predloge. Od štirinajstih ladij so štiri angleške, dve švedski, druge pa pripadajo Franciji, ZDA, ČSSR in Poljski. Kakor poročajo iz Tel Aviva, ne bo baje izraelska vlada ovirala ra- Zasedanju predseduje • - minister ziskovanja v prekopu za odhod la- vesti Izrael o tem načrtu*. Izraelski minister za obrambo Dajan je posebnemu dopisniku lista «Figaro» izjavil, da je svoi čas pooblastil nekega Palestinca, naj vpraša voditelja palestinske organizacije «A1 Fatah» Arafata ali se hoče sestati z njim, da pa je Arafat odgovoril negativno Daian je dejal, da je pripravljen sprejeti pogovore z vsakim sogovornikom, ki nekaj predstavlja: «Ljudje organizacije «Fatah» so Paiestinci. Nekega dne so lahko sogovorniki, čeprav ne morejo zahtevah nobenega iz ključnega predstavništva Nič ni moč izključiti že vnaprej.* Predstavnik omenjene organizacije je potrdil, da je Dajan skušal stopiti v stik z Arafatom V Izraelu so izpustili nekega člana o-menjene organizacije, ki so ga bili ujeli, in so mu izročili Dajanovo poslanico za Arafata. Ta pa ni odgovoril, ker «A1 Fatah* se ne misli pogajati z izraelskimi voditelji. Včeraj je prišel na dvodnevni o-bisk v Izrael ameriški senator Stuart Symington, ki je član senatnih odborov za zunanje zadeve in za oborožene sile. Sestal se je z zunanjim ministrom Ebanom, danes pa s predsednikom vlade Eškolom. Symington bo iz Tel Aviva odpotoval v Atene. V Londonu se bo jutri v zunanjem ministrstvu sestal stalni predstavnik držav zahodnoevropske zveze in se posvetoval o Srednjem vzhodu. Sestanek je sklicala britanska vlada, da bi se pogovorili o skupnem stališču držav ZEZ, v zvezi s predvidenim sestankom štirih velikih. Toda francoska vlada je že sporočila, da se njen predstavnik ne bo udeležil sestanka, ker po njenem mnenju nima nobenega smisla. PARIZ, 13. — Francoska komunistična stranka bo pozvala svoje vclivce, naj odgovorijo «ne» na vprašanja v okviru referenduma, ki ga je de Gaulle napovedal za letošnjo pomlad o reformi senata in o deželni ureditvi Francije. To je danes sporočil član centralnega komiteja KP Francije E-tienne Fajon. Dejal je, da je centralni komite sklenil to iz treh razlogov: 1. komunistična stranka, ki je naklonjena demokratični deželni ureditvi, nasprotuje načrtu, ki bo predložen ljudstvu v odobritev na podlagi de Gaullovih izjav. 2. Komunistična stranka vidi v tem referendum plebiscit. 3. S pozivom na negativen odgovor na referendum namerava komunistična stranka pokazati svoje nasprotovanje režimu, ki temelji na osebni oblasti. Resolucija centralnega komiteja pravi med drugim, da vidi komunistična stranka v bitki proti referendumu razdobje borbe vseh demokratov, da se osebna oblast zamenja z naprednim demokratičnim režimom, ki naj pripelje do socializma. Resolucija dodaja, da je postopek referenduma, ki dopušča samo en globalen odgovor na besedilo, ki vsebuje različna in zapletena vprašanja. karikatura ljudskega glasovanja. Komunistična stranka se je jasno izrekla za ustanovitev dežel z deželnimi sveti, ki naj bodo izvoljeni na splošnih neposrednih in proporcionalnih volitvah, ih ki naj imajo realno oblast, na katero bi prenesli del državnega imetja. Iz izjav predsednika republike pa izhaja, da ima vladni načrt popolnoma nasprotne smotre. Z deželnimi sveti, ki ne izhajajo iz neposrednih splošnih volitev, s koncentracijo oblasti v rokah deželnih prefektov, z nadomestitvijo senata z organizmom, ki bo še bolj oddaljen od ljudstva, nadaljuje golistič-na oblast svojo politiko, ki teži po zaostritvi njenega avtoritarnega značaja MOSKVA, 13. — Sovjetski tednik ((Novoje Vremja« piše, da Peking vedno bolj povezuje Albanijo s svojo dejavnostjo proti socialističnim državam. List poudarja, da pekinške voditelje privlačuje predvsem strateški položaj Albanije, ln dodaja, da ((kljub velikim gospodarskim težavam in pomanjkanju, ki se nalaga kitajskemu ljudstvu, daje Peking velika sredstva Albaniji, da s tein podpira skupino na oblasti in okrepi njen položaj v tej državi, pri čemer stremi za tem, da spremeni Albanijo v kitajsko mostišče v Evropi«. NAROČNIKI! BRALCI! Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! IZROČILI SO GA PROF. MORINU Iz Parme v Turin srce umrle osebe Organ so iz Emilije v Piemont ponesli agenti cestne policije PARMA. 13, — Danes je patrulja cestne policije iz Parme ponesla iz emilijanskcga mesta v Turin srce pred kratkim umrle osebe. Srce so izročili prof. Franccscu Morinu, ki je predvčerajšnjim prvič v Italiji izvedel delno presaditev organa. Srce bo uporabil za prihodnje kirurške posege. V Parmi so srce izročili kirurgu klinike pri Reggiu Emiliji, od koder je prišel za operacijo. Kirurg pa je organ poveril patrulji centne policije, ki ga je z avtom ponesla v turinski kardiokirurški center. Iz piemontskega mesta bodo srce že jutri poslali v London, kjer ga bodo sterilizirali in ga bodo nato vrnili prof. Morinu. Prof. Morino je izjavil, da bo nadaljeval z delnim presajevanjem src, kar je edino dovoljeno v Italiji, na ljudeh, medtem ko bo nadaljeval poskuse popolne presaditve na psih. Pred delno presaditvijo bo prof. Morino skušal presaditi prašičjo zaklopko aorte, v človeka. V MtlNCHNU Prva presaditev srca v Nemčiji BONN. 13. — Ptof. Rudolf Zen-ker je v univerzitetni kliniki v Miinchnu izvedel prvo presaditev srca v Nemčiji. Srce 39-letne ženske je prof. Zenker presadil v telo moža, ki je že dalj časa bolehal na srcu. Niso znane podrobnosti o operaciji, vendar se ve, da je ženska umrla zaradi hudih lobanjskih poškodb. Zaradi tega domnevajo, da je postala žrtve prometne nesreče. Kasneje so javili, da so srce odvzeli 391etni Emmi Salvermoser iz Giindinga pri Dachauu. ki se je včeraj smrtno ponesrečila pri prometni nesreči. HL1) MRAZ NA POLJSKEM Zmrznjene noge zaradi minikril VARŠAVA, 13. — Na Poljskem je hud mraz zajel skoraj vso državo in ponekod je temperatura padla na 29 stopinj pod ničlo. Zdravniki so imeli precej dela, posebno z ženskami, ki nosijo mini krila. Številne oboževalke minimode so se morale zateči zaradi zmrznjen ja nog v bolnišnice. V pokrajini Rze-szow pa so zabeležili deset primerov zmrznjenja nosa, ušes in prstov. V bližnji lublinski pokrajini se je zaradi ledu iztirilo šest vagonov potniškega vlaka. Na srečo se ni nihče ranil. Zaradi hudega mraza so nastale na avtobusih v Bja-listoku številne okvare. V Oslu. kjer je izredno močno snežilo, so zabeležili ponekod tudi 39 stopinj pod ničlo. Podoben položaj je tudi v Belgiji, kjer je poledica skoraj na vseh cestah. Močno je tudi snežilo v Zahodni Nemčiji. Samo v diisseldorfski pokrajini so zabeležili zaradi snega in poledice 74 prometnih nesreč s tremi smrtnimi žrtvami in 20 ranjenimi. Za prihodnje dni napovedujejo še nižjo temperaturo. 16-letni Giuseppe Massa, kateremu je prof. Morino iz Turina delno presadil srce ZOPET PRESENETUIV PREOBRAT V PREISKAVI 0 UMORU STEVANA MARKOVIČA Preiskovalnemu sodniku so izročili dokumente, ki obtožujejo A. Delona Včeraj soočenje med filmskim igralcem in bratom pokojnega Stevana Aleksandrom PARIZ, 13. — Nov presenetljiv preokret v preiskavi o skrivnostnem umoru bivše telesne straže filmskega igralca Alaina Delona, Jugoslovana Stevana Markoviča, ki so ga 1. oktobra lani našli umorjenega v nekem smetišču. V 31 strani dolgem dokumentu, ki so ga včeraj popoldne izročili preiskovalnemu sodniku Reneju Patardu, direktno obtožujejo francoskega filmskega igralca soudeležbe pri zločinu. Vest je novinarjem javil sinoči odv. Roland Dumas, ki brani •umih iillimtii mm Ulil lllltilliHilillIllllllilitimiiltiiimHliiIHmilllllllHllIilllllllllllllllllillliilillllilllllllll V Ncvs Vorkii so odkrili organizacijo hazardnih iger Aretacije s podzemljem povezanih policajev lajni sestanki s predstav ni kotu gangsterja «Cosa nosi ra» Josephom Zincarelli jem NEV/ YORK, 13. — Policijski organi so v okviru preiskave o organizaciji, ki je vodila ilegalne, igralnice, ki so prinašale predstavnikom podzemlja tudi do 10 tisoč dolarjev dnevno (nad 6 milijonov lir) aretirali šest policijskih agentov in dva detektiva. Med zasliševanjem pred »veliko žirijo® so vse obtožili lažnega pričevanja, sedaj pa raziskujejo in skušajo najti dokaze, da so aretiranci dobivali denar od podzemlja zato, da ne bi dregali v ilegalne hazardne igralnice. Vedno v okviru te preiskave so aretirali štiri osebe, o katerih sumijo, da so se tajno sestajali s policijskimi agenti in se pogovarjali s predstavnikom «gangsterja» Josepha Zincarellija o možnosti zdru/.ilve organizacije hazardnih iger v Nevv Jerseyu z organizacijo, ki je delovala v Nevv Yorku in ki jo je policija odkrila. Zincarelli, ki je vidni predstavnik organizacije «Cosa nostra® v Nevv Je.rseyu, je baje že prevzel številne hazardne igralnice v Ncw Yorku. MANILA, 13. — Devetnajst o-seb, 15 potnikov in 4 člani posadke, je 'zgubilo življenje v letalski nesreči, ki se je pripetila že v pe- tek, ko je filipinsko vojaško letalo C-47 strmoglavilo na hrib otoka Mindanaoa na jugu Filipinov. Čeprav se je nesreča pripetila v petek, se je reševalcem posrečilo šele danes odkriti razbitine. Prebivalci okoliških vasi so namreč razbitine in umrle potnike skrbno pokrili z bananinim listjem samo zato, da bi preprečili nastop reševalcev in imeli tako možnost, da okradejo žrtve. Že 27 dni brez hrane Gladovna stavka francoskega jetnika LY0N, 13. — Sedemindvajsetletnega Jeana Marie Deveauxa, ki je bil leta 1963 obsojen zaradi uboja 8-letne deklice na dvajset let zapora, so morali nocoj spraviti v bolniško sobo zapora v Fresnesu. De-veaux je zelo šibak, ker je začel gladovno stavko Že 27 dni se .ni dotaknil hrane ker hoče dokazati svojo nedolžnost in doseči obnovi* tev procesa. Kljub temu, da so ga sprejeli v ambulanto, je Deveaux izjavil, da bo nadaljeval z gladovno stavko. interese brata umorjenega Stevana Aleksandra Markoviča, ki je končno le prišel iz Beograda. Odvetnik je. tedaj zapustil versajsko sodno dvorano, kjer je malo prej prisostvoval soočenju med edinim obtožencem Francoisom Marcantoni-jem in Aleksandrom Markovičem. Prisoten je bil tudi francoski časnikar Henry Devignac. Ta dokument, je pojasnil odvetnik Dumas, je izšel izpod peresa Devignaca, vendar nosi ob koncu vsake strani podpis Zorice Miloševič, sestre Miloša Miloševiča, bivše Delonove telesne straže, ki so ga, kot je znano, našli umorjenega v HoHywoodu. Odvetnik je. potrdil, da je podpis pristen, vendar pa ni hotel podrobno obrazložiti česa v tem dokumentu obtožujejo Delona. V tem pa je naveden tudi telefonski razgovor med Mišo Slovencem in Zorico, ki je bil 12. oktobra lani, t.j. dvajset dni po izginotju Stevana Markoviča. Med razgovorom je Slovenac baje obvestil Zorico, da so Stevana ubili v kleti neke podeželske vile. Zorica v tem dokumentu tudi navaja nekaj vrstic Stevanovega dnevnika, ki so prav tako obtežilne narave. Aleksander Markovič je med včerajšnjim soočenjem z Devignacom izjavil, da je bil 12. oktobra lani v Rimu in je prisostvoval telefonskemu razgovoru med Slovencem in Zorico. Markovič je tedaj slišal, da je Slove-nac rekel Zorici dobesedno: «Kar se je zgodilo Stevanu je zasluženo. Ni spoštoval zakona milieuja in pri nas obračunamo tako. Poleg tega je prevaral prijatelja. Preiskavo bomo usmerili na zadevo mamil...® Baje je Aleksander Markovič zanikal, da bi med telefonskim razgovorom v Rimu izvedel, da so njegovega brata «usmrtili» v kleti neke vile. Soočenje med Markovičem in Marcantonijem se je začelo včeraj ob 21.30, zaključilo pa danes ob 2.20. Preiskovalni sodnik je hotel predvsem odkriti, če je bil Marcantoni, kot to stalno trdi, na svojem posestvu v Goussainvillu. Marcantoni pravi, da so mu tisti večer kar trije prijatelji telefonirali. S tretjim in četrtim telefonskim razgovorom sta mu dva pariška prijatelja najavila rezultate konjske dirke »Tierce®. Odvetnik Dumas je zavrnil to verzijo, češ da je Marcantoni poznal izide konjske dirke že popoldne ter je vztrajal pri trditvi, da obtoženca tedaj ni nihče vi- del na njegovem posestvu. Aleksander Markovič pa je potrdil, da mu brat ni nikoli lagal in da zaradi tega slepo verjame v njegova pisma, ki obtožujejo tako Delona kot Marcantonija. Markovič je potrdil nekatere izjave De-vignaca in sicer, da je njegov brat Stevan začel pisati knjigo o Alainu in Nathalie Delon. Baje se knjiga začenja z naslednjimi besedami: «Hočem vam pripovedovati škandalozno zgodbo o paru, ki se je spektakularno povzpel...® Se večje zanimanje za potek preiskave je bilo danes zjutraj, ko se je pred versajsko sodno palačo pojavil tudi filmski igralec Alain Delon. Do sedaj so Delona zasliševali samo na policijskih komisariatih, nikoli pa ni imel direktnih stikov s preiskovalnim sodnikom. Tokrat pa je moral prav k Patardu. Delon, ki je prišel pred palačo v črnem mercedesu je bil močno nerazpoložen. Novinarjem ni dal nobenih izjav, rekel jim je samo. da se je moral predstaviti kot priča in jih je opozoril, da ni nobena gala predstava, zaradi česar tudi ni nobenih »vedette®. Boston. 48 letni Frederick CVDonnel je pred kratkim poročil vdovo Frances Brady. Poroka dveh vdovcev ne bi bila nič posebnega, če ne bi bilo vmes precej otrok: 0’Donnel je oče trinajstih, Bradyjeva pa desetih otrok Zvedelo se je, da je preiskovalni sodnik Patard soočil Delona z Aleksandrom Markovičem in s Francoisom Marcantonijem. Ob 12.50 Je Alain Delon zapustil sodno palačo. Igralec, ki Je bil zelo truden, ni dal nobene izjave o soočenju z Aleksandrom Markovičem. Časnikarjem, ki so silili vanj, je vseeno rekel, da mu ni znan dokument Zorice Miloševič, o katerem, vsaj tako je izjavil, niso med zasliševanjem nikoli govorili. Bolj zgovoren je bil odvetnik zasebne stranke Roland Dumas. Ta je radovednim novinarjem izjavil, da so proučili tudi najmanjše podrobnosti o skupnem življenju Na-thalie Delonove, Alaina Delona In Stevana Markoviča. Proučili so Številne podatke in vse kaže, da se bo zasliševanje končalo pozno ponoči. Precej se je tudi govorilo o odnosih med Aleksandrom Markovičem In zakoncema Delon. Zaradi važnosti soočenja med A-leksandrom Markovičem in Delo-nom, ki se je zelo zavleklo, je preiskovalni sodnik Patard sklenil odložiti soočenje v treh Delon • Markovič - Marcantoni. Sodnik ni hotel izdati novinarjem nobene podrobnosti, izjavil pa je, da «se mu je zdel Delon med današnjim zasliševanjem nervozen in nemiren.)) Drugi del soočenja Aleksander Markovič - Alain Delon se Je začel okoli 14.30 ln vse kaže, da se bo zavleklo pozno v noč. Igralec, ki je v hitrici nekaj zaužil v hotelu «Trianon Palače«, kjer je tudi pre nočil, ni dal novinarjem nobene izjave. BEOGRAD, 13. - Uroš Miličevič, ki je brez dvoma eden najvažnejših prič v »zadevi Markovič«, je v intervjuju tiskovn agenciji AFP izjavil, da so njegovega prijatelja Stevana »zvabili 22. septembra le-*■ 1968 v past*. Miličevič je pri- pomnil, da Stevan ni zaupal v Frangoisa Marcantonija in da je šele po dolgem premišljevanju šel na sestanek. Vzrok srečanja, je izjavil Miličevič, je bila zadeva v katero je bila zapletena »bogata kokoš, ki bi se dala odreti*. Beograjčan je tudi izjavil, da so Stevana Markoviča ubili »kei je poznal resnico o smrti Miloša Miloševiča, ki je bil prva telesna straža Alaina Delona in katerega so ubili v Hol-lywoodu. Soočenje med Alainom Delonom in Aleksandrom Markovičem se je zaključilo pozno zvečer. Številni no-vinairji so hoteli zvedeti od filmskega igralca kako je bilo med zasliševanjem. Ta Je izjavil samo, da po njegovem mnenju ni nobenih novih elementov. Delon je potrdil, da ga bodo še soočili f pri- sotnosti preiskovalnega sodnica Patarda. Slednji Je potrdil, da bo «videl gospoda Delona tudi jutri. Zapustil mi je dober vtis« je izjavil sodnik, «vendar o današnjem dnevu ne bom naredil zaključkov.« KDO DRŽI RAVNOTEŽJE OGROMNEGA JEDRSKEGA DEŽNIKA ? Tovarne rti Število atomskih bomb hudo narašča Zmagovito vrnitev treh ameriških vesoljcev s poti okrog Lune so proslavili tudi Kitajci, toda po svo je. Tega zgodovinskega dne 27. 12. 1968, so preizkusili novo vodikovo bombo, sedmo po vrsti od oktobra leta 1964. Morda se ta dva dogodka ujemata samo po naključju, toda ne glede na to vendarle obstaja dei-stvo, da Kitajska širi obstoječe zaloge atomskega orožja in da tako vznemirja svet prav toliko, kolikor se ta navdušuje za skorajšnjo osvojitev Lune. Tehtnico odnosov sil v svetu drži v ravnotežju ogromen jedrski dežnik z dvema ročicama; eno drže ZDA kot vodilna sila zahodnega, drugo pa ZSSR kot vodilna dežela vzhodnega bloka. Pri širjenju tega urejevanja odnosov sil sodelujejo še Velika Britanija, Francija in LR Kitajska. Gre torej za skupaj pet dežel, ki proizvajajo jedrsko orožje. F*rav toliko dežel pa vztrajno trka na zaprta vrata ozkega kluba jedrskih dežel; med njimi je najmočnejša in najglasnejša Zahodna Nemčija. Le-tej se po stvarnih možnostih približuje Japonska. Redki lastniki tega »dragocenega^ sveta za množično uničevanje neradi odpirajo vrata svojega kluba novim članicam. Temu namenu sta tudi posvečena njihov sporazum o neširjenju atomskega orožja ter njihovo vztrajno prizadevanje, da bi ta sporazum podpisale tudi nejedrske dežele. Mlajše in hkrati po specifični teži lažje članice jedrskega kluba (AnglLa, Francija in Kitajska) si prizadevajo, da bi kolikor toliko enakopravno držale ročice dežnika ali da bi imele svoje male samostojne ročice, s katerimi bi »pomagale* ohranjati ravnotežje, kadar bi se ta dežnik znašel v viharju, ki bi ga povzročila trenia v medsebojnih odnosih dveh svetovnih jedrskih velesil. Pod obstoječim jedrskim dežnikom sa zbrane vse tiste dežele, ki bi se rade z njim zavarovale. Kot vse kaže. •e zelo malo takih, tudi nekatere izmed tistih, ki so že tako zavarovane, bi najraje zapustile takšno smrtno zavetje. Tudi Courreges se je »usmeril« na goloto v visoki modi. Fred dnevi je v Parizu prikazal vrsto modelov, med katerimi je bil tudi ta: bele hlače, skrajno ozek prednji del z ovratnikom in pasom iz pozlačene kovine. Vprašanje je, če bomo take obleke videli v javnosti S pospešeno proizvodnjo jedrskih vojnih sredstev se je dežnik tako hudo razširil, da se je sodobni svet v resnici znašel v jedrski slepi ulici. Nimamo natančnih podatkov o tem, koliko atomskih bomb in drugih sredstev za njihov pre nos in izstrelitev imamo na svetu. Toda po nekaterih časopisnih vesteh presegajo samo jedrske zaloge dveh velesil, ZDA in ZSSR, šte vilo 300.000 megaton. Zaradi primerjave naj povemo, da so prvo atomsko bombo vrgli na japonsko mesto Hirošimo 5. 8. 1945 in da je imela «samo» 20 kiloton. (Megatona je tisoč kiloton, kilotona pa milijon kilogramov trinitrotulskega razstreliva). Prva atomska bomba je uničila 80.000 človeških življenj in prav toliko ljudi ranila. Povrh vsega je povzročila tudi silne požare in uničila strahotno veliko gmotnih dobrin. Teh tristo tiscii megaton je tolikšna ustrahovalna moč, da bi lahko z njo — kot radi trde izvedenci — uničili življenje na prostoru, nekajkrat večjem od celotne površine največje države na svetu ZSSR. To bi bilo mogoče, seveda ob domnevi, da bi vso to energijo sprostili po načelu »preprog*. Toda kot vemo, ne uporabljajo vseh teh vojnih sredstev za določene cilje po načelu meril za površine. To pa pomeni, da bi lahko s sedaj razpoložljivimi za- atomskih bomb dejanj Tako logami pokrili ves naš planet. __ t uničili vse življenje na svetu, pa si verjetno nihče ne želi-V zvezi s tem naj omenimo,,/" davno izjavo nekdanjega amerisK® ga obrambnega ministra McNan*11 ra, ki je med drugim dejal: 400 teh bomb, izmed katerih j vsaka močnejša od ene megato**: zadošča, da bi uničili katero W državo na svetu, pri čemer rac* namo tretjino prebivalstva in kot polovico industrije*. & Američani trde, da imajo na V ljo 900 jedrskih bomb strateszeS pomena, poleg tega pa še veŽj* 10.000 za operativne in takti/’1 le namene: izmed teh jih je 7200 ral porejenih v skladiščih dežel NA* v Evropi. . . , Domnevajo, da ;e največ bomb v Evropi razporejenih • ozemlju Zahodne Nemčije in ^ manjši del v drugih zahodnih želah južne in severne Evrope- f sedanje število takega orožja . ZSSR Američani ne dajejo natai* nih podatkov, vendar sklepajo, je približni odnos 4:1 v prid kar pa je po njihovi sodbi P°y.sL dovolj, da se obojestransko onlCK Ko je Johnsonov obrambni na ster Clifford v predvolilni kamPJ ^ nji govoril o tem vprašanju, r P dal naslednic podatke o sru-- m n za prenos in izstrehtev jedrsnee Jtj orožja ZDA in ZSSR: — sredstva za istreljevanje — strateške rakete — rakete tipa »polaris* — sredstva za izstreljevanje — strateški bombniki ZDA 1054 756 4206 646 6662 ZSSR 900 80 1200 150 2330 Skupaj 1954 836 5406 796 8992 Po podatkih tujega tiska so Kitajci po številu izdelanih jedrskih bomb baje dosegli Veliko Britanijo in Francijo, četudi so izdelavo pričeli pozneje. LR Kitajska že štiri leta vneto širi jedrske zaloge. Po indijskih podatkih so kitajski izvedenci izdelali do konca 1968. leta 120 jedrskih bomb; opravili so sedem poizkusov (po nekaterih virih osem), njihove sedanje zmogljivosti pa računajo na 40 bomb na leto. Kaj so dosegli Kitajci, pa se zrcali tudi v naslednjem podatku: prva kitajska atomska bomba, ki so jo preizkusili leta 1964, je imela moč 20 kiloton, zadnji dve preiz kušnji pa sta bili megatonske ve-likosti. . . Samo dejstvo, da so Kitajci v štirih letih preizkusili sedem in in uskladiščili 120 jedrskih bomb, morda ni tako bistven (s stališča tehnološkega procesa in tehničnih možnosti, ki so danes dostopne tudi drugim deželam); bistveno je, da Kitajska v svojih načrtih hitreje napreduje, kot je svet pričakoval od nje. S tem ruši vse napovedi m oceno. Pri tem ne mislimo samo na jedrsko orožje, temveč tudi na proizvodnjo sredstev za njegov prenos in izstrelitev. Američani pričakujejo, da bo imela Kitajska do leta 1970 rakete srednjega dometa do 2000 km. Japonci pa sodijo, da bo imela Kitajska dve leti pozneje tudi medcelinske rakete, do leta 1979 vsaj 150. Velika Britanija in Francija imata svoje programe, za razvoj jedrskega orožja, ki so v primerjavi s tistimi v vodilnih jedrskih silah dokaj zmerni. Vendar to ne pomeni, da so jedrski dejavniki v Franciji in Britaniji zanemarjeni v odnosu na druge komponente vojaške sile, pač pa so našli nekakšno skladnost v razvoju svojih armad kot celote. Sedanja jedrska zmogljivost obeh dežel kot del jedrskega skladišča v okviru zahodnega sveta danes ni tolikšna, da bi bila odločilna v splošnem odnosu si! na tehtnici svetovnega ravnotežja med nasprotujočima si vojaškima blokoma. Hkrati pa tudi ni takšna, da bi jo pri ocenah globalnih sil smeli zanemariti. Francozi so npr. do konca leta 1967 uresničili prvo obdobje programa za razvoj strateških jedrskih sil. Posrečilo se jim je izdelati kakih 60 letal tipa mirage IV, ki so namenjena prevozu atomske bombe do 60 kiloton. Takoj na pričetku leta 1968 so nadaljevali delo pri uresničevanju drugega obdobja o-menjenega programa, ki vsebuje izstrelke zemlja-zrak; le-ti so verjetno namenjeni srednjemu dome- Razsodba neapeljskega sodnika Stranišče ni javni prostor NEAPELJ, 13. — Danes so pod strogim spremstvom odpeljali iz zapora Poggioreale v Perugio Mario Muscarello, ki so jo zaradi zastrupitve moža obsodili na dosmrtno ječo. V Neaplju se je morala zagovarjati zaradi opolzkih dejanj v javnem prostoru Ženska je namreč po obsodbi na dosmrtno ječo zanesila, kar je seveda sprožilo preiskavo. Ugotovili so, da so jo morali v začetku leta 1967 odpeljati v bolnišnico, kjer je imela razmerje 501etnim Salva-torjem Piernom Sestajala sta re v ženskem stranišču bolnišnice, kamor je Pierno prihajal potem ko je preskočil zid. Na zatožni kloni je bila tudi 46-letna bolničarka Im-macolata Tropeano, ki jima je »pripravljala* ljubezenske sestanke, bila pa sta tudi dva policijska agenta, ki so ju obtožili, da ni. ta vestno opravljala službe Agenta sta pripornico vedno spremljala na stranišče, vendar sta jo čakala pred vrati. Neapeljski pretor je oprostil Mu-scarellovo, Pierna in bolničarko s formulo, da dejanje ni kaznivo, kar 1967. LETA JE PRIBEŽAL IZ SEVERNE V JUŽNO KOREJO % Skupaj tu. Istega leta so v okviru skupj^j ga načrta armadnega razvoja ** prednost jedrskim silam; to j® , titi še posebej od dne, ko je F*’ oj cija leta 1966 zapustila atlan*5 pakt. P Mnogi na svetu se uPraV*^)f iJ zanimajo, kakšne so dejanske 0**. nosti Zahodne Nemčije, da bi V' J čela izdelovati jedrsko orožje. samezni vodilni vojaški voditelj* izvedenci, od Josefa Straussa von Hassla tja do sedanjega ^ brambnega ministra Schroederja' jih podpirajo najskrajnejši so si prizadevali oziroma si P*jg% ki devajo pregovoriti Američane^j ^ samo tisto z majhno močjo (ta^ bi jim dali atomsko orožje, no in morda operativno). Njihovih «upravičenih» zahtev^ meričani niso sprejeli, prav pa tudi ne drugi nemški zaho°ri, evropski zavezniki r okviru a*,.. evrujj&iu /tčtvezui&i v ukvuu “7 skega pakta. Vendar so Neme* ^ bili sredstva za izstreljevanj® prenos jedrskih bojnih glav. nutno so zadovoljni in modrnJ^li^ nekako takole: sredstva za iz3j. Ijj; litev smo dobili, del ameriških j®“'|| ^ škili zalog pa je tako razporeJ®”ij na našem ozemlju in ga bon)0' |^( bo treba verjetno tudi dobili- ^ Sedanji zahodnonemški del®2,. širjenju obstoječega jedrskega “V, lov nika je v nasprotju npr. z C* lr I tV) 1 1 4 Vi •“* n .1,1 ma ■ n M n Ir IH*". L skimi in francoskimi ena« rr^.. Vendar gre za eno izmed r®“vj £ dežel na svetu, ki so njene stva*" V) možnosti za proizvodnjo jedrsk®®, ■. orožja v popolnem nasprotju z d.g * stvom, da ga ne izdeluje *° L obvvuii, ua ga ut? i^ueiuje *»* nima. Njene možnosti so, če že . večje, pa vsaj podobne možnost Francije in Velike Britanije- , ] voiifr Zahodna Nemčija ima na -. j osnovne dejavnike, ki so potreD., R za proizvodnjo jedrske energu ’ Njene možnosti so tako velike, „ j bi lahko sorazmerno hitro >zdrtr* W več atomskih bomo manjše ***|j če bi ji to dovolili. Samo nekaj od morebitnega pr.četka pro*zvX2 nje bi lahko izdelala na leto ka* J« 200 atomskih bomb. to na bi velikanska jedrska moč. Naj š® vedemo, da se kakih 450 razi*®11,; vanji jedrske energije v podjetij — med njimi npr Siei°e" ^ Krupp, AEG — ukvarja z raz*2*^ seV ne namene, pc potrebi pa se»^ ^ tudi v vojaške. Kolikor je znaLj ^ obstajajo v Nemcij. štirje j®“rv olj centri z reaktorji velike moči. ^ skoietne zaloge pmtonija so znas e nriKlion/i ‘1 A/l 1,».. nt« I_II z.I_n “■ približno 200 kg. Ta količina za1^. šča, da bi lahko takoj izdelal* j atomskih bomb. potrebna je «zelena i.ič* za njihovo proizvod*1!0 h Kot je znano, ni nikjer tako lL ^ boko ukoreninjen odpor proti a*12 ^ ski bombi kot na Japonskern. A |L prav ima ta dežela vse mož**j,^ V Sajgonu aretirali časnikarja iz S. Koreje za lastno izdelavo jedrskega y m ja. Po ameriških podatkih je i°?« • Japonska na pričetku lanskega *Vj, " jedrske reaktorje, ki bi IE letno proizvodnjo kakih 100 kg r, | tonija, to je možnost za izd®"*. l(j Obtožujejo ga vohunstva, CIA pa ne «verjame» v njegov beg približno 30 atomskih bomb. ■JaP*!(,.|t((| ska namerava zgraditi še več torjev. Do konca leta 1975 fih4 R imela trinajst reaktorjev za P*1'!« • jjhOT, bila skoraj SEUL, 13. — Severnokorejski časnikar Soo-Keun Lee, bivši podpredsednik severnokorejske tiskovne a-gencije, ki je 1967. leta «pribežal» na Južno Korejo, je bil v resnici 2 milijona lir) in mu je dala na razpolago tudi stanovanje. Časnikar se je pred kratkim poročil z neko južno Korejko. Glasnik »Central intelligence A agent severnokorejske obveščevalne | gency» je danes izjavil, da CIA ni službe, Ki ga je poslala kot lažnega ; nikoli verjela v «beg» in je zaradi begunca na jug, da bi vohunil juz nokorejska protivohunska služba ga je 31. januarja aretirala, ko je bil časnikar namenjen z lažnim potnim listom v Kambodžo Ta burna dogodivščina 45 letnega Soo Keun Leeja se je začela 22. marca leta 1967 v Panmundžonu, kjer je novinar prisostvova* sestan kom med ameriškimi in severnokorejskimi predstavniki. Iznenada je časnikar skočil na avto ameriškega tega strogo nadzorovala novinarja. Zasumili so ga predvsem, ker so bile informacije, ki jim je nudil časnikar, brez važnosti, vrhu tega pa je imel kaj čudne zasebne telefonske pogovore, ki jih je protivohunska služba registrirala. Soo-Keun Leeja so predstavniki severnokorej ske obveščevalne siuzbe poslali na jug z nalogo, da ostane tam do združitve obeh Koiej. Bivšega novinarja so aretirali vodnjo jedrske energije, r,J10'jj Ji skupna moč pa bi bila skoraj ^ u megavatov. Zmogljivost drugih dežel še |» leč ni tako velika Vendar izd®*Lj )JV5 jedrske bombe že zdavnaj ni ,g. L1 monopol nekaterih velikih in ^ tih dežel. Pred nedavnim se j® \t L tud!i> J rael kmalu izdelal svoje uto01^ ^ svetu razširila vest, da bo ^ orožje. Ne glede na to, ali )e jJlt ali ne, je vendarle zanimivo, v tudi majhne dežele zmožne naf® , prve korake k atomski oboroz*1^ 'majo možnojd do in Indijo, ki sta brez d',(2,1*i^ Med dežele, ki imajo mozmw'ja* tak razvoj, lahko štejemo še častnika, ki ga je odpeljal proti skupno z drugim severnokorejskim Južni Koreji Severnokorejske straže so streljale in avto tud! zadele. Ta beg je tedaj dvignil posebno pomeni, ua stranišče ni javni pro- j zaradi važnosti osebe, precejšnje štor, policijska agenta pa je opro- J presenečenje. Južnokorejska vlada stil, ker nista izvršila kaznivega de- je celo dala Soo-Keun Leeju nagra-janja. Ido enega milijona vvonov (približno agentom v Sajgonu, kjer je pristalo letalo, s katerim atu bila namenje močnejši kot npr Izrael. l^i % BONN, 13. — Danes je v *’j| 'f> marktu ra Bavarskem umrl 43Jt krotilec Roland Kollmann, k'i Bu padel lev Moritz Živa' je bila M ga je včeraj \ cirkusu Busch^ jc krotka, tona včeiaj, ko je k'-07jl' K na v Kambodžo Predstavnik CIA ■ prinesel hrano, je skočila na ^ je izrazil mnenje da je Soo Keun | manna in ga j kremplji in »Cf Lee potoval v Phno.n Penh kjer je smrtno ranila Zdravnik, ki j®, i nameraval stopiti v stik s severno-1 tilca operiral, je izjavil, da bi v korejskimi predstavniki. če bi ga rešili pravcati čudežt Primorski dnevnik KDAJ IN KAKO BO ZADOŠČENO PRAVICI Ob procesu proti krivcem tragedije v Vajontu Nihče od odgovornih se ni vznemirjaI spričo dovolj očitnih znakov, da vendar ni vse tako kot bi moralo biti - Kaj pravi inženir Biadene ^ V la>V č°' ste, a"!«. Stolpci dnevnega časopisja so jPlni poročil in podatkov c proce-r* Proti obtožencem, ki so bili za-Pjvili oziroma, ki niso znali ali 5?li preprečiti znane tragedije v ,aJontu. Gre za primer klasične /szbrižnosti in ciničnosti onih, ki 7’ je dobiček, denar nad vsem apgim, tudi nad stotinami člove-_ življenj. Javnost pa se le Wašuje, kako da niso tj mrhovini, ki se v svojem divjem hle Nu po denarju in moči ne za stavijo pred nobeno zapreko in n tudi ne pred množičnim zloči-kako da niso ti ljudje že pvna za zapahi s čimer bi sicer Jv najminimalnejšj obliki bilo {Pičeno nekakšni formalni pra P- Zakaj ni je v resnici ustrezaj'kazni, s katero bi bilo moč po tasti neizmerljivo ceno škode, J1 Jo predstavlja samo materialno ■Jcenje, da ne omenjamo stotin ijtveških življenj, žrtvovanih v pogoltnega zlatega Moloha. tas hiti in zdi se nam, da je do jsoljne povodnji v Vajontu prišlo včeraj. Pošastne so bile novice, ? so takrat od tam prihajale. .,et se je zgrozil, ljudje so hiteli gagati. Toda uničenja ni bilo Jjgoče popraviti ne žrtev prikli v življenje Postavilo se je tašanje, kdo je kriv. kdo za to Jovarja Zdi se, kot da še da J8 Nekateri ne vedo odgovora na dasiravno je najbolj preproda človeku jasno, kdo so kriv-Torej, zakaj se vsa stvar n ko V it°6, zakaj še niso kaznovani itd. , v '• Vprašanj, ugibanj in dvomov -,1 Nešteto. Marsikaj je bilo zadnji Napisanega tud na račun ne J JNolj razveseljivega stanja itali-,-p lskega pravosodja. i»>a skušajmo se na kratko v čjjjkh povrniti v tisti čas, ko je več kot petim1 leti do te ve-iki j| Nske nesreče prišlo. Zato, da za !,v naši zavesti obnovimo tisto ja Pčzno predstavo o samem obse- Odlično leto dalmatinskih tfbiškijh ladij »^Soslovanski hal,,,,01 ‘)Q A' ik« & de i» V M elT* Nalovili 29.958 ton rib, kar je za 175 ton manj kot leta "iih 1 * ie bil' Hi"lanskoletni ribici so v letu k *, tfgo * dj J1 ld je bilo rekordno leto. Je s! in *aNskoletni ulov kar za 5500 ** L Večji od poprečja v prejšnjih ,. ,etlh letih. Največji delež pri-. hrvaškim ribičem, okrog 90 & l ®tkov, zatem pridejo na vrsto f tanski 7, 8.3 in črnogorski z 0,9 čk' potka. $ Oh, P* rJNembe vredno je, da je lansko )(f| | ?-a hrvaške ribiče oilo najbolj-\ei hSaj so nalovili okrog 27.1bu ion pl b' vtem ko je leta 1967 njihov pl P tat znašal 26.574 ton. Rekord •p, . dosegli tudi dalmatinski ribiči, Vs° dosegli količino 17.630 ton, .1. 2naša 59 odstotkov celotnega jjjj Va rib v Jugoslaviji. jje, /^uspešnejše je bilo lansko ledi splitsko in zadrsko področje, gjt LjNdi za ribiče otoka Brača, 5J1 Pa za podjetja, ki so oprem-let ipj?'4 s sodobnimi napravami ter za ribolov. Po uspehih so y! tjjj Pfvem mestu ribiči, ki so lo-jiH Z Na odprtem morju, kjer je p»' jtati čedalje vec manjše plave ^^.haJanje na odprto morje ter obalnih lovišč, kar si >d<(*liiri ostvariat' Prec* kakimi V^Mitev obaln'b lovišč, kar se je 'Vtih ' ostvarjati pred kakimi de-. ta* leti, zagotavlja vse boljše jji^uate, obenem pa tako usmeri ^..opravičujejo prav podatki o l, ta^ah rib, ki se znajdejo v ^ ladij, lovečih na odprtem Na ta lovišča je leta 1967 ,L?dlo 47, a lani ze kar 51 od H Kov celotnega ulova. lj* (y > m iL.Ustave ribiškega ladjevja iz-V it j0 vse manjše ladje, drugih pa «'1 ?-rLacla' tako da šteje zdaj celot Jitltl ^'ško ladjevje 180 plovnih ob to-t . z nad 10 brt medtem ko jih j| L!6 pred nekaj leti bilo 210. jjC0 temu je ulov občutno večji, tojlta iSo ladje iz Splita, Zadra in # \n• ®rana leta 1966 poprečno »j^ile vsaka po 117 ton, nasled-’ w leto po 142, leta 1968 pa po h|,n . To so povsem zadovoljivi H1; q tuti, celo očitno boljši od onih, jl< jt^. jih poprečno dosegli itali- |t» j severnem Jadranu in ob obalne je bil lani ulov rib slabši, Cš! It« je na srednjem Jadranu (i> ^vil pretežni de' lanskoletnih v-ef Ribiči Istre so a k,1, ?-a 1060 ton manj f ^ slovenski lani na-rib kot ribiči pa za jr ta,.^°N manj. Ob Hrvaškem Pri-glf) ^ je ulov rib bil za 160 ton ji1 Največji del gre na račun (0 C® ribe. Lov na tune je naza-^ ’ nalovili so jih samo 150 ton. *’» družbenega sektorja so JI 0) n . 21.967 ton rib, kar je manj t S on' s privatnega sektorja r L °c kot leta 1967 to se pravi im ton. „ ta,00 Pa je, da je jugoslovansko y? se vedno pod tisto stop-r h b bi jo lahko in jo verjetno 'f ta li'’ slei tudi bo doseglo. Ja 5 ta8^0 m°rje v tem pogledu še '•j tal nu zelo ugodne možnosti. '*11'lj e,,H° Jih je aktivizirati z naj- ^ jui jv. anuviduau o naj fbllil^treznimi ukrepi glede orga ,IJe’ opreme in investicij, ka-t v pogledu najbolj korist-talohtike na l^hročju ribištva gu tragedije, katerega obrise je čas utegnil tudi do neke mere zabrisati. To pa je potrebno zaradi tega, da bi človek v pogledu krivcev ne pristal na eno ali drugo obliko kompromisa, ker je pač učinek časa na človeka lahko tudi takšen, da na marsikaj pozabi, kar bi ne smel. In bržčas se tega momenta v zvezi z javnim razpoloženjem in mnenjem zavedajo tako sami krivci kot oni. ki jim skušajo pomagati Bilo je torej okrog 10. ure zvečer, dne 9. oktobra 1963 Do tragedije je bilo le se nekaj trenutkov. Življenje v Longaronu se bo vsak čas zaključilo Mogočni žarometi osvetljujejo levo obalo vajont-skega bazena, zaskrbljeno oko opazuje čedalje večje razpoke v zemljišču in pa drevesa, ki se vh bolj nagibajo na pobočjih hriba Toc. V Benetkah inženir Biaden# sprejema telefonsko sporočilo geometra Rittmeyerja, ki ga obvešča, da trenutno ni opaziti pomembnejših plazov kamenja ali kakih večjih premikov terena. Zagotavlja mu, da ni razlogov za vznemirjenje, da pa ga bo obvestil takoj, če bi nastopilo kaj novega, čez dobro uro je bil Rittmeyer med prvimi, ki so izgubil' življenje. «To je bilo zadnje sporočilo,* zagotavlja danes inzenii Biadene sodnikom v Aquili, «ki sem ga prejel od svojega tamkajšnjega osebja.* Iz ozadja zazoravne dvorane, kjer je prostor za občinstvo, se nenadoma začuje od ihtenja pretrgan glas: »Za naše ljudi je to bil zadnji trenutek!* Mož, ki je to zakričal, oiuhne v jok Je eden od preživelih iz Hrta, eden od mnogih, ki se tam gor imenujejo Fi-lippin. V dvorani je smrtna tišina, kot v grobnici Predsednik, sodnik Del Forno, naragloma zaključi razpravo in opozoril, da se bo nadaljevala v ponedeljek, dne 17. t.m. To sta ie dva drohca med obsežnejšimi jiosledicami, ki nas še danes spominjajo na tisti grozljivi 9. oktober 1963. Toda njegovi vzroki gredo časovne, še bolj nazaj, vtem ko so posledice naravnost strašne ne samo zaradi uničenja, zaradi stotin mrtvih, zaradi stotin ljudi brez strehe brez imetja, moralno in duševno strtih; zapuščenih, marveč prav tako zaradi dramatičnih usod tistih, ki so, glede na svoja vodilna mesta in tehnične od govornosti — kasneje umrli bodisi zaradi bolezni ali žalosti ali, ker so napravili samomor, s čimer se je ta brezkončna zgodba samo še bolj zapletala in podaljševala. Med te sodi Francesco Penta n.pr., geolog ministrske komisije, ki je bil eden od glavnih obtožencev'in ki ga inženir Biadene veno mer imenuje v svojih izjavah. V dogodkih, ki so potekali od 4. novembra 1960, ko je prišlo do prvega usada 700 000 kubičnih metrov, do 9. oktobra 1963, ko so kubični metri presegli število 260 milijonov, se Pentovo ime v teku procesa stalno ponavlja, zlasti v ustih inženirja Biadeneja. Njegove besede so hladne in neprizadete, kot bi podajal poročilo na tehničnem zborovanju. Se pozno popoldne dne oktobra 1963, torej nekaj ur pred tragedijo, mu je Penta iz Rima telefoniral: «Dragi moj,, ne vznemirjajte se in ne obvezujte si glave, še preden ste si jo razbili * Danes je tudi razumljivo, zakaj so za Vajont odgovorne tehnične osebnosti, zlasti v času med zadnjimi dnevi septembra in 9. oktobrom 1963, v tolikšni meri, raje uporabljale telefon, inženir Panci-ni (obtoženec, ki je 24 novembra lani v Benetkah napravil samomor), ki je bil dodeljen delom na jezu, se je takrat nahajal najprej Rimu, potem v New Yorku. Penta je bil v Rimu, od koder, pravijo, se ni mogei premakniti. Obtoženi inženir Sensidoni, načel nik oddelka za jezove pri Genio Civile, se je 8 oktobra nahajal na Sardiniji. Obtoženi inženir Marin, generalni ravnatelj FNEL-SADE v Benetkah, je bil v Rapallu. Vse, kar je takrat bilo v zvezi z Vajon-tom, se je razpravljalo in reševalo po telefonu. Povrnimo se k telefonskemu razgovoru s Pento z dne 9 oktobra pozno popoldne Pravi inženir Biadene: «Poročal sem mu o situa ciji tistega dne in ga opozoril, da se je hitrost premikanja zemljišča v primerjavi z ono, ki mu je o njej poročal prejšnjega dne inženir Baroncini, še povečala, da je izpraznitev zbiralnika že blizu kote 700; da je, sodec po hidravličnih poizkusih, kota 700 povsem zanesljiva; da sem, končno, zahteva! odstranitev prebivalstva s področ- ja, ogroženega od usada, in komurkoli prepovedal dostop na jezersko obalo pod koto 730 Obale jezera so bile izpraznjene do kote 730, ni pa bil izpraznjen Longarone. Zakaj nihče od tistih, ki so za to bili odgovorni, ni vedel, oziroma ni predvideval, kljub dovolj očitnim znakom, da bo prišlo do tako ogromnega usada, ki bo čez jez pognal nad 25 milijonov kubičnih metrov vode. Proces proti krivcem se traja. Vprašanje je, kolike bodo koga smatrali za krivega. Takile pojmi utegnejo v primernem trenutku postati kaj elastični Toda krivda je in tudi krivci so, to je globoko zapisano tako v srcih preživelih kot tudi vse demokratične javnosti. Pravice pa ne bo moč preskakovati do neskončnosti. Ponovno o «hitri cesti» od Šentilja do Nove Gorice v Crtež trase med Vrhniko in Razdrihu nam kaže, da bo nova cesta tekla ponekod daleč od sedanje - (,ra<|. nja te ceste ne bo vplivala na vzdrževanje družili cest Včeraj so dijaki openske slov. enotne srednje šole «Srečko Kosovel* obiskali tiska in si ogledali tudi našo tiskarno. Založništvo tržaškega iiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiimmiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiitiiiiii on iiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiih nuiiunn iiiiiiiiiiiiiiniiii iiiimiii im umi iiiiimnt iiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiipiiaimii nuni iiiuiiin 1111111111111111111111111111111111111111» NE GRE LE ZA 10 MILIJARD DOLARJEV.. Američan se začenja bati že svojih raketnih oporišč Pentagon priznava, da ameriška javnost ni bila obveščena o obrambnih oporiščih okoli mest z raketami z atomsko konico VVASHINGTON, 13. - Kaže, da se stari italijanski rek, da kdor seje veter, žanje nevihto, ponovno uveljavlja. Določeni ameriški krogi, vštevši sem Belo hišo in še posebej Pentagon, so dolga leta vzbujali in krepili med ameriškim ljudstvom strah pred nevarnostjo, ki prihaja iz «komunističnega sveta*. V zadnjem času se je v zvezi s tem začela poudarjati tudi nevarnost, ki da Ameriki grozi iz LR Kitajske. Glede Kitajske je treba vsaj mimo grede, dodati še to, da so ZDA njeno moč dolgo podcenjevale, ker da Kitajska, sicer razpolaga že z atomskoj in celo vodikovo bombo, da pa’ pima sredstev za prenos teh bomb nad »sovražnika*. Ker pa kaže, da so pa Kitajskem tudi na področju raketne tehnike «šc precej daleč*, je .ta »potencialrik- nvarpost* nenadoma postala «kte!i6lha.. Od tod tudi nekateri npvj, ukrepi ~;v app>: riškem obramj>nettr"»isteri1d. Lč v luči vsega tega*'; dogajanja nam bo razumljivo to, kar sč trenutno dogaja v tVashingtdnu in v ZDA nasploh v zvezi z ameriškim protiraketnim sistemom «Sen-tinel* V zvezi s tem protiraketnim sistemom so prišle na dan nekatere novosti in to potrjene z dokumentom, ki ga je Pentagon pripravil za kongres. Gre pravzaprav za dva nova momenta in sicer za dejstvo, da bo protiraketni sistem «Sentinel» stal dvakrat več, kot so predvidevali v začetku in da bodo raketna iz-strelišča, ki so namenjena sestre-ljevanju tujih, sovražnih raketnih izstrelkov, v neposredni bližini velikih mest. Namen tega obrambnega sistema, tako zatrjuje Pentagon, je neposredna obramb ZDA in predvsem njenih šrediš pred «napadom kitajskih raket rimi n murni mmimiiiiimiiiiiimminmiiitiiiiiiiii Odkrili so napako na velikanu «Boeing 747» EVERETT (VVashington), 13. — Pred nekaj dnem so vse svetovne agencije poročale da so v ZDA preizkusili najveeje potniško letalo na reakcijski pogon velikana «Boeing 747». Agencije so hkrati sporočile, da so letalo preizkusili le nekaj minut, nakar je poizkusni pilot takoj pristal, ker je opazil neke motnje Danes pa poročajo, da so tehniki družbe «Boe-ing» odkrili napako in sicer gre za enega .zmed tako imenovanih dejlektorjev na krilih, ki ni deloval tako, kot bi moral in se ni «vključeval» : drugimi deflektor-ji. Ko so napako odkrili, so jo z lahkoto tudi popravili in zato bo velikan «Boeing 747» že konec tega tedna mogel ponovno na poskusni polet, ki bo drugi poskus ni polet. Zaradi informacije bomo dodali še to, da je iBoeing 747» največje potniško letalo na reakcijski po gon, da je dolgo 70 metrov, da more sprejeti na krov 490 oseb in da ima avtonomijo 2650 km. Ta velikan more leteti s poprečno br-zino 900 km na uro moderne konstrukcije*. : Najprej se ustavimo pri prvem novem momentu. Za ureditev sistema «Sentinel» ja kongres ob času določil vsoto petih milijard in pol dolarjev. Sedaj pa prihajajo na dan z vsoto, ki je dvakrat večja. Tp pa se pojasnjuje Z dejstvom, da bodo ta obramom sistem gradili v dveh obrokih. V prvem obdobju bodo z že o-■ mr/> Jeno vso.to postavili mrežo radarskih naprav ter raketna oporišča, v katerih bodo namestili .rakete vrste «Spartan». V drugem obdobju pa bodo namestili , rakete vrste »Sprint*-, kot je (jfo. ločilo ameriško obrambno '. ministrstvo. Rakete vrste «Spartaii» imajo atomske konice z rušilno tnočjo dveh megaton in njihov domet znaša od 600 do 800 km. .Jjtaketni izstrelki »Sprint*; pa jtna* jo nalogo, točneje povedano' bhdii •imeli nalogo, bfaniti mcšttrtffn' nafcetkUjpred tistimi morebitnimi sbvrkiMfcvimi izstreTci, ki bi ušli prvi obrambni črti, to se pravi ki bi ušli izstrelkom «Spartan». Zato je tudi. domet raket vrste «Sprint* razmeroma majhen, približno 80 km. Prav tako ju manjša tudi njihova rušilna moč, ko-' piaj 10 kiloton. Samo ob sebi se razume, da 10 kiloton ni majhna rušilna moč, če pa račurtamo, da bi mogli ti izstrelki za,dčti tuji izstrelek v neposredni bližini me sta, je teh 10 kiloton dovolj in še preveč, ker pač smemo računati, da bi ob sestrelitvi eksplodiral tudi sovražni izstrelek. Kot že rečeno, bo samo prvo obdobje gradnje tega obrambnega sistema stalo 5 milijard in pol dolarjev. Ko pa bodo izpeljali tudi drugo fazo, to je «ožju Obrambo* okoli mesti bodo celotni stroški protiraketnega obrambnega sistema «Sentinet» znašali obilnih 10 milijard dolarjev. Pravzaprav je to bilo znano, seveda v ustreznih,- rekli bi poverjenih krogih. Vrh tega'bi -kongres ne bil sedaj poklican, -da se s to zadevo ponovno ukvarja,' saj je že lani v celoti odobril načrt za ureditev celotnega protiraketnega sistema proti mbrebitnemu napadu ali proti morebitni grož nji s strani Ljtidske republike Kitajske. .. Toda ta poteza kongresa, da se ponovno ukvarja s tem vpraša njem, je imela še drugo posle dico in sicer to, da se je med prebivalstvom Amerike razširila zaskrbljenost, ker je ljudi zajel strah, brž ko se je obrambno ministrstvo lotilo konkretnih del v zvezi s tem načrtom. Dovolj .je bilo, da je nekaj izvedencev prišlo v razne periferije večjih in manjših mest ameriškega Zahoda, da bi si ogledali in zbrali kraje, kjer bo_ treba ta oporišča postaviti, in že se je usul plaz protestov proti zbornici in senatu, plaz, ki ne kaže, da hi pojenjal. Pentagon je takoj našel izgovor. To je bilo tudi pričakovati, vendar ima Pentagon do neke mere prav, ko pravi, da raketna oporišča okoli nekaterih mest niso prav nič novega, saj so nekatera ameriška mesta zaščitena pred tujimi napadi že od leta 1958, ko so tu in tam postavili protiletalske rakete »Nike - Her-kules*, in ta izstrelišča niso niti tako redka. Pentagon v zvezi s tem pravi, da doslej ni nihče dvignil glasu proti tem obrambnim napravam. Vendar pa hkrati Pentagon tudi priznava, da široka javnost ni bila nikoli obvešče na, da so rakete »Nike Herkules* opremljene z jedrsko konico. č'c’ bi bilo prebivalstvo mest obveščeno p tem, bi še protesti culi že prej. In preplah ali če hočemo ogorčenje ameriškega prebivalstva, je danes popolnoma upravičeno. Poprečni Američan je prepričan, da bi se mogel sedanji protiraketni obrambni sistem okoli velikih mest spremeniti, v primeru spopada, v nekakšen magnet ali katalizator, ki bi pritegnil nase tuje, sovražne izstrelke, seveda z vsemi ustreznimi posledicami.- Samo ob sebi je namreč razumljivo, da bi potencialni nasprotnik v momentu napada • .ne izbiral za napad- «61-atine*, pač pa bi najprej napadel raketna oporišča, kajti po uničenju- teh bi Vojaški eilji in z njimi mesta ostala-: brez obrambe. Za sedaj je sistem »Sentine!*, »zamrznjen*. In top po ukazu obrambnega ministra, ki je to dolo-' čil pretekli četrtek, ko je ukazal, naj se izvajanje sistema «Senti-nel* začasno prekine, preden vso stvar razčisti kongres. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, ali gre za dokončno odložitev izvajanja tega sistema ali pa je to !e poteza vlade, da pridobi na času. Sicer pa bi mogla washington-ska zunanja politika imeti od tega koristi, saj je znano, da je Nixon izrazil željo ali vsaj naklonjenost za bližnja pogajanja s Sovjeti glede omejevanja raketne oborožitve v ZDA kot v Sovjetski zvezi, hkrati p črteža dveh -odsekov, te »slovenske arterije*, dveh odsekov ceste, ki ju bodo začeli«* najprej-graditi, pa ne trdimo še, da bodo graditelji že jutri »zasadili lopate* ali bolje pognali buldožerje. Gre za preveč zahtevne gradnje, ki stanejo veliko milijard. Zato sta načrta še vedno v razpravi, seveda za kako manjšo korekturo. Z druge strani pa je tudi znano, da ne gre več za ugibanja, kako in kaj, kajti sredstva za gradnjo so več ali MiimiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiilikttnmtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimMtiuiliiiiiiiiiiiiiMMtinMiHiimimitiiiitimiiiii Češkoslovaški kritiki odgovarjajo PRAGA, 13. — Češki in slovaški filmski kritiki so v odprtem pismu, objavljenem v listu «Svo-bodne slovo*, ibtožili praškega dopisnika moskovskega lista «Kom-somolskaja pravde,», da je nesramno napadel češkoslovaško filmsko umetnost Zadnje dni decembra lani je sovjetsk- časnikar Viktor Bolšjakov »> svojem dopisu med drugim zapisal, da češkoslovaški filmski režiserji zastrupljajo miselnost češkoslovaške mladine in letijo med njo sovraštvo do Sovjetike zveze Navajajoč imenoma nekatere češke in slovaške režiserje, kot na primer Milošu Formana. Jirija Menzla in iona Nemca, je moskovski časnikar zapisal, da so njihovi filmi pripravljal’ ideološki teren za prodiranje protiso etatističnih sil ia Češkoslovaškem. Češkoslovaški filmski ljudje sedaj v svojem odprtem pismu trdijo, da je takšno pisanje tialfivo in neutemeljeno*. eNesrnmnosi same misli je tudi na nesramen način izražena,» zatrjuiejo češki in slo vaški filmski ljudie m mlini m mm umu n m milil n mn mn mi mn m im n mm ii m n m... OVEN (od 21.3 do 20.4.) Ne čakajte, da bi se stvari same postavile na pravo mesto Neki spletkar vam bo povzročil marsikatero skrb. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storite tako, da vas bodo ljudje, k: veljajo manj od vas, spoštovali. Presenetili boste prijatelje s svojim pogumom. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Trenutek je primeren za pogajanja na najvišji ravni Vznemirili boste osebo, ki vas podcenjuje. RAK (od 22 6 do 22.7.) Odpovejte se trenutno svojemu običajnemu delu in se posvetite nečemu bolj zanimivemu Sanjsko doživetje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne morete si niti predstavljati, kakšne HOROSKOP težkoče se skrivajo v nekem vašem načrtu. Zanimivo srečanje. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Težko boste požrli neko javno sramoto, drugič bodite pazljivejši Brzdajte svojo jezo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bodite tako črnogledi v ocenjevanju svojega položaja Skušajte sprostiti svoje živce. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zelo ste že blizu svojega poklicnega uspeha. Ganjeni boste spričo po- žrtvovalnosti nekega prijatelja. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Kar preveč ste natančni, to pa s pridom izkoriščajo vaši nasprotniki. Manjša moralna kriza. KOZOROG (od 22.12 do 20.1.) Ne trudite se okrog programa, ki vam ne zagotavlja nobene možnosti. Otresite se nekega občutka krivde. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne zanašajte se preve.- na obljubo, ki je bila dana pod vplivom čustvenega navala. Bodite bolj samokritični. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nič kaj prijetna vest bo presenetila tako vas kot vaše sodelavce. Uravnovešenost duha in ravnanja. TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.40 Šola; 12.00 Pianist De Vita: 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo' 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah, 17.00 Orkester Casamassima; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.15 U metnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Komčrni koncert; 19.20 Pro metne zveze Trsta z zaledjem; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Veseli utrinki: 22.00 Skladbe dav nih dob TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Zborovsko petje; 14.50 Na sporedu je Schubert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14 30, 16.00, 19.15 Poročila: 7.10 Jutranja glasba: 8.00 Prenos RL; 1015 Orkester, 10.45 Plošče Record; 11.00 Poje Ivanka Kraševec; 11.30 Melodije: 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Domače kronike; 14.00 Vio linist Žarko Hrvatič; 14.20 Nea peljske stare pesmi, 15.30 pperet na glasba; 17 00 Simfonični an sambel; 18.00 in 19.30 Prenos RL, 19.00 Ansambel Doggett; 22.10 Pi> saria glasba; 22.35 Flavtist Michel Debos. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13 00. 15.00, 20.00 Po ročila;' 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Tenorist N. Gedda. 12.05 7 PETEK, 14. FEBRUARJA 1969 Kontrapunkt; 13.15 Pino Donag in potoke; 13.30 Priporočajo vam; gio; 14.45 in 15.10 Nove pesmi; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši 15.30 Nove knjige. 16.00 Spored poslušalci čestitajo 15 25 Glasbe za najmlajše; 17 05 Program za ni intermezzo; 15 45 Turistična mladino; 19.13 Radijska priredba; oddaja; 16.00 Vsak dan za vas, 21.15 Simf. koncer: 17.05 človek in zdravje, 17.15 II. PROGRAM Kon.?erL?? ielj?b; 18.00 Aktual- 7 ,,n B..n ...„„ „ »Mil: 18 15 Zvočni razgledi. 18.45 7.30, 8.30 13.30 14.30, 19.30 Pe Na krizpotjjh: 19.00 Lahko noč, rOcila: 8.40 Orkestri; 10.00 Ro otroci!; 19,15 Alenka Pinterič; ™a": i0'40 Telefonski pogovori; 20.00 Naši zbori tekmujejo; 20.30 P'35 i?1^2™r‘sa ova,V. J4;0,0 Juke Dobimo se ob isti uri: 21.15 Od-box; 14445npl°sce: ie.M Nove pe daja o morju; 22.15 Bernstein: srni; 17.10 Sanremo 1969; 17.35 Simfonija št. 3 23.05 Literarni Enotni razred; 20.00 Poljudna en- nokturno; 23 15 Priljubljeni pevci, ciklopedija; 19.00 Pesmi Juga; ,TAI Tcin/niin 21.10 Gledališki pregled. ,TAL- TELEVIZIJA III PROGRAM 10-30' U-30, 15.00 Sola; 12.30 fnonrta i' „T „ Dolgo potovanje' 13.30 Dnevnik; „ ,00 Clementi m Brahms; 1L10 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Orglar L. F; Tagliavim; 1L45 Ca- Dnevnik; 18.45 Duu Du PreBa staldijeve skladbe; 12.20 Klavir ske skladbe: Beethoven in Schumann; 13.55 Verdi in Wagner; 17.20 Angleščina; 18.15 Gospodar ska rubrika; 18 30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 10.15 Kon cert; 20.30 Razvoj jedrske zna-posti; 21.00 Rossini. FILODIFUZIJA 8.00 Bomporti in Bach; 10.20 Ca sella, serenada; Poulenc, koncert za orgle in godala; 12.30 Hugo Donizetti: Lucrezia Borgia. SLOVENIJA 6.00, 7.00,-10.00. 13 00, 15.00,.18.30 Pprpčila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od remboin; 19.15 človek in delo; 19.45 Šport in ital; kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV aktualnosti: 22.00 Skupno življenje; 23 00 Dnevnik. II. KANAL 14.00 Zimski šport, prenos iz Valgardene; 16.00 Konjske dirke v Neaplju; 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 S. Mrožek: «La ilizia*; 22.25 Filmske in gleda e kronike. JUG. TELEVIZIJA 20.00 in 22.35 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 11 00 Francoščina; j 15.55 Smuk za moške;. 17.25' Dak ' tari — film; 18.15 Glasbena od poliz liske ---------- ■ -*■***■'-'*• ¥, »‘Ulij lo- i. VliUOkZOIIU uu daja; 8.08 Švatove skladbe; 8.55 daja; 19.00 Svet na zaslonu; 19.30 Pionirski tednik; 9.25 »Morda vam bo všeč*; 1015 Pri vas doma; 12.10 Koncertna glasba, 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja Naš globus; 19 50 Cikcak: 20.30 3-2-1; 20.35 Sence - film; 22.05 Emerich Kalman in njegove melodije. trase za odsek nove hitre ceste med Vrhniko in Razdrtim. man. že zagotovljena m trenutno ča.tajo le na to, da izvršni svet SR Slovenije pripravi ustrezne od oke. Da ponovimo to, kar smo zapisali pred nedavnm, bodo grad-n;o odseka med Vrhniko in Razdrtim začeli letos in v letu 1971 bodo po njej že stekle kolone avtomobilistov. Odsek med Celjem, točneje med Lovcem pri Celju in Mariborom pa bodo začeli graditi prihodnje leto in po njej bodo prve ko'one avtomobilov stekle leta 1973. Vsa hitra cesta med Šentiljem in Novo Gorico pa bo povsem nared leta 1976. Ob pisan.u o teh delih ter o stroških, teh de! so se slišali glasovi. da bo gradnja hitre ceste Šentilj - Nova Gorica pobrala vsa sredstva za ceste in da bo zato ostalo cestno omrežje Slovenije zanemarjeno. D. odgovornih krogov pa prihaja zagotovilo, da temu ne bo tako. član izvršnega sveta Slovenije Boris Vadnal je v zvezi s tem izjavil, da «gradnja hitrih cest ne bo zadržala obnove ob-stoečega cestnega omrežja v Sloveni i*. kar pomeni, da razpola ga e s sredstvi za gradnjo te cesto, ter trdi s sredstvi za stalno vzd-ževan e in obnavljanje drugih cest. V zvezi s tem se omenjajo tudi nekatere spremembe v zakonih g!“de odre;:-n!a dogodkov na ben cin in sicer glede razdeTtve dohodkov med federacijo in s^meznimi republikami. Not in ja vas %ače teh po- čne r1- 'ukovilak Štora, 'thar črtež trase za odsek nove hitre ceste med Hočami pri Mariboru in Levcem pri Celju. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4. najnižja 1, ob 19. uri 4 stopinje, zračmi tlak 999,7 narašča, veter 4 km zahodnik, vlaga 87%, nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 6J7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 14 februarja II VALENTIN ^ Sonce vzide ob 7.09 in zatone ^ 17.30 — Dolžina dneva 10.21 —'.jV na vzide ob 6.10 in zatone ob n- Jutri, SOBOTA, 15. februarja |j JORDAN VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI Razprava o zgraditvi letališča pri Proseku in o opremi luke Zasedala sta pristojna odseka pokrajinske gospodarske konzulte - Letališče za vojaške, turistične, trgovske in športne dejavnosti - Škodljivo zavlačevanje pri oddajanju del v pristanišču Pod predsedstvom g. Sofianopu-la se je včeraj sestal odbor za promet po kopnem in po zraku pokrajinske gospodarske konzulte. Od bor je obravnaval načrt o izgradnji letališča v bližini Proseka, o čemer so spregovorili predsednik zbornice dr. Caidassi, predsednik konzorcija za Julijsko letališče prof. Ferrari, predsednik ustanove za tržaško letališče dr. Morpurgo, deželni odbornik za prevoze dr. Ca-paccioli ter docent s tržaške univerze prof. Fontanella. Dr. Morpurgo je orisal načrt ki predvideva zgraditev turističnega letališča na področju zgoniške občine. Načrt je sestavil leta 1962 inž. P. Scarpa ki je v svojem delu predpostavil tesno sodelovanje med vojaškimi oblastmi in turističnimi krogi. Leta 1963 je ministrstvo za obrambo in letalstvo odobrilo načrt ter pristalo na izbiro kraja, na katerem je baje edino močno postaviti letališko stezo ki bi imela tehnične kakovosti v skladu z določ- BO 15. FEBRUARJA v Kulturnem domu Vabila pri urednikih Primorskega dnevnika Kdor še ni rezerviral miz lahko to stori še danes v Tržaški knjigarni od 17. do 19. ure. la dela in opremo je pristaniška ustanova pripravila vso potrebno dokumentacijo. Dežela je končno s svoje strani primaknila 1,6 milijarde lir za gradnjo dohodne ceste v nadvozu in za ustrezne povezave ob novem pristanišču in ob samem pomolu VII. Izvršni načrt je pristaniška ustanova že dostavila deželi in tudi razpis ustreznega natečaja je pred vrati. V najkrajšem času bodo povabili na sodelovanje vrsto kvalificiranih podjetij. Odbor je enoglasno izrazil ogorčenje zaradi zamude, s katero pristojno ministrstvo oddaja razna dela oziroma nabavlja tehnične naprave ter poveril predsedniku trgovinske zbornice dr. Caidassiju nalogo, naj v tem smislu nastopi pri deželi in tržaški občini, da bi pripomogli k temu, da bi se celotna zadeva premaknila z mrtve točke. Dežela in občina naj bi se zavzeli tudi za to, da bi ministrstvo za javna dela sprejelo predlog pristaniške ustanove, da bi ta v smislu člena 3 svojega statuta lahko prevzela v lastno ražjjo izvrševanje pristaniških del in nabavo potrebnih naprav. Zamuda, s katero se naše pristanišče modernizira, škodljivo vpliva na pridobivanje novega prometa, in to zlasti v tem kritičnem trenutku, ki ga otežujejo zapora Sueškega prekopa, kriza na Češkoslovaškem ter živahna konkurenca drugih luk. Odbor je. na koncu izrazil ugodno mnenje glede namena pomorske družbe «Tirrenie», da bi vnesla v svoj vozni red tudi redno prista- bami mednarodne organizacije IC AO. Z uresničitvijo tega načrta bi odpravili sedanjo pristajalno stezo, ki jo je v bližini Proseka postavila zavezniška vojaška uprava ter jo dala pozneje na razpolago italijanski vojski. Med tem časom pa je «Aeroclub triestino« predložil svoj načrt, po katerem naj bi izboljšali in opremili vojaško pristajalno stezo za poučne polete, kar bi ne zahtevalo velikih stroškov, bi pa vendarle zahtevalo postavitev 800 m dolge steze, ki bi jo lahko uporabljala letala težka največ 1500 kg. S tem bi bila izključena iz prometa vsa zasebna letala vrste «executive». Odbor je izrazil mnenje, da bi letališče, kakršnega si zamišlja inž. Scarpa (s pristajalno stezo dolgo 1280 m, ki bi jo po potrebi lahko podaljšali do 1800 m, tj. letališče kategorije D za letala do 40.000 kg) lahko v prihodnjem koristno delovalo kot pomožna naprava za letališče v Ronkah. Če bi pa opustili ta načrt, bi odpadla možnost da bi to zemljišče lahko uvrstili v regulacijski načrt zgoniške občine ki predvideva na tem področju turistične in industrijske pobude. V skladu s tem se je odbor izrekel za načrt inž. Scarpe ter izrazil mnenje da bi po potrebi v zameno za zemljišče na katerem naj se zgradi novo letališče ponudili zemljišče, na katerem je danes vojaško letališče. Namen tržaškega aerokluba je namreč ta, da zgradi manjše letališče s primerno pristajalno stezo, ki naj bi jo lahko uporabljali v vojaške, športne in trgovske namene, za poiete z zasebnimi letali «executive» ter za letalsko šolo. Na koncu je odbor sprejel dve spomenici, ki ju je nato odposlal pristojnim organom, in sicer prvo o težavah, v katerih se nahajajo italijanski avtoprevozniki zaradi neurejenosti v pogledu teže, razsežnosti in zmogljivosti tovornjakov v posameznih deželah Evropske gospodarske skupnosti, ter drugo o potrebi po podelitvi kontingenta goriva po znižani ceni tržaški pokrajini. Popoldne sc je na zbornici sestal tudi odbor za pomorska vprašanja pokrajinske gospodarske konzulte. Na zasedanju, ki ga je vodil E. Sperco jr., so vzeli v pretres sedanje načrte za gradnjo nekaterih pristaniških naprav in za nabavo ustreznih tehnik. Na osnovi zakona štev. 115 z dne 20. decembra 1966, ki podeljuje prva sredstva iz okvira «modrega načrta® za italijanske luke, so pristojni organi nakazali tržaškemu pristanišču 2,5 milijarde lir. Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče je pripravila spisek del, ki naj se opravljajo s temi sredstvi in spisek naprav, ki naj bi jih nabavili. ter ustrezno dokumentacijo izročila krajevnemu tehničnemu u-radu za obmorska dela. Ta jih je nato odposlal na ministrstvo za javna dela, ki naj bi razpisalo u-strezne natečaje za oddajo del. Žal je doslej ministrstvo lahko oddalo fe za 66,8 milijonov lir raznih del oziroma nabavilo ustrezne tehnične naprave. Poleg tega je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje v okviru pobud za razvoj tržaškega gospodarstva, ki jih je prevzel 11. oktobra 1968, in ki naj bi sc ures ničile v razdobju treh let, namenilo tržaški luki 6 milijard lir za po- janje v Tripolisu. V ta namen bo odsek za pomorske dejavnosti pokrajinske gospodarske konzulte podprlo «Tirrenio» pri njenem predlogu pristojnemu ministrstvu. Pred zaključkom seje je dr. Caidassi poročal še o problemih in pobudah, ki naj se prevzamejo v korist tržaške luke, o katerih bo razpravljal v okviru Združenja jadranskih pristanišč. Tiskovni urad KfŠčanskč" dehlio* kracije sporoča, da je pokrajinski odbor KD soglasno potrdil politični sporazum, ki je bil dosežen med KD, PSI, PRI in Slovensko skupnostjo za upravljanje tržaške občine. Člani pokrajinskega odbora so poudarili važnost sporazuma, ter so govorili tudi o raznih občinskih javnih ustanovah. Pokrajinski odbor je menil, da mora leva sredina sestaviti za te ustanove konkretne upravne programe za reševanje posameznih vprašanj, kar je bilo že storjeno za podjetje Acegat. Sestanek se je začel s poročilom pokrajinskega tajnika Colonija, ki je govoril o razgovorih za dosego sporazuma ter je obrazložil njegove osnovne točke. Coloni je še poseb- Pokrajinski odbor KD potrdil politični sporazum lev« sredine Coloni izrazil željo, da bodo jeseni še ostale stranke leve. sredine vstopile neposredno v občinski odbor tn tako pomagale pri skupnem naporu občinske uprave, ki jo vodi župan Spaccini, za boljšo bodočnost mesta. Solidarnost Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole v Trstu izreka sindikatu slovenskih šolnikov v Gorici popolno stanovsko solidarnost ob njihovi današnji stavki. Sporočilo SGZ VČERAJ NA TRSTENIKU Deželni odbornik Devetag obiskal zdravilišče INPS Odbornik je čestital vodstvu k vzorni ureditvi zdravilišča Slovensko gospodarsko združenje v Trstu sporoča lastnikom trgovin na območju pristojnosti delegata tržaške občine na Opčinah, da je na prošnjo Odbora za kraške pustne prireditve dobilo pristanek pristojnih organov, da bodo odprli trgovine v soboto, 15. februarja, na dan pustne prireditve ob 17. namesto ob običajni uri. Tajništvo Deželni odbornik za zdravstvo De. vetag je obiskal včeraj zdravilišče INPS «Santorio Santorio« na Trste-niku, ki začenja 11. leto svoje de javnosti. Višji zdravstveni ravnatelj dr. Zirilli, upravni ravnatelj Fant in dr. Cirillo so mu predstavili zdravniški zbor zdravnico Me-danijevo in zdravnike Bennarija, Bertoldja, Lettisa, Scrobogno, Pro-feta in Tomassdcha za ftisio-pnevmo. logi j o in prof. Vecchioneja ter zdravnika Amorosa in Pavoneja za pljučno kirurgijo. Ravnatelj dr. Zirilli je izrekel odborniku Devetagu dobrodošlico in mu omenil veliki ugled, ki ga uživa zdravilišče v Italiji, saj ga imajo za naijbolj sodobnega, učinkovitega in udobnega med vsemi 60 zdravilišči, ki Jih upravlja INPS. Rekel je, da razpolaga zdravilišče z vsemi tehničnimi in znanstvenimi napravami, ter da ima 416 postelj ter dva oddelka pljučne kirurgije z zelo visoko specializacijo. V zdravilišču je šest oddelkov za zdravljenje moških, ki imajo vsak po 46 postelj ter dva oddelka za ženske, ki razpolagata prav tako s 46 posteljami vsak. Na kirurškem oddelku pa je na razpolago 48 pastel'. Poprečno se zdravi v zdravilišču 390 do 400 bolnikov, od katerih je 98 odst. iz naše dežele, samo 2 odst. pa prihajata z Juga. Zaradi tega je očitno, da je zdravilišče v službi deželne skupnosti. Kirurški oddelek je edini v Furlanlji- Julijski krajini. Odbornik Devetag je obiskal zdravilišče INPS, da bi se seznanil z osebjem in tudi v zvezi z načrti, da bi se vključilo v deželno zdravstveno ureditev. Zakon «Mariotti» predvideva namreč, da bi premestili določena zdravilišča lavnih u-stanov v okvir deželnih specializiranih bolnišnic. Kaže, da se s tem vsi strinjajo. Dr. Zirilli je dejal, da se tudi vsi zdravniki strinjajo s tem predlogom in predsednik notranje komisije Vaittovani je izrekel ugodno mnenje v imenu ostalega zdravstvenega osebja. Poudarili so, da se dejavnost zdravilišča lahko razširi tako da bodo lahko ustanovili poleg oddelka za tbc in za pljučno kirurgijo tudi oddelek za zdravljenje drugih bolezni dihalnih organov. Deželni odbornik Devetag sl je ogledal vse oddelke ter je čestital vsem k zgledni urediti zdravilišča. Rekel jel da bo komisija za načrtovanje deželnih bolnišnic takoj proučila vprašanje morebitne vključitve zdravilišča v deželni bolnišndški sistem. Seveda bodo pr! tem nekatere birokratske težave, toda deželna oprava se bo odločno zavzela za uresničenje načrta. Re kel je tudi, da se bo o tem pogovarjal na svojem prihodnjem obisku pri ministru za zdravstvo v Rimu. Končno je zagotovil, da bo vedno na razpolago za morebitne stike vodstvom zdravilišča. Sinoči v Kulturnem domu Premiera v Zerjalovega filma «Olimpiada 68» IZ POROČILA BIVŠEGA POKRAJINSKEGA ODBORA Pred do kraja zasedenim, parterjem in balkonom Kulturnega doma je sinoči nudil naš znani filmski amater Aljoša Žerjal občinstvu, med katerim so bili številno zastopani naši športniki iz vrst Bora in drugih društev, pa tudi ostali ljubitelji filmske umetnosti, premiersko in krstno predstavo svojega zadnjega filma «Olimpiada 68», ki ga je posnel med svojim lanskoletnim bivanjem v Mehiki. V dobre tri ure trajajočem filmu je Žerjal nanizal vrsto sekvenc turističnega panoramskega, zgodovinskega, folklornega pa seveda v prvi vrsti športnega značaja in nam tako predstavil to zanimivo deželo vseh mogočih kontrastov, vokvirje-110 seveda v izjemen dogodek — olimpiado, ki je pod geslom svetovnega športnega bratstva in miru združila športnike vseh narodov in plemen in jih postavila ene proti drugim v tistem plemenitem antagonizmu, ki mu je ime šport. Zaradi pozne ure bomo o filmu samem še spregovorili, že danes pa moramo zapisati, da je bil Aljoša Žerjal za svoj film, pa tudi za svoj simpatični nastop deležen številnih aplavzov. Na začetku predvajanja je avtorja predstavil predsednik SZ Bor Dušan Košuta. Predvajanje filma je bilo namreč v okviru SZ Bor, ki je želelo s tem poudariti pomen športa in njegovi visoke ideje za zbliževanje med naročF ter dati priznanje Aljoši Žerjalu za njegovo požrtvovalnost, žrtve in nemajhen napor. Važna vloga svetovalskih komisij za obravnavo upravnih vprašanj Kljub nekaterim upravičenim kritikam je bila ta oblika sprostitve delovanja izvoljenega krajevnega telesa pozitivna Pred imenovanjem komisarske uprave na tržaški pokrajini preteklega januarja, je pokrajinski odbor sestavil obširno poročilo o dveletnem delovanju v (1967-1968) pokrajinskega odbora. V tem poročilu je tudi poglavje namenjeno stalnim posvetovalnim komisijam pokrajinskega sveta, v katerem je rečeno, da je bil eden od prvih sklepov, ki jih je sprejela pokrajinska uprava, sprememba člena 77 poslovnika pokrajinskega sveta z u-stanovitvijo štirih posvetovalnih svetovalskih komisij in sicer: komisije za splošne zadeve in za osebje; 'komisije za zdravstvo in javno skrbstvo; komisije za finance in komisije za javna dela. Naknadno je bila ukinjena komisija za finance, hkrati pa je bila ustanovljena komisija za pokrajinsko umobolnico. Te komisije so bile sestavljene tako, da so izražale odnos sil posameznih političnih skupin v pokrajinskem svetu. Po pristanku predsednika in potem ko je o tem razpravljal odbor, so bili vsi predlogi sklepov, ki so v pristojnosti pokrajinskega sveta ali pokrajinskega odbora, predloženi v razpravo pristojnim komisijam. Z ustreznimi pooblastili, ki so bila dana komisijam v mejah in na osnovi deželnih zakonov, je pokrajinski odbor, na osnovi ugodne ocenitve posameznih komisij, lahko no poudaril politični pomen prišlo-, ba republikancev, kar bo omogočilo! sprejel' veliko število sklepnih ukre-še bolj odločen nastop pri vladi pov, ki bi morali biti v nasprot-in parlamentu za rešitev tržaških nem primeru predloženi v odobri-vprašanj. i tev svetu. To je olajšalo delo po- Pokrajinski tajnik KD je pouda-! krajinskega sveta, ki je bil razbre-ril tudi pomen politike, ki jo vodijo menjen razprav o navadnih uprav-do slovenske manjšine, ter važnost ■ nih zadevah, da je lahko posvetil dejstva, da je Slovenska skupnost I velik del svojega časa obravnavi podpisala sporazum, ki pa ga mora važnejših vprašanj, še potrditi skupščina SS. Nato je I Ne da bi se spuščali v podrob- miimitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiHMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiii SEM VODSTVENEGA ODBORA NOVE DZ-CCIL RAZPRAVA O POROČILIH TREH ZVEZNIH TAJNIKOV Imenovanje novih članov vodstva Včeraj se je sestal vodstveni od bor Nove delavske zbornice CGIL, ld mu je predsedoval dodeljeni tajnik Albino Gerli Vodstveni odbor zbornice je razpravljal o poročilu tajnika Giuseppa Burla o sedanji! i sindikalnih bojih, o njihovih perspektivah in o enotnih odnosih z drugimi sindikalnimi organizacijami. Zatem je odbor razpravljal o poročilu tajnika Genlija o pobudah in posegih zveznega tajništva pri vodstvu CGIL in s pomočjo vsedržavnega tajništva in vsedržavnih zvez raznih strok pri parlamentarcih, da bi se dosegla demokratizacija ustanove industrijskega pristanišča v Trstu, da bi se spoštovala avtonomija tržaške pristaniške u-stanove na obalnem področju industrijskega pristanišča ter da bi na tem področju uveljavili vsedržavno zakonodajo o funkcionalnih avtonomijah. Vodstveni odbor nove DZ-CGIL je končno razpravljal o poročilu zveznega tajnika Lindja Saranza, ki se je nanašalo na organizacijske zadeve sindikata. Sindikalna organizacija je vzela na znanje odstop Cesara Sciortlna in Milene Siio-ve iz vodstvenega odbora ter je na predlog Ludovisija in Franca kooptirala v vodstveni odbor Da-rda Varina. tajnika sekcije FILM-CGIL, in Silvija Laurenitija iz SF1. Končno je vodstveni odbor soglasno dopolnil zvezno tajništvo in imenoval za tajnika Laurentija na mesto odstopivšega France sca Franca. Delo deželnih komisij Druga deželna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospo- ______ darstvo Je včeraj zjutraj odobrila polno opremo pomola VII. Tudi za z večino glasov ob vzdržanju mi- sovcev usklajeno besedilo dveh za konskih predlogov komunistov ter demokristjanov in socialistov o kmetijskih pogodbah za mešano najemnino. To besedilo je predložila podkomisija, ki je proučila izvirna zakonska predloga. Seje se je udeležil tud-i odbornik za kmetijstvo Comelll. Najprej je predsednik druge komisije Dal Mas -povzel razpravo v -podkomisiji, nakar so spregovorili nosti delovanja posameznih komisij, ki so delovale vsaka na svojem specifičnem področju upravne dejavnosti, je rečeno v poročilu, ;ie treba kljub temu povedati, da so se komisije do 31. decembra 1968. leta sestale skupno 156-krat, in sicer komisija za splošne zadeve in za osebje 41-krat, komisija za zdravstvo In javno skrbstvo 46-krat, -komisija za finance (do 1. jil-ija 1968) 16-krat, komisija za pokrajinsko umobolnico 12-krat in komisija za javna dela 41-krat. Ta nova oblika delovanja izvoljene javne uprave je zelo zanimiva in jo Je tržaška pokrailnsk* uprava prva uvedla ' V“ hasf deželi. Kot vsaka novost, je razumljivo, da tudi prenos razpravljanja o navadnih upravnih vprašanjih na posamezne komisije in nato predložitev upravnih sklepov v odobritev pokrajinskemu svetu brez razprave (čeprav' je -bila razprava dovoljena vsakomur, ki ,je želel govoriti) je naletel včasih na kritike. Kljub temu pa je to omogočilo pokrajinskemu svetu, da se je res ukvarjal z bolj važnimi in načelnimi vprašanji, kot se lahko ukvarjajo ostala izvoljena krajevna telesa, ki neposredno obravnavajo tudi najmanjša vprašanja. Tako je lahko pokrajinski svet razpravljal o raznih mestnih vprašanjih, ki so jih načeli posamezni svetovalci v obliki vprašanj in interpelacij in recolucij, ker je Imel na razpolago dovolj časa. Pri tem -pa je treba pripomniti, da Je bilo, delo v komisijah bolj «zaprto», se pravi da številna vprašanja niso bila obravnavana na javnih sejah ob prisotnosti občinstva in časnikarjev. To pomeni, da tudi kritike, ki so jih zlasti svetovalci opozicije izrekli glede posameznih upravnih vprašanj, niso prišle zlahka v javnost. Po drugi strani pa so imele stranke odbora to prednost, da je bilo največjs število upravnih sklepov sprejeto na javnih sejah brez raprave, kar je nepoučenemu občanu napravilo vtis, da svetovalci opozicije niso imeli nikoli kaj pripom niti. Zato so bili tudi nekateri svetovalci opozicije mnenja, da so te komisije sicer koristne, da pa od vzemajo pokrajinskemu svetu na javni seji preveč pristojnosti. Priznati pa je treba, da je pokrajinski svet opravil v dveh letih sorazmerno mnogo dela, čeprav le bil dejansko prikrajšan, da bi odločaš o osnovnem predmetu, se pravi o proračunu za leto 1967, ki ga je odobrila komisarska uprava tik pred volitvami novembra leta 1966, in o -proračunu za leto 1968, ki ga je odbor predložil v odobritev šele proti koncu lanskega leta. »Automobile Club« je prepričan, da bo ta pobuda obrodila -pomembne sadove na področju varnosti človeškega življenja predvsem v avtomobilskem prometu. Deželna konferenca PSIUP v razpravi svetovalci Bettoli (PS IUP), Boschi (MSI), Cocianni (K D), Del Gobbo (KD), Di Caporiac-co (MF). Moschlom (KIPI) in Vir-go-lini (KD). Zakonski predlog šteje šest členov. Nova pomorska proga Kopcr-Severna Afrika Te dni je priplula v koprsko pristanišče 2500-tonska tovorna ladja «Admiral», ki je odprla novo progo Koper-Sevema Afrika. Novo zvezo je vzpostavila slovenska pomorska agencija «Interagemit», prva tovrstna organizacija v Korpu. Agenciji je doslej uspelo vzpostaviti štiri redne zveze s Koprom, v kratkem pa naj bi vzpostavila še dve n-ovi povezavi, in sicer eno z Ameriko in eno z deželami ob Rdečem morju. Zborovanja KPI Ob 16. uri bo v sedežu na Stari Istrski cesti št. 66 zborovanje, na katerem bo član tajništva federacije KPI Claudio Tonel spregovoril o temi: ((Komunisti za reformo in zvišanje pokojnin«. Zborovanje prireja sekcija KPI Mario Montagnana. V nedeljo 16. t. m. prireja deželni odbor PSIUP deželno konferenco o temi: »Cilji in sredstva delavske borbe v deželi Furlaniji Julijski krajini«/ Konferenco bo odprl z uvodnim poročilom tajnik deželnega odbora Ezlo Martone, “ prisotna pa bosta tudi član vsedržavnega vodstva stranke Guido Biondl In član političnega urada stranke Vittorio Foa. 9- Kulturni krožek «R. Morandi« sporoča, da bo danes, 13. t. m. ob 19. uri na sedežu na Trgu Stare mitnice (Largo Barriera Vecchia) št. 11, javna debata na temo «Nove borbe delavcev In tehnikov v itall-snski industriji«. Uvodno poročilo bo podal Gastone Sclavi, član deželnega odbora CGIL za Lombardijo. Zaključen tečaj za poživitev pri ustanovi AC1 Na sedežu ACI so zaključili tečaj za poživitev, ki ga je priredil tržaški ((Automobile Club« za pripadnike policijskih sil (javne varnosti, karabinjerjev in mestnih redarjev). Predaval je profesor O-svaldo Zaff-iri, ki je primarij za anestezijo in poživitev v tržaški! spldšni bolnišnici. Po vsakem predavanju (skupaj so bila štiri) se je razvila živahna diskusija med predavateljem In slušatelji. .Predvajali pa so tudj številne filme, fotografske posnetke ter tehnične slike, Vprašanje poživitve Je danes ospredju zanimanja zdravniških strokovnjakov spričo ugotovitve, da se lahko reši življenje številnim osebam, ki so se ponesrečile pri avtomobilskih in drugih nezgodah, če se pravočasno priskoči na pomoč ponesrečencu ter se tako pripravi pogoje za uspešno zdravljenje v bolnišnici. Kazno pa je, da so prav policijski in drugi sorodni organi poklicani, da v največji meri sodelujejo pri tem človekoljubnem delu, ker so prav oni med prvimi, ki prihajajo na kra, prometnih in drugih nesreč. Deželni odbornik D'Antoni, ki mu je poverjen tudi resor za zemljiške knjige, se je včeraj v Rimu sestal z ministrom za finance Oronzom Realejem. Z ministrom sta razpravljala o možnosti, da bi država odstopila , deželi del davkov na hipoteke v pričakovanju, da bodo raztegnili zemljiško knjižni sistem, ki velja sedaj v šestih okrajih, na vso deželo. Na Tridentinskem in v Južni Tirolski, kjer že velja ta sistem, že dobiva dežela del dohodka od omenjenega davka. Opozorilo SGZ plačevalcem Vanoni Slovensko gospodarsko združenje opozarja svoje člane in slovenske poslovne ljudi na sploh, da so tiskovine za vsakoletno prijavo dohodkov v smislu zakona Vanoni že na prodaj. Tiskovine se dobijo tudi na tajništvu združenja v Ul. Filzi 8. Združenje opozarja, da zapade rok za vložitev davčne prijave 31. marca ter vabi slovenske trgovce gostince, obrtnike in vse, ki so dolžni izpolniti in vložiti prijavo, naj se javijo na tajništvu organizacije, ter naj prinesejo s seboj dokumentacijo o poslovnih dohodkih in izdatkih v letu 1968 ter davčne izterjevalnice (kartele) zadnjih treh let. Združenje priporoča, poslovnim ljudem, naj se javijo na sedežu ustanove organizacije čimprej, da ne bo nepotrebne gneče in čakanja. Kakor znano, davčna uprava poviša davčno osnovo zamudnikom, ki vložijo prijavo do 30. aprila, kasnejše prijave pa so podvržene hudim kaznim. Tajništvo združenja nadalje opo zarja člane in poslovno ljudi tudi na dolžnost prijave IGE v abonmaju, in na plačilo davka za avtorske pravice SIAE. Rok za prijavo IGE In za vplačilo davka SIAE zapade 28. februarja. V zvezi s plačilom davka SIAE naj se člani združenja zglasijo v tajništvu organizacije, da jim to izstavi potrdilo o članstvu, na podlagi katerega bodo deležni posebnega popusta. Včeraj-danes ROJSTVA, smrti in poroke Dne 13. februarja 1969 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb UMRLI SO: 49-letni Giuseppe Pe rossa, 53-letnl Marcello Vlsconti, 78-letna Angela Perotti, 67-letna Giu-seppina -Mosetic por. Paliaga, 75-let-ni Cesare Hollievich, 68-letni Guer-rlno Cavalleri, 38-letna Augusta De Nardi, 66-letni Antonio Santoiannl 82--letna Giuseppina Persfe, 63-letna Angela Zamperlo por. Co-rnacchl, 67-letnl Faustlno Pipan, 68-letni France-sco Ferluga, 75-letna Luigia Crasna vd. Kauoic, 13-Jetnt Antonio De Lon-rezo - Buratta. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Glusto l. Croce verde, 01. Settefontane 39. Ravasinl Trg Liberta 6. Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 1.30) Al Lloyd, U! del-Forologio 6. Ulica Diaz 2. Alla Salute, Ul. Gluha 1. Pic-oiola. Ul. Orlanl 2. Vernarl, Trg Val-maura 11, Komunisti pri Acegatu obsojajo špansko diktaturo Sekcija KPI uslužbencev podjetja ACEGAT je na svoji zadnji seji razpravljala o položaju, ki je nastal v Španiji po ukrepu, s katerim so frankistlčne oblasti uvedle v deželi obsedno stanje, in sklenila odposlati španskemu poslaništvu v Rim brzojavko, v kateri obsojajo »uvedbo obsednega stanja in zahtevajo osvoboditev antifašistov ter povratek k demokraciji za špansko ljudstvo.« Odbornik D’Antoni pri ministru za finance Počastitev spomina padlih delavcev Včeraj je sindikalno odposlanstvo Nove delavske zbornice CGIL počastilo spomin delavcev, ki so padli pod streli avstrijskega orožni-štva med splošno stavko februarja 1902. leta. Odposlanstvo, ki ga Je vodil zbornični tajnik Livio Sa-ranz, Je položilo venec na nagrobni spomenik padlih na pokopališču pri Sv. Ani. Nazionale 15.30 «2001: odissea nello spazio«. Cinerama - Metrocolor Grattacielo 16,00 «Fraulein Doktor«. Suzy Kendall, Kenneth More, Ca-pucine. Režiser Alberto Lattuada Technicolor. Eden 16.00 «La matriarca«. Catherine Spaak, Jean Louis Trlntlgnant. — Eastmancolor. Fenke 15.30 «Dove osario le aquile». Richard Burton, Clint Eastvvood in Mary Ure. Panavision - Metrocolor Exceliior 15.30 «Sette volte sette«. G. Mosch-in, Lionell Stander, R. Via-nello, G. Mlttchel. Technicolor. Ritz 16.00 «L'alibi». Vittorio Gassman, Adolfo Celi, Tina Aumont. Eastmancolor. Alabarda 16.00 «Shalak6». Sean Con-nery, Brigitte Bardot. Technicolor. Moderno 16.00 «Una meravigliosa realu. George Peppard, Mary Tiller Moore. Colorscope, Filodrammatico 16.30' «1 nipotl dl Zor. ro». F. Franchi, C. Ingrassia. Technicolor. Aurora 16,30 «11 libro detla giungla«. Walt Disney. Technicolor. Cristallo 15.30 «C’era una volta )1 West». Claudla Cardinale In Henry Fonda. Technicolor. Capitol 16.30 tRtuscfranno i nostri erol a trovare 1’araico misteriosa-mente scompa-rso in Africa«. Alberto So-rdi, Nino Manfredi, Bernard Blier. Technicolor. Impero 16.30 «Mayerling». Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Cul de sac«. Film Romana Polanskega. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 17.00 — zadnja predstava ob 21. uri «1 diecl commandamenti«. Technicolor. Astra 16.30 «Spia spione«. Lando Buz-zanca. Technicolor. Ideale 16.00 «A časa dopo 1’uragano«. Robert Nixon, Eleonor Parker. Technicolor - Cinemascope. Abbazia 16.00 «Le avventure dl un giovane«. Paul Nevvman, Riccardo Montalban, Susan Strasberg. Technl. color, Razna obvestila V petek, 14. t|n. ob 18.45 bo v časnikarskem krožku na Korzu Italija 12 debata o temi »Tržaška razstava in futurizem«. Govorili bodo študenti Lia Coloni, Giullo Groppi, Ugo Po. 11 in Marina Sbisa. Debato bo vodil Stelio Crise. Vstop prost za vse ki jih tema zanima. SPD obvešča, da bodo v nedeljo, 16. februarja na Črnem vrhu redni smučarski tečaji. OPČINE, v soboto, 15. februarja, ob 14. uri velika pustna povorka Kraški pust 69 z alegoričnimi in šaljivimi vozovi in maskiranimi skupinami iz številnih kraških vasi. KRONANJE KRALJA PUSTA III. na Brdini po povorki. Zvečer ob 21. uri maškaradni ples v Prosvetnem domu na Opčinah PRIDITE VSI NA OPČINE! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Hej, hej, danes je radost pri nas smeha in veselja čas... Jaz sem majhna deklica, drobna Rdeča kapica vabim Vas na ples pridite zares! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 16. februarja 1969 v Kulturnem domu V programu nastopajo pravljične figure iz Rdeče kapice začetek ob 15. url Vstopnina: odrasli 500 lir otroci 300 lir Rezervacija miz vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred začetkom. TOREK 18 februarja •i: PUSTNI PLES s Š.Z. BOR NA STADIONU I. MAJ Orkester: The Lords Rezervacije miz do 17.2. od 20.30 do 21.30 — Telefon 96.548 V soboto, 15., nedeljo, 16, in torek, 18. t. m. RESTAVRACIJA FURLAN ' MKNTAB0R ... ..-TEL, 2241-25 , VEUK PUSTNI PLES Igra TIROLSKI ANSAMBEL SCHLERNBUABM SPREJEMAMO REZERVACIJI3 > 'I to «0 J« N PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi k predvajanju PUSTNIH FILMOV ki bo danes, 14. t. m. ob 20 uri v društvenih prostorih. Poleg filma «ZVONCARJI», ki prikazuje prastari pustni običaj v jugozahodni Istri, bosta predvajana tudi filma o ške-denjskem pustovanju in o lanskem ((Kraškem pustu« na Op- činah. VSTOP PROST K?; £ i KASTA priredi v nedeljo, 16-v Prosvetnem društvu Bari5® lje pustni ples z maškarah 1 Začetek ob 18. ui Ne pozabite na zelo važen sestanek v MARINELLI v TOREK NA PUST TRST, UL. MIRAMARE TEL. 36366 SAK JADRAN vabi akademike v torek, 18- M? na tradicionalno koledovanj Zbor mask bo v Dijaške®1 domu ob 14. uri/ PEVSKI ZBOR «PRIMOREC» priredi v soboto, 15. t. m. od 21. do 4. zjutraj v Trebčah. PUSTNI PLES Za veselje in zabavo bo poskrbel znani jugoslovanski ansambel ! Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v torek, 18. t. mi ob 16. uri otroško pustno rajanje Vabljeni vsi šentjakobski otroci. Narodno zabavni ansamb^ ROKOVNJAČ' s humoristično skupino. . Ljubljane pride v nedeljo, . t. m. v barkovljansko žuP®1 sko dvorano ob 16., v Mar)J dom pri Sv. Ivanu ob 18 Finžgarjev dom na Opčinah 20 uri. Pridite, ne bo vam žal! oP Darovi in prispevki Ob šesti obletnici smrti Mep°5e5t|1 I ga Evgena Danielija darujejo^ jjOd v počastitev njegovega sporni03 lir za Dijaško matico PUSTNI KOSTUMI za odrasle in otroke Velika Izbira 1 Plačilo tudi na obroke v roku 6 mesecev PAPIRNICA - IGRAČE BERNARDI OPČINE, Narodna 87 TRST, Ul. S. Ermacora 2 ZAHVALA Presunjeni ob izrazih žalo5^ nja in počastitve spomina d* Marije Sancin vd. Michelazzi (Miklavec) se svojci prisrčno zahvaljujte vsem, ki so na različne, ni -- sočustvovali z nami, zlaSj*ju. cerkvenemu zboru v Skeču*! I.T.F., tel. 38-006 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in zna^, cem, da nam je kruta usoda iztrgala najboljšega moža zlatega očka RUDOLFA COTICA učitelja v pokoju Pogreb je bil v Komnu 13. februarja 1969 popoldne. Žalujoči: žena Gabrijela, sin Boris, hči Danica, sest* Albina, brat Alojz z ženo Margo in nečaki. Komen, Beograd, Gora - Petrinje! Komen, dne 11. februarja 1969. -1 primorski dnevnik 5! A Odvzem dovoljenj za vožnjo avtomobilov Tržaška prefektura je V skadu s i ®V.cestnega zakonika odvzela na ^ednjim osebam vozniško dovolje-Je: Teodoro Sila (za dve leti, ker ' nudil pomoči ponesrečencu in ™ezal), Giorgio Bergamasco: 1 le-5: Misseroni Raimondo, Marsi-sko Sergio, Perini Giorgio, Timša-'edi Claudio, Veronese Piero: 9 "lesecev, Allesandrini Nello: 6 me-ecev, Sabatti Sergio: 5 mesecev, osati Giuliano: 4 mesece, Speran-* Claudio: 2 meseca. Zaradi po-^'vnih prekrškov cestnega zakoni-.f Pa je bilo vozniško dovoljenje odvzeto naslednjim osebam: elemente Edoardo: 5 mesecev, Osvald J1 oberto: 2 meseca, Sanacori Vito: _ tnesec. 16 šoferjem je bilo voz-isko dovoljenje odvzeto, ker niso ec ustrezali pogojem o podeljevalo teh dovoljenj. 7 dovoljenj pa so Ju.eli voznikom, ki se niso pred-u*VUl na posebni izpit za ugotovili. nadaljnje sposobnosti za uprav l®nje avtomobila. JUGOSLOVANSKA PUSTOLOVCA PRIJAVLJENA SODIŠČU V Francijo sta hotela s ukradenimi dokumenti Zasačili so ju pri pregledovanju dokumentov o. seb, ki so čakale v čakalnici železniške postaje Za mnoge jugoslovanske državlja- drugimi rojaki. Mejo je prešel na ne, ki jim delo doma smrdi m ne . mejnem prehodu pri Kozini kjer morejo iz enega ali drugega vzro- mu ni bilo težko prelisičiti obmej-ka_ dobiti rednega potnega lista, je i nih stražnikov, naše mesto s svojimi odprtimi me- Odobreno posojilo zgoniški občini ..Uradni vestnik štev. 35 e dne Oritt marja 1969 sporoča, da so j stojne oblasti dne 24. januarja Ministrskim dekretom dovolile občini, da najame poso- višini 4,600.000 lir za kritje nJrfPuarskega primanjkljaja v ob-1 l«minu za Poslovno leto 1968. Z 4*»*'dekretom so oblasti izdale voijenje zainteresiranemu de-rnemu zavodu, da izplača pbčini omenjene vsote, v (ln ,u, člena 1 dekreta štev 51 z H. januarja 1945. OPOZORILO ACEGAT Od sobolc višj« globe na prevoznih sredstvih Itw?fil0tramvajska služba Acebat tlaho a’ da se 130 od l'5- C m- dalje j “a za tiste potnike, ki ne bodo v javnih prevoznih sredstvih in0^ vozovnic> povečala na Z tu?,- e.nako globo bodo kaznovani -"JSC. ki ne bodo upoštevali boar®.1 Prevoznega osebja ali ki jr10 kršili pravila, ki so napisali«.,/. notranjosti vozil in ki se KIui« 0 na redno vožnjo In di-^ Puno med prometom. aiiiiniiiim, iiimnii, iihhhimhi MmiHlniMumHutmnnimminiuHmiiaMMmiiiimimmiuiiiiiiiiii jami in omiljenim nadzorstvom, u-godna prehodna točka. Tu se večkrat zbirajo pajdaši, ki so na ta ali oni način prešli mejo in nameravajo v Francijo ali pa preko Francije v Latinsko Ameriko in druge države. S temi ljudmi ima tržaška policija marsikdaj opravka. Padejo jim v roke pri preiskavah, nadzornih akcijah ali zaradi navadne globe in se skušajo na vse načine izmuzniti iz njenih krempljev. Zato večkrat dajejo nepravilne informacije o svoji istovetnosti ali pripovedujejo neverjetne izmišljene zgodbe, v katerih marsikdaj nastopa tudi «politično zatočišče* in podobne stvari. Tako je včeraj leteči oddelek tržaške kvesture prijavil sodnim oblastem dva mlada jugoslovanska tiskarja, 23-letnega Aleksandra Ra-danoviča in Mehmeta Kavševiča, starega 22 let. Prijeli so ju 22. januarja v čakalnici tržaške postaje, kjer sta čakala nekaj drugih rojakov. Tržaška policija je v sodelovanju z železniško policijo organizira la tega dne splošno preverjevanje osebnih listin ljudi, ki so bili v čakalnici za potnike pri tržaški posta ji. Obšli so vse skupine potnikov, ki so čakali na vlak in preverjali njihove listine. Seveda je policistom padla takoj v oči razlika med potezami obraza človeka, ki je vanje gledal in sliko, ki jo je imel pripeto v potnem listu, ki se je glasil na ime Marina Kovačeva. Fanta so agenti prepeljali v urade kvesture in ga zaslišali, Priznal je, da je potni list ukradel v nekem hotelu v Starem gradu, kjer je prenočeval s Kovačevim v isti sobi. Takoj naslednjega dne so agenti priprli tudi drugega mladeniča, Mehmeta Kavševiča, ki je nosil s seboj potni, list nekega Stjepana Novaka Tudi on je krajo listine priznal. Prav tako je priznal, da je nameraval v Francijo skupno z Potrjena obsodba Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Mosca Riatel) sta se morala zagovarjati včeraj 62-letni Francesco Annunziata in 37-letni Giuseppe Di Palma. Oba sta bila obtožena številnih prekrškov, ki so zadevali v glavnem goljufije. Goriško kazensko sodišče je že pred dvema letoma spoznalo Annunziata za krivega ter ga je obsodilo na 5 let in 4 mesece zapora. Di Palmo pa je obsodilo na 2 leti in 6 mesecev zapora. Moška sta goljufala v Drejšnjih letih številna podjetja v goriški pokrajini (v Ronkah in drugje) za okoli 25 milijonov lir. Prizivni sodniki niso upoštevali Di Palmovega priziva, ker ga obtoženec ni utemeljil. V ostalem pa so potrdili prvotno razsodbo. Obtoženca, ki sta na svobodi, nista bila prisotna na obravnavi. ZAKAJ DANAŠNJA STAVKA Tudi starši naj upoštevajo razloge goriških profesorjev Vsa dosedanja prizadevanja njihovega sindikata so bila zaman Ja TRGU F0R0 ULPIAN0 Poskusno vrtanje za zgraditev Mzemeljskega parkirnega prostora Doslej so pri vrtanju dosegli globino 12 metrov * pred sodnijsko palačo | dc morali opraviti vrsto poskusnih iHilo« ulP-iauo) je neko podjetje iz vrtanj na raznih mestih trga. Kot začelo onrftvl i»t,i vrtnina rie.......... (o M raziskavo zemeljskih plasti ijLsiobine približno 18 metrov. Sili i sta delavca, ki opravljata de-VnSe?la 'globino okoli 12 metrov. llla^h.ie na trgu pred sodnijsko trajalo dalj časa, ker bo- PuStOvAnJe brez lepih gramofonskih plošč JE PRAV ZARES pusto . . . '\ o Ravenske narodne ^*hka glasba ^citacije ^avljice artizanske pesmi ^Perna glasba SKRATKA VSAKOVRSTNE GRAMOFONSKE i ?LOščE j dobite v i t***&lU Unjigatol '*ST - je ^ 'Za za pri- . m .... ....| _ pod- zemeljskega parkirnega prostora. Dela spadajo v okvir prizadevanj tržaške občine za rešitev perečega vprašanja parkiranja avtomobilov v mestnem središču. Spričo dejstva, da v''središču mesta niso na razpolago številnejši prostori, kjer bi se lahko zgradili (po možnosti tudi pod zemljo) parkirni prostori, so občinske oblasti sklenile, da se najprej preiščejo možnosti izgradnje podzemeljskega parkirnega prostora na Trgu Ulpia-no. Izbira je posrečena, ker gre za prostor, ki je v središču mesta in ki je dovolj obširen. Kot smo že rekli, sta delavca, ki opravljata vrtalna dela, dosegla sinoči globino skoraj 12 metrov. 2e pri 10,5 metra sta naletela na sloj peščenca. Pri pregledu «sveče» kamenine, ki sta Jo potegnila Iz omenjene globine, so ugotovili, da gre prav za peščenec temno sive barve. Ce bodo tudi naslednja vrtanja pokazala podobno sestavo nižjih zemeljskih plasti, potem je zelo verjetno, da bo mogoče zgraditi na tistem področju podzemeljsko garažo. Obstaja seveda nevarnost podzemeljskih virov kraških voda, toda to vprašanje je danes mogoče rešiti brez posebnih težav. Občinsko zdravstveno nadzorstvo v januarju občinska uprava sporoča, da je nadzorna služba občinskega oddelka za zdravstvo in higieno v januarju letos opravila, poleg svojega stalnega nadzorstva v proizvajalnih podjetjih, skladiščih in prodajalnih živil in pijač, še izredno nadzorstvo nad lahko pokvarljivimi živili in pijačami. Medtem se Je nadaljevala dejavnost tehničnega osebja oddelka, ki si je v preteklem mesecu ogledalo 44 starih stanovanj, za katera so izstavili zadevna potrdila. V preteklem mesecu so uslužbenci nadzorne zdravstvene službe opravili skupno 4339 ogledov, ter vzeli v raznih proizvajalnih Po štiriindvajsetih letih obstoja slovenskih srednjih šol v Gorici so le te danes še vedno v istem po-j ložaju. Pred osmimi leti je sicer izšel zakon, ki ustanavlja sloven ske srednje šole v Gorici, oblasti pa ga do danes še niso začele izvajati. Vsakdo se bo upravičeno vprašal, kako lahko uspevajo šole v takem položaju: profesorji se nameščajo od leta do leta (na nižji je taka menjava še bolj občutena kot na višji). Profesorjem torej ni dano, da bi lahlio svoje učence spremljali skozi vsa leta, saj morajo včasih celo svoj predmet poučevanja menjati. Kako je mogoče v taki situaciji misliti n. pr. na primerne učbenike, na povezavo predmetov in podobno? Prav pa je, da pomislimo tudi na pravno ekonomski položaj profesorjev. Ker so nameščeni od leta do leta, imajo vedno začetno plačo ne glede na to, da so pou čevali tudi preko dvajset let. O odpravnini sploh ni govora (in vendar je je deležna vsaka dekla!). Pokojnina seveda neznatno majhna. Pri tem pa se marsikateri bobnajo s pravicami, ki jih uživa manjšina! Morda bi bilo prav opozoriti javnost tudi na to, da se ta diskriminacija izvaja samo na račun slovenske manjšine: Kajti nemške manjšinske šole v Poadižju in francoska v Aosti imajo že dalj časa urejen položaj. Mimo tega so bili v teh letih italijanski profesorji deležni vre- podjetjih. skladiščih in trgovinah1 cejšnjih olajšav, da so prišli v šta- bi se bila morala izvesti določila čl. 12, — preteklo pa je že osem let in vse je še pri starem. Ko bi se vsi zakoni tako izvajali, bi že davno vladal največji kaos v državi. Res je, da so poslanci Belci-Mi-rocco-Bressan predložili pretekli oktober ministrstvu za šolstvo osnutek zakona, po katerem naj bi se -profesorji, ki poučujejo pet let isti predmet po predhodni inšpekciji o didaktičnih sposobnostih, sprejeli v stalež. Toda tudi ta predlog je o bležal na mrtvi točki. Ta bajka je pač že stara.... Stanje, v katerem životarijo slo- venske srednje šole v Gorici, in Še posebno stanje profesorjev, je postalo nevzdržno. Profesorjem, pa ni preostalo drugega nego to, da primejo za edino orožje, ki ga še lahko uporabijo, in sicer stavko. Starši, ki so zaupali svoje otroke slovenskim srednjim šolam, nat to naše upravičeno ogorčenje upoštevajo. Upoštevajo naj tudi, če se bomo morali tega sredstva, v primeru neuspeha, še naprej poslu ževati. Prosimo jih, naj nas moralno podprejo, saj gre za boljšo bodočnost slovenske šole in nas vseh. Stavkajoči profesorji ZA DRUŽINSKI DAVEK 1969 Seznam občanov-dakovplačevalcev objavljen na županstvu v Sovodnjah Še vedno zelo dosti poitalijančenih priimkov Kako so odmerjali davčno osnovo v Doberdobu Zaključujemo danes z objavljanjem seznama davkoplačevalcev iz sovodenjske občine. Tako smo zaključili z objavo podobnih seznamov v vseh treh slovenskih občinah na Goriškem. V teh dneh smo slišali o tej naši objavi precej različnih ocen. Našli so se nekateri, ki Jim ni bilo prav, da so prišli v časopis, velika večina ljudi pa je pozitivno komentirala objavo teh seznamov, ki niso, to podčrtujemo, nobena skrivnost, kajti vsako leto so objavljeni na razglasni deski dotlčnega županstva. Ljudje so u-gotovlli, da je bila večina dohodkov s strani občinskih uprav pravilno ugotovljena, našle pa so se nekate- It llilll tl irlllfiiillliiiiiit Hill IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII lil mili IIIIIIIIII111111111111111111111111111111II lililllMlllimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllMlllllllllllllllllll PRI PREHITEVANJU NA CESTI PRI GABRJAH Voznik iz Doberdoba ni opazil da je povzročil prometno nesrečo Pogojno obsojena, ker nista bila v redu s predpisi za hranjenje jeklenk s tekočim plinom v svojih prostorih Prepoved parkiranja Ker so ugotovili, da ima avtobus proge «S», ki prihaja iz Ul. Bonomea težave, pri vožnji po Ul. S. oanti zaradi ustavljenih avtomobilov na desni strani ulice, je župan odredil stalno prepoved parkiranja avtomobilov v Ul. S. San-ti na strani lihih števil. Prav tako je župan odredil prepoved parkiranja vozil Ul. Bello-sgjardo v delavnikih od 8. do 17. ure med hišnima številkama 61 in 65. ker so začeli zidati nove hiše in se zato tam ustavljajo tovornjaki, ki dovažajo gradbeni material. NAGRADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kdor plača naročnino za 1.1969 b Do 20. februarja imate čas poravnati naročnino za “RlMORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvršče-Bled nagradne izžrebance. Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti. ^ Dobite lahko: L Prenosni pisalni stroj «Tops» % Pirotsko preprogo - 73 x 150 cm J- *birko partizanskih pesmi - poje Partizanski invalidski zbor — 4 plošče (33 obratov) — 22 pesmi 4 Opero ((Gorenjski slavček« — skladatelja A. Eoersterja Roman A Rebule — V Sibilinem vetru I* slovenske glasbene zakladnice - France in Tonč-ka Marolt — plošča (33 obratov) f. knjigo Sodobna kuharica - uredila Andreja Grum 8 Domovina — Ansambel Franca Korbarja — plošča ]L (33 obratov) ilo *• Hmelak: Soška fronta »IU- Stara domačija — Ansambel Toneta Kmetca — plošča (33 obratov) >. Nagrade so na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, «ca Frančiška 20. ^ 5' 6. sv. vzorcev živil in pijač,’ ki so W poslali v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. 5 vzor-vec so poslali v analizo vsedržavni ustanovi za riž. 160 vzorcev pa so poslali zdravstveno - mikro-grafskemu oddelku omenjenega laboratorija. Poleg tega je omenie-no osebje, v mesecu januariu na-ožilo raznim osebam 43 glob za kršitev občinskega higienskega poslovnika, ter je dve osebi prijavilo sodišču zaradi kršitve zakona. Ponovna proučitev ponudb za gradnjo suhega doka Novi odbor /.a' jjroučitev ponudb V zvezi z gradnjo .zidanega doka Tržaškem arzenalu,- Sv. Marko, s katerimi se je svoj čas na ustrezen natečaj priglasilo 9 podjetij iz vse države, se bo sestal jutri dopoldne na prvem sestanku v prostorih ministrstva za javna dela v Rimu. Novi odbor je bil imenovan zaradi tega, ker je eno izmed podjetij, ki se udeležujejo natečaja, vložilo pri-nV stepom prejšnjega odbora. Odbornike je imenoval sam minister Mancini; med njimi so tudi predstavniki Konzorcija za gradnjo doka dr. Savona, inž. Cristini in predsednik konzorcija dr. Franzih Ta je v zvezi z napovedanim sestankom izrazil željo, naj bi se vprašanje okrog podelitve ustreznih del čim prej rešilo, da bi lahko kmalu nadoknadili doslej zamujen čas. v pravilniku konzorcija za turistični razvoj tržaške obale Na sedežu tržaške pokrajine so se včeraj pod vodstvom komisarja dr. Molinarija sestali zastopniki javnih ustanov, ki nameravajo u-stanoviti konzorcij za turistični razvoj tržaškega obrežja. Na sestanku so obravnavali nekatere popravke, ki naj bi se vnesii v pravilnik konzorcija, ter predlog o pristopu štirih občin iz tržiškega okoliša. Sestanka so se udeležili podžupan Lonza, devinsko • nabrežinski župan Legiša, miljski župan Mitlo, predsednik tržaške letoviščarske u-stanove Di Giacomo, predsednik vzporedne organizacije iz Devina -Nabrežine Lenarduzzi, predsednik pokrajinske ustanove za tuiizem Terpin, predsednik Tržaške hranilnice Jaut ter predstavnik trgovinske zbornice Rigoletti. Po daljši razpravi o pravnih, organizacijskih in finančnih problemih v zvezi z nastankom nove organizacije, so predstavniki javnih ustanov sprejeli nekatere izmed predlaganih sprememb, tako da bodo sedaj lahko predložili v odobritev pristojnim organom pri posameznih ustanovah dokončno besedilo statuta. Ko bo nato statut odobril še prefekt, bo konzorcij postal pravna oseba. Pristop občin iz tržiškega okoliša je bil na seji sprejet, vendar se bo to vprašanje lahko formalno rešilo šele po zaključnem postopku v zvezi z ustanovitvijo konzorcija. lež (posebna lestvica), prehodni s ta lež, didaktične habilitacije, zakon št. 603) — slovenski šolniki pa le obljub! Do sedaj so bila vsa prizadevanja predstavnikov sindikata slon. šolnikov v Gorici v tem pogledu zaman (pa koliko poti v Rim, koliko vlog, intervencij, koliko iske,-nja stikov na vseh koncih!). Sest mesecev po izidu ustanovnega zakona za slovenske šole iz leta 1961 Pred okrajnim sodnikom v Gorici se je moral včeraj zagovarjati 27-letni Bruno Lacovig iz Doberdoba ul. Roma 15 v zvezi s prometno nesrečo, ki se je pripetila na državni cesti med Devetaki in Ga-brjami dne 27. aprila lani okrog 20 ure zvečer. Tistega dne se je peljal sedaj 38-letni Emil Devetti doma od De-vetakov 8, z avtom fiat 600 od doma v smeri proti Gorici. Pri km 13,400 med Devetaki in Gabrjami pa ga je prehitel Lacovig s svojo Giulictto TI, pri tem zadel od strani v njegovo vozilo in tako povzročil, da je Devetti izgubil oblast nad krmilom ter treščil s svojim Batom v obcestno drevo. Pri tem sc je avto popolnoma razbil in tudi Devctli je dobil poškodbe zaradi katerih so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Kot je navedeno v obtožnici, se takrat Lacovig ni ustavil ampak je nadaljeval vožnjo proti Gorici ter potem krnil na levo proti Peči šele naslednji dan so ga karabinjerji poiskali doma in pri zaslišanju je priznal, da je bil ob soudeležen pri nesreči ter dodal, da ni vedel, da je Devetti potem treščil v drevo z navedenimi posledicami. Sodnik ga je včeraj obsodil zaradi pobega po nesreči na 20 dni IHHIHHHHIHIHfllllHHnHnnillHHIIHIIHHIIIHHIIIIinnHHIiniHllllinHHinHHHHIHHHnllllllliniHIIHHIHIHHIIIIIHIHIIIIIHIHinHHHHlHinHHHHHHHIIIHIHnUM Sneg je pobelil Goriško Gredoč na goriški Grad si je zlomila roko Včeraj dopoldne ob 9. uri so sprejeli za 30 dni na zdravljenje v goriško splošno bolnišnico 58-letno Carmen Atena por. Leban, ki so ji ugotovili zlom levega zapestja in leve rame. žena je povedala, da se Je poškodovala pri’ padcu na mokri in spolzki cesti, ko je šla maloprej peš na goriški Grad. V kuhinji otroškega vrtca si je zlomila roko V goriški splošni bolnišnici so včeraj ob 12.15 pridržali za 30 dni na zdravljenju 60-letno kuharico Jolando Boschln iz Gorice, UL Br. Pavla 97. ‘Ko je1 imeli opravka v kuhinji otroškega vrtca v UL Co-lomblnl, je padla in si pri tem zlomila desno roko. aresta in zaradi tega ker ni pomagal ponesrečencu pa na 2 meseca in 20 dni zapora ter plačilo 40 tisoč lir globe. Ker pa je Lacovig že izplačal Devetti vso škodo, je to upošteval in določil, da je kazen pogojna ter brez vpisa. Branil ga je odv. Obizzi. Ker nista pila v redu z dovoljenjem gasilcev pri hranjenju tekočega plina na domu. sta se morala včeraj zagovarjati dva gotiška podjetnika. Tuko je bil gostilničar 57-Ietni Gianni Maino iz Gorice Ul. Boccae-cio 45 obtožen, da je imel na svojem domu 165 kg tekočega plina v jeklenkah več, kot pa je dovoljeno po omenjenih predpisih. Kontrolni organi so to ugotovili dne 25, marca lani in okrajni sodnik ga je dne 20. decembra lani obsodil na plačilo globe 5.000 lir. Obtoženec se je včeraj izgovarjal, da so bile^netolsro jeklenke prazne, česar pa ni mogel dokazati 30 tisoč lir globe m plačilo sodnih stroškov. Vendar pa je kazen pogojna in brez vpisa. Brani! ga je dr. Formentini. Drugi obtoženec v podobni zadevi je bil 38-letni trgovec Gul ano Deghenhardt iz Gorice, Na Kori.a št 13, k) je imel urejeno skladišče za jeklenke s tekočim plinom pred svojim stanovanjem v UL Fa-vetti 2. Tudi njega je. sod n k 20. decembra lani obsodil na plačilo globe 110 tisoč lir, ki je ni plačal. Včeraj je izjavil, da so bile jeklenke spravljene v skladišču podjetja SATER, ki ima za to v redu dovoljenje; ker pa so bile jeklenke njegove, mu to ni pomagalo ter ga je sodnik obsodil na plačilo 140 tisoč lir globe. Tudi v njegovem primeru pa je kazen pogojna in brez vpisa. Branil ga je dr. Ferlan. Drž. tož. odv. Munafo, sod. dr. Laudisio, zap. Giovanna Rizzutto. r« pomanjkljivosti, za katere pa nismo ttij poklicani, da jih odpravimo. To je stvar mož, ki upravljajo tako v večini kot v opoziciji naše občine. Naj omemmo še nekaj, za kar so nas zaprosili z doberdobske občine. V Doberdobu so ravnali pri dohodkih od plač takoJe: odbili so najprej polovico dohodka, od vsote, ki je ostala, so odbili po 250.000 lir na družinskega poglavarja in po 50.000 lir vsakega člana družine. Odbitki v doberdobski občini so bili torej nekoliko višji od onih v Sovodnjah in Steverjanu. Zaradi tega so tudi dohodki v tej občini sorazmerno manjši kot v ostalih dveh Nekdo nam je tudi zastavil vprašanje, zakaj še vedno toliko italijaniziranih priimkov. Priimke sino objavili tako kot so bili napisani na seznamih, ki so bili objavljeni na občinskih deskah, številni priimki so na seznamih doberdobske in še zlasti sovodenjske občine napisani s kljukicami, medtem ko seznam števerjanske občine kljukic ne uporablja. Vprašanje priimkov je zelo važno in se bomo nanj še povrnili, zlasti ker smo prav v dneh objave seznama davkoplačevalcev na oglasni deski sovodenjskega županstva videli objavo domačina, ki je svoj priimek vrnil prvotni slovenski obliki. Evo seznam: Tomšič Alojz, 955.000 < 33.870 lir) Tomšič Alojz, 475.000 (13.700 lir) Tomšič Martin, 450.000 (12.790 lir) Tomšič Peter. 1.125.000 (45.990 lir) Tomič Miloš. 253.000 (6.370 lir) Tomšič Veronika. 341 600 (9,180 lir); Trampuš Jožef. 375.000 (10 tisoč 260 lir); Urdih Karlo, 290.050 (7.540 lir); Uršič Ladislav, 340 000 ( 9.070 Ur); Ussai Robert, 164.700 (3.940 lir); Venuto Poti to, 260.000 (6.550 lir); Visintin Aurelio, 502.450 (14.720 lir); Visintin Evgenija, 421.950 (11 tisoč 880 lir); Visintin Bilberto, 349.700 (9.360 Ur); Vižintin Ivan, 390.000 <10.740 lir); Vižintin Ivan, 474.200 (13.680 lir); Vižintin Gi-zela. 250.000 ( 6.240 lir); Vižintin Pavla vd. Tomšič, 448.100 (12.730 lir); Visintin Jožef, 247.600 (6.210 lir); Visintin Peter. 266.700 (6.780 Ur); Visintin Rudolf. 511.350 (15 tisoč 40 Ur); Visintin Jožef, 545.100 (12.970 lir); Volk Ivan. 300.945 (7.880 lir); Volk Ljudomir, 308.750 (8.080 Ur); Zavadlav Marija, 553.000 (16.440 lir); Zavadlav Alojz, 784.750 <25 tisoč 170 Ur); Ziani Iizidor, 95.600 (33.560 lir); Zottl Deziderlj, 300 tisoč (7.810 lir); Zotti Ivan, 835.000 (27.350 Ur); Zotti Ivan. 537.000 (13 tisoč 960 Ur); Zotti Jožef, 275.000 (7.040 lir); Zotti Guldo, 278.000 (7.110 lir); Zotti Ladislav, 375.000 (8.560 Ur); Zotti Alojz. 448 000 (12 730 Ur). Vesti iz Tržiča Včeraj sta podala ostavko socialistična odbornika v občinski u-pravl v Tržiču Morpurgo ln Tos-sut v skladu s sklepom stranke, da odpove sodelovanje v občinski koaliciji levega centra. Pri padcu ko Je šla po ulici v Tržiču se je udarila v nogo ln sl zlomila levo zapestje' Marija Ter-čič Iz Tržiča UL Moro. V bolnišnici so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Požar v delavnici plastičnih predmetov, ki je last Tazia Bonez-zija v UL IV Novembre v Tržiču je včeraj popoldne izbruhnil požar Goriški gasilci so se morali precej truditi, da so pogasili o-genj. Zgorelo je precej materiala in škodo cenijo na okrog 250 tisoč lir. Po pomoti se je zastrupila Včeraj zjutraj okrog 11. ure so pripeljali v goriško splošno bolnišnico 28-letno delavko Lucijo Bras-san iz Ločnika, UL Campobasso 27. zdravniki so ji ugotovili zastrup-Ijenje ker je žena očlvidno nekaj zaužila. Vendar še niso mogli ugotoviti kaj, ker je bila sinoči Se vedno v nezavesti ter ni mogla povedati za vzrok svoje slabo»M. Pridržali so Jo na opazovanju. Tudi policija vodi preiskavo, da b; razčistila zagonetno zadevo. — i—.. i ,. ...Jts^.. »jiSSSf, V Gorici je v sredo popoldne zapadlo kakšnih deset cm snega, ki se Je obdržal tudi včeraj ves dan, dasiravno ga je zaradi otoplitve pobralo zlasti na cestah. Sneg je povzročil nekaj težav v prometu, zlasti na okoliških poteh, kjer so klanci. Na državni cesti po Dolu je bila poledica ter je v noči na četrtek neka giulia pri Doberdob-skem jezeru trčila ob skalo, lastnik jo je pustil na cesti vso noč. Po Gorici so mestni delavci posuli glavne poti s snovjo, ki preprečuje zmrzovanje; očistili so tudi pločnike v parkih, medtem ko so morali pločnike na ulicah o-čistitl hišni lastniki. Za vse, posebno pa še za mladino je sneg predstavljal izredno doživetje ter so se posebno po šolskem pouku na moč kepal) pred šolami. Zgornje slike prikazujejo Gorico v objemu bele opojnosti. Trčenje avtov pri Rup! Včeraj zjutraj nekaj po- 8. uri sta pri Rupi trčila dva avtomobila, prj čemer je bil lažje ranjen 60-letn| uradnik Giuseppe Rocco Iz Trsta, Ul. Ghirlandaio 9. Rocco se Je peljal v smeri proti Gorici z avtom Ford cortina, ko mu Je prišel nasproti od Gorice s ford taunus 49-letni Cesare Palamara iz Gorice. Kot rečeno je bil ranjen samo Rocco, ki so mu v goriški bolnišnici ugotovili udarec v prsni koš ter bo okreval v 7 dneh. Pač pa je cestna policija ugotovila precejšnjo škodo na obeh vo-eUilh, Gorivu i7_22: “L’ora del lupo«, M. Von Sydow m L. Ulmann; švedski film, mladini pod 14. latom prepovedan. VERDI. 17.15—22: #La pecora na- ra», Vitt. Gassman in L. Gastoni. Italijanski barvni film MODERNISSIMO. 17.15—22: «Sedu-to alla sua destra», F. Citti in W. Strode. Italijanski kinemasko-pe v barvah. VITTORIA 17.15—21.30: «Roma co-me Chicago«, G. Cassavetes in G. Ferzetti; italijanski kinemaskop-ski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Fausti- na«, V. Gee; film je v barvah. Iršič AZZURRO. 17.30: «Commandosv>, L. Van Cleft in J Kelly. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La prima volta di Jennifer«, J. Woodward. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «11 libro della giungla«. Barvna slikanica Walt Disneya. Novo Gorica: «Soča» — Nova Gorica: »Tobruk«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. »Svoboda« — Šempeter: «Vsakemu eno rožo«, ameriško-italijanski film — ob 20.15. Šempas: Prosto. Deskle: «Can, can«, ameriški barvni film — ob 19.30. Renče: «Vojna in mir II. del«, sovjetski barvni film - ob 16. in 19. Kanal: «Quillirjevo poročilo«, an- gleški barvni film — ob 20. Prvačina: «PrUateljstvo», indijski film — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel 2972. TR2IO Danes ves dan m ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Centrale» — Trg della Repubblica — tel 7234. RONKE Danes je odprta lekarna «Alla Stazione« dr Matltti — Viale Garibaldi 3 - tel. 77046. PRIMORSKI DNEVNIK 14. februarja KOŠARKA NARASCAJNISKO PRVENSTVO Narašča jniška ekipa ŠZ Bor zaključila prvenstvo na 4. mestu Najboljši strelec «plavih» je bil v tem prvenstvu Stojan Hrvatič s 114 koši Naraščajniško prvenstvo se je praktično zaključilo, čeprav manjkata še dve zaostali tekmi (Montuzza — Mi var in Montuzza — Servolana), ki pa ne bosta vplivali na končno lestvico. Letošnji končni zmagovalec je Lloyd «A», ki je gladko odpravil vse nasprotnike. Sledi mu Ital-sider. predvsem po zaslugi malega režiserja Zimmermana. Na tretje mesto se je umestila Servolana z Izrednim povratnim delom prvenstva, Bor je četrti, kar je lep uspeh, če pomislimo na lansko zadnje mesto. Nato sledijo ostale ekipe, Ricreatori pa je na zadnjem mestu, čeprav je dosegel sedem zmag. a je bil kaznovan. Kaj je prikazalo to prvenstvo? Predvsem premoč Lloyda, ki namerava resno osvojiti naslov dr-žavnega prvaka naraščajnikov. Lepo igro je prikazal tudi Italsider. Toda to dejstvo je naravno, saj morata imeti ta dva kluba veliko število mladih igralcev. V o-stalem so bile druge ekipe poprečne. Vzrok temu je predvsem neresnost igralcev (predvsem pri Ricreatori). ki niso prihajali reali.? na treninge. Najboljši igralci prvenstva so bili gotovo Lloydovca Bicci ter Boc-chini in član Italsidra Zimmer-man. Prvi odlično vodi igro prvakov, ravno tako tudi Zimmerman pri Itaisidru. medtem ko Bocchi-ni igra pivo,ta.' Na tega igralca polaga trener Marini posebno pokornost, saj dobro obeta.. Ima namreč veliko možnost, da postane dj-ber igralec, saj je star "komaj 1* let a jp že visok 190' cm. Kaj pa borovci? ■ Gotovo bi se uvrstili vsaj na tretje, če ne na drugo mesto. Toda pokazali so še neizkušenost, saj je lepim potezam sledila začetniška napaka, ki je večkrat stala tekmo. Temu lahko dodamo še smolo ter slabe sodnike. Med posamezniki so se predvsem izkazali Kralj Martin (15 let. 182 tega ni odigral tudi dveh poslednjih tekem. Tako si lahko tudi razložimo nizek izkupiček košev, Hrvatič Valter (14 let, 181 cm, 87 košev), Hrvatič Stojan (14 let, 181 cm. najboljši strelec ekipe s 114 koši) ter kapetan Pertot Livij (15 let. 183 cm, drugi strelec s 111 koši in tremi tekmami manj). V obrambi so se predvsem izkazali tudi nizki igralci kot so Egon Širca, Drago Bogateč ter Roman Ljubič (ta se je izkazal tudi v napadu: 47 košev). Njim so večkrat priskočili na pomoč mladi igralci, kot so Borut Deško, Pavel Bura-zutti, Adrljan Sosič ter za čet n ii Danijel Zavadlal. član ekipe je bil tudi šegina toda zaradi neres-nosti na zadnjih tekmah ga je trener odstranil iz moštva. Čeprav se je naraščajniško prvenstvo zaključilo, igralci ne bodo počivali do prihodnjega, že naslednji mesec se bodo nekateri na-1 raščajniki (predvsem Pertot, Kralj ter brata Hrvatič) udeležili prvenstva «prima divislone«. Ostali pa bodo maja in junija sodelovali na mladinskih igrah. Rezultati zadnjega kola Montuzza — Bor 24:47 Mivar — Italsider 14:59 .Ricreatori — Lloyd «A» 0:2 Lloyd «B» — Tricolore 40:38 Končna lestvica SMUČANJE POKAL TREH LADINSKIH OBČIN* Prepričljiva zmaga v smuku Švicarke Hanneroesli Zryd Dobre uvrstitve so dosegle tekmovalke iz Anglije, ZDA in Kanade - Italijanka Demetzova razočarala Lloyd «A» 16 16 0 32 Italsider 16 13 3 26 •Servolana 15 10 5 20 Bor 16 8 8 16 Lloyd «B» 16 7 9 14 •Mivar 15 4 11 8 Tricolore 16 2 14 4 •Montuzza 14 1 13 2 ••Ricreatori 16 7 9 14 •Montuzza ima dve tekmi manj. Mivar in Servolana pa eno. ••Ekipo Ricreatori so kazensko uvrstili na zadnje mesto lestvice. —Jan — VAL GARDENA, 13. — 20-letna | la skoraj za dve sekundi boljša od j Švicarka Hanneroesli Zryd je ne-1 svoje najnevarnejše nasprotnice Ol-1 pričakovano zmagala v smuku na mednarodnem tekmovanju za »Pokal treh ladinskih občin« v Val Gardeni. Njen uspeh je prišel nekoliko nepričakovano za tiste, ki niso sledili njenemu včerajšnjemu spustu med vožnjo «no stop«. Zidova namreč letos nikakor ni dosegla tako blestečih dosežkov, kot nekatere avstrijske in druge bolj znane tekmovalke. Toda že v včerajšnjem «no sto-,pu» je dekle napovedalo, da bo treba danes z njo resno računati. Po izredni vožnji so ji namreč ure pokazale odličen čas 1’55”. Danes pa je prekosila samo sebe in seveda še bolj vse druge tekmice. Svoj včerajšnji čas je izboljšala za skoraj tri sekunde, na cilju pa je bi- .....iiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..................................mini........................................................................Hlinili............................. V POLFINALU MLADINSKEGA NOGOMETNEGA TURNIRJA V VIAREGGIU: Fiorentina - Napoli in Dukla-Atalanta Včerajšnja četrtfinalna izida: Fiorentina - Benfica 1:0, Napoli-CSKA 0:0 (6:3 po enajstmetrovkah) VIAREGGIO. 13. — V poslednjih dveh četrtfinalnih srečanjih mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu sta bili obe preostali tuji moštvi izločeni in tako bo tuje barve v. polfinalu branil Samo lanski,prvak■ Dukla. iz Prage, ki sj je pravico do napredovanja priboril že včeraj. Fiorentina je danes premagala Benfico z 1:0 v srečanju, v ka-.terem je padel odločilni gol že v cm, dosegel 33 košev, ki je pravi začetku tekme, v 12'. Po tem golu steber v obrambi. Košarko je začel . gojiti, ko so «plavl» odigrali že pet prvenstvenih tekem. Poleg so Florentinci pustili v napadu le dva moža, vse ostale pa so potegnili v obrambo in so se tako S tekme Bor CSI: Ambrožič se skuša pori lastnim košem polastiti odbite žoge posvetili le varovanju svoje prednosti. To jim je tudi uspevalo, pa-magali pa so jim pri tem tudi sami Portugalci, ki so igrali dokaj slabo 1n so se sploh izkazali, kot precej poprečna ekipa. Drugo srečanje med Napolijem in CSKA iz Bolgarije se je ob regularnem času zaključilo pri neodločenem izidu brez golov. Ta dvoboj je bil ne le grob, ampak tudi grd Napoli je moral Igrati del prvega in ves drugi polčas v devetih, ker je sodnik dva njegova igralca izključil. Italijani so tako potegnili vse svoje može v obrambo in ta taktika se jim je dobro obrestovala: ohranili so neodločen izid (zahvaljujoč se tudi netočnosti bolgarskih strelcev) do konca tekme in o napredovanju so tako odločale enajstmetrovke. Napoli je z vsemi šestimi streli zadel mrežo, CSKA pa je bil uspešen le trikrat in je bil izločen. V nadaljevanju tega tekmovanja bodo jutri odigrali v Viareggiu polfinalno tekmo Fiorentina — Napoli, v Monsumano Terme pa Dukla — Atalanta. V nedeljo bodo ekipe počivale, v ponedeljek, 17. t. m. pa bodo popoldne odigrali najprej finalno srečanje za osvojitev tretjega, nato pa še prvega mesta. Lani je na tem turnirju zmagala Dukla, ki je v finalni tekmi premagala Juventus z 2:1. KOŠARKA 1’OKAL EVROPSKIH PRVAKOV Spariak Brno izločil Oransodo PRAGA, 13. — Italijansko košarkarsko moštvo Oransoda Can-tu je izločeno iz tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Češkoslovaška ekipa Spartak iz Brna je namreč premagala v povratni tekmi italijansko moštvo z 82:68. Ker je v prvem srečanju v Can-tuju zmagala Oransoda z 69:60 je tako izpadla z razliko petih točk. •iKiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii 16. IN 17. T. M. V KKANJSKI GOIII Svetovna smučarska elita za 8. pokal Vitranca V nedeljo ln ponedeljek se bo v Kranjski gori zbrala večina svetovne smučarske moške elite, da bi nastopila na tekmovanju za «8. pokal Vitranca«. Tekmovanje bo veljalo za točkovanje za svetovni pokal in je zato tudi privabilo veliko število zvenečih smučarskih imen z vsega sveta. Prvotno bi moralo biti tekmovanje v soboto in nedeljo, ker pa so nekateri znani smučarji nastopali na nekaterih tujih prireditvah so to manifestacijo prestavili za en dan ter s tem omogočili nastop šte- vilnih tujih tekmovalcev. Letošnji Vitranc bo imel novost: veleslalom, ki bo na vrsti v nedeljo, bo imel dva teka. Eden bo na vrsti zjutraj ob 9.30, drugi pa popoldne ob 14. uri. V ponedeljek bo tekmovanje v slalomu in sicer bo prvi spust ob 9. uri, drugi pa ob 11. uri. Prireditelji so povabili na to tek movanje smučarje iz 12 držav in številne reprezentance bodo nastopile s svojimi najboljšimi tekmovalci ge Pall. Ko je vozila skozi cilj je Zrydova padla, se nekoliko udarila in je zato potočila nekaj solza. Ko pa je po zvočnikih izvedela za svoj čas, se ji je lice kljub vsemu raztegnilo v nasmeh. Čeprav je tekmovanje potekalo v hudem mrazu (18 stopinj pod ničlo) so bili sicer tekmovalni pogoji zelo dobri in proga odlična ter je dopuščala zelo visoke hitrosti. Med Avstrijkami je zadovoljila le Pallova, ki je z drugim mestom delno zbrisala slab vtis, ki ga je zapustila s slabimi nastopi v poslednjih tekmovanjih. Ostale njene rojakinje pa so precej razočarale, saj so osvojile v prvi deseterici le še dve mesti. Presenetile pa so angleško govoreče tekmovalke, ki so dokazale, da je žensko smučanje v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji odločno v porastu. Ugoden vtis je zapustila zlasti Američanka Judi Nagel, ki tehta zelo malo in torej ni primerna za nastope v smuku ter je tudi sicer specializirana za slalom. Toda vitka Američanka je z odlično tehniko dosegla res izredno uvrstitev. Precej razočaranja je pripravila svojim pristašem domačinka Giu-stina Demetž, ki je včeraj med «no slopom« dosegla enega najboljših časov, danes pa Je napačno namazala svoje smuči in se je uvrstila šele na 30. mesto in to prav na progi, ki jo pozna izredno dobro, saj smuča na njej že od svojega četrtega leta starosti. Istočasno z ženskim tekmovanjem je bil tudi uno stop« za moške, na katerem je preskušal progo tudi Avstrijec Karl Schranz. Jutri pa Schranz ne bo nastopil, ker je že odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo udeležil mednarodnega tekmovanja v Kranjski gori. Izidi današnjega ženskega smuka: 1. Hanneroesli Zryd (Sv.) 1’52”96 2. Olga Pall (Av.) 3. Judi Nagel (ZDA) 4. Juta Knobloch (Av.) 5. Divina Galica (VB) 6. Marylin Cochran (ZDA) 7. Ruvier Jaqueline (Fr.) 1’57”47 1’57”64 1’57”68 1’57”73 1’57”74 1’57”75 1’57”78 1’58”36 8. Burgl Faerbinger (Z. N.) 1’57”13 9. Brigitte Seivvald (Av.) 1’57”21 10. Vreni Inaebnit (Sv.) 11. Gertrud Gabi (Av.) 12. Judy Leinvveber (Kan.) 13. Dora Storm (Av.) 14. Kiki Cutter (ZDA) 15. Judy Crawford (Kan.) 16. Gina Hahom (VB) 17. Clotilde Fasolis (It.) 18. Rosy Mittermaier (Z.N.) 1’58”57 19. Karen Budge (ZDA) 1’58”77 20. Stefanie Tovmsend (Kan.) 1’58”96 Lestvica za «Pokal treh ladinskih občin« je naslednja: 1. Avstrija (Olga Pall, Juta Kno bloch, Brigitte Seivvald) 48,67 točke, 2. ZDA (Judi Nagel, Marylin Cochran, Kiki Cutter) 57,20 točke, 3. Švica (Hanneroesli Zryd, Vren Inaebnit, Hildebrand ALPINIZEM Slovenski alpinisti zopet na Kangbačenu 3. Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava bo naskočila Kangbačen letos avgusta Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije bo letos organizirala že 3. JAHO (Jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo) in sicer na Kang- Komisiji se je prijavilo za to odpravo 24 kandidatov, izmed katerih so Izbrali šest, vodjo pa so določili že prej. Izbrani udeleženci odprave so sami prekaljeni alpinisti, saj so opravili že vrsto izredno težkih plezalnih storitev. Jugoslovanski alpinisti so naskočili Kangabčen (7.904 m), ki leži v Kančendzongi, že pred štirimi leti in imajo že od tedaj precej izkušenj s to goro. Tedaj pa jim vzpon ni uspel ln so se morali borih 250 m pod vrhom u-staviti ter se vrniti v dolino. Vzpon na to goro so poskušale že tudi Šprecher) I nekatere tuje odprave, vendar so se morale obrniti še precej niž- It 64,20 točke. ........................iiiiiii....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiH*."II"""".........imuiiiun mEMzm PRVENSTVO MLADINK Zmagi Sokola in Zarje 1’54”84 1’55”61 1’55”71 1’55”92 1’55”98 1'56”74 Sinoči so odigrali 4. kolo odbojkarskega tekmovanja za prvenstvo mladink.' Na sporedu sta bili samo dve- srečanji-, kd sta se zaključili z naslednjima izidoma: Sokol-FARI 2:0 <15:13, 15:4) Zarja-FARI 2:0 (15:8, 15:3) Dvojni poraz ekipe FARI je bi: povsem zaslužen. Obe slovenski e-kipi sta ga namreč, premagali s precejšnjo lahkoto, čeprav nista razvijali najboljše igre. O premoči slovenskih šesterk govorita dovolj zgovorno tudi oba izida, iz katerih je razvidno, da se je FARI uspešneje upiral le Sokolu v prvem seitu. Prav tako je bolje igral v prvem setu tudi proti Zarji. Prvenstvo mladink se bo nadaljevalo s petim kolom 21. februarja, ko bodo na sporedu tri tekme in sicer: OMA - Zarj£ Sokol - OMA Zarja - Breg Vse tri tekme bodo odigrali v telovadnici stadiona «1, maj«. HOKEJ NA LEDU ZA SP V LJUBLJANI*. Vstopnice so že v prodaji V Ljubljani so že začeli prodajati vstoppice za svetovno hokejsko prvenstvo, ki bo od 28.‘ t. m. do 9. marca v dvorani Tivoli. Cene vstopnic so dokaj zmerne. Najdtažje (za nastope jugoslovanske reprezentance) bodo stale l.oOO ■S din za sedež na tribunah A in C. Najcenejše pa bodo po 500 Sdln. Športno društvo Polet z Opčin prireja od nedelje dalje smučarski tečaj v črnem vrhu nad Idrijo. Odhod avr tobnsa izpred openskega kina ob 7.45. Vpisovanje iz prijaznosti v trgovini Škabar. je, kot slovenski alpinisti. Jugoslovani so nameravali že n*' slednje leto ponovno naskočiti 19 vrh, toda država Nepal, v kateri leži gorovje Kančendzonga je 99 štiri leta prepovedala dostop d* svojih gora in so jugoslovanski aj' pinisti šele zdaj dobili dovoljenj1 za nov naskok. Jugoslovanska odprava bo odšl* na pot letos 1. avgusta. Na P0* bo odšla s kombijem, tri tone tovo-“ 8. ra pa bo peljala s seboj s toV°rjJ° b njakom. 20. avgusta bodo Pleza'Ci8at< v glavnem taborišču v višini 4.70u»ngc metrov, nekaj dni se bodo akUm*' ko tizirali, nato pa bodo naskočili vrnpsiji V tem gorovju bo ostala pdprav®,1Osi mesec in pol, v Ljubljano pa 9*Nit bo vrnila konec oktobra. [‘Ga V odpravi bo tudi časnikar [ zdravnik, imela pa bo na razpol^vah go tudi 16 nosačev — šerp. ,edL Odpravo bodo sestavljali: Aleš Kunaver — vodja odprav* dr. Jože Andlovič — zdravnik ZPCi u9e Dar Tone Sazi-nov — fotografiranj*tal Lojze Golob — zveze in kisik. . Klavdij Mlekuš — trener, ki skrbel za kondicijo alpinistov, ’ Mikec Drašler — preskrba, Franc šlupnik in Matija Malešič — oprema, Zoran Jerin — časnikar odprav*1; di ■ d us Jpo tttlo “ V TENIS Franulovie poražen v ZDA Gnu- se ong. 001 'Hi« h Zel ne > to SALISBURY (Maryland), 13- jtev Na mednarodnem teniškem tur]i V| nlrju «indoor» so dosegli med drU' in, gimi tudi naslednje izide: b; Charles Passarell (Portoriko) 'T,;- k Thomas Koch (Bra.) 2:0 (ia:1“1 Mark Cox "(VB) — Bobby ku' 1 (ZDA) 2:1 (4:6, 6:4, 6:4) Torben Ulrich (Dan.) — Jim 0 sborne (ZDA) 2:0 (6:2, 6:31 Ron Holmberg (ZDA) — Jan 141 „ kal (ČSSR) 2:1 (11:9. 6:8, l3:11'ji V LONDONU Pietrangeli v polfinalu LONDON, 13. — Italijan trangeli se je uvrstil v polfina,s( mednarodnega teniškega turnujj k «indoor» v Londonu. V četrtfm9' s , Jo premagal 14 let mlajšega A® K gieža Pattricka (Pietrangeli f1 35 let) z 2:0 (9:7, 6:3). r pie- k> Odbojkarska moška ekipa Bora nastopa letos zelo uspešno tudi na turnirju za «Pokal prijateljstva*. Na sliki so borovci skupno z igralci poreškega Partizana Potovalni urad «AURORA* v_ji na smučarske avtobusom izlete in v na LOKVE ČRNI VRH ‘liti h1 r 'vnt »nsi Tui bile h fabs toča K s* (h £J‘ »ta: d< 'V0 vsako nedeljo z odhodom ob 7.15 iz Trsta in povratkom °b 17.00 z Lokev oziroma Črne-ga vrha. Cena na osebo 1 000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cice' rona 4, tel. 29-243. on v i«;s I n o Športno driTtvo Breg sklicuje jutri vse člane prve in mladi***/*-■* ekipe na redni trening, ki bo IS. uri v Dolini. ( Trening bo ob vsakem vren>e® Pavla Hočevar — POT SE VIJE 15. Spomini Povsod se mladina prebuja, vsi hočejo delati za poživitev slovenstva, za sproščanje misli v literaturi in domači politik.. Popolnoma nepoznani dijaki so nas ogovarjali in nas ’zpra-ševali o položaju na višji dekliški šoli in učiteljišču. Sama nisem vedela, kdaj in kako so me sošolke na prigovarjanje dijakov zrinile na oder, da sem začela nekaj govoriti in poudarjati naloge, ki so za dekleta prav tako važne kakor za dijake. . Po tem sestanku smo ustanovile žensko skupino, si določile majhen »dbor in začrtale prvi program: organizirati dekleta, sestaviti obširnejši delovni načrt ter pridobivati za-upnice na obeh ženskih zavodih. Na ženski pripravnici sta bili takrat dve skupini: r.aša organizacija in cankarjanus, oboževalke Cankarja in »moderne«. Imele so svoj žargon, nasprotovale so konvencionalnemu bontonu in se navduševal«* za moderno literaturo Me smo zbirale knjige za knjižnice na Kočevskem in Koroškem ter prirejale sestanke s predavanji. Zavedale smo se težav, očitkov in zasledovanj, ki so takrat prežala na vsakega mladega človeka, ki si je kakorkoli sproščal misel in korak. Ce so bili že dijaki v neprestani nevarnosti pred nemško in nazadnjaško šolsko oblastjo, kaj je čakalo šele nas, ko smo se celo moralno izpostavljale s tem, da smo se upale organizirati, hoditi že sestanke v Mestni dom, včasih celo z dijaki! Edini profesor, v katerega smo imele zaupanje in si želele njegovega mentorstva, je bil dr. Josp Tominšek. Ko smo ga vprašale, kako naj bi si uredile svoj odnos do šolske oblasti, nam je odgovoril: »Organiziranje ženske mladine je na naših šolah gotovo novost, prav presenetljiv pojav. Jaz vas moram samo pozdraviti. Svetujem vam pa delajte kolikor mogoče tajno, tako boste imele res kaj uspeha. Če bi oblast prišla na sled vaši organizaciji, se izgovarjajte po tistem starem načinu: smo pač mislile, da kar ni prepovedano, je dovoljeno.« Rad nam je v potrebi svetoval, razlagal latinske citate, na katere smo naletele pri zasebnem branju, in se veselil našega napredka. Bil je izredno razgledan, razsoden in plemenit slovenski pedagog. Ko sem pozneje malo pred drugo svetovno vojno imela v mariborskem ženskem društvu predavanje, je poštam: profesor prišel na večerni ženski sestanek in se v prijetnem nagovoru ganljivo spominjal našega dijaškega prebujanja. Iz njegovih besed je odsevala toplota, prisrčnost, še več, skoraj hvaležnost za tista nekdanja doživetja, ki mu jih je dalo delo z nami in ki so mu ostala v naj lepšem spominu do poznih let. Občudovale smo ga in ga tiho blagro vale za resnične vzgojne sposobnosti in užitke. V tistih dijaških letih, ko smo si gradile nov svetovni nazor, smo tudi veliko brale in iskale ustrezne knjige. V literaturi nam je bil najbližji Ibsen s svojimi radikalnimi sociološkimi in filozofskimi imperativi: vse ali nič, spoznanju mora neizprosno slediti dejanje; močan je le tisti, ki je zvest samemu sebi, zmagovalec nad konvencionalnostjo itd. itd. Navduševale smo se ob njegovi Nori, ob Stebrih družbe, ob Strahovih... Prebirale in preučevale smo Beblovo knjigo Zena .n socializem, Ellen Keyeve Stoletje otroka in druge glasnike novih miselnosti tokov ter razglabljale o njih pri svojih in skupnih dijaških predavanjih. Pri osebnih pogovorih smo obsojale naš učni načrt: zakaj nas morijo z dramami iz nemškega aristokratskega ali meščanskega življenja, ki je že zdavnaj mrtvo za nas; zakaj ne obravnavamo modernih socialnih aram in romanov! V tistem tesnem avstrijskem ozračju še slutiti nismo mogle, da bo kmalu prišel čas, ko bomo po lastnih slovenskih učnih zavodih obravnavali pri zgodovini in literaturi sodobne in stare probleme s sproščenih vidikov. V verskih problemih se kar nismo mogle razmahniti. Dvignile smo se le toliko, da smo zagovarjale trditev: vera je privatna zadeva vsakega posameznika. Pri zasebnih pogo vorih smo premlevale marsikaj, kar smo slišale pri predavanjih ali izvedele iz knjig, redkokdaj pa smo zašle v versko območje. Kakor da bi se nasilno oklepale svojega Boga in varovale svoja verska čustva pred zunanjimi napadi... Odločno smo lomile vero od strankarske politike; ločitev vere od svojega notranjega spoznanja pa nam je bila težka in dolga čustveno - razumska borba. Program naše dijaške organizacije nam je bil pred očmi pri slehernem življenjskem koraku. V prizadevanju za uveljavljanje slovenščine in pristnih slovenskih izrazov smo popravljale svoj pogovorni jezik; pri nakupovanju po trgo vinah; pri šiviljah i. p. smo opozarjale na spakedranke in uvajale slovenske besede, ki so jih marsikje hvaležno sprejemale kot nepoznano novost. V domačem gospodinjstvu smo priporočale blago, ki ga je razpečavala Ciril - Metodova družba v korist svojega šolskega sklada pod geslom: Mal položi dar domu na oltar! Pojasnjevale smo pomen te šolske družbe in zbirale prispevke zanjo. Na sestankih smo imele predava nja o javnih dogodkih, o našem delu, o novih literarnih tokovih, o novih miselnih in socialnih smereh ter o ženskem vprašanju. Veselje in neučakanost sta me razganjali o počitnicah 1. 1907, ko sem izvedela, da je šla 10. julija na Dunaj peticija za samoslovenske ulične napise, pa nisem mogla dočakat; začetka šolskega leta, da bi to vest uživale na syojem dijaškem sestanku. Kolikokrat smo se dotlej zgražale, ‘da moramo celo v Ljubljani vsak dan hoditi ne samo po Gosposki in Rimski cesti, ampak tudi po Herrengasse in RomerstraS®8 Vendar bo zdaj te sramote konec — gorje, če ne bo! . L. 1907 je bilo sploh polno novih dogodkov V Pr0l so ustanovili organizacijo Svobodna misel, ki je imela ^ slovensko sekcijo. Program tega gibanja je bil za nas d« j kinje zanimiv zato, ker se je zavzema) za enakopravnost -' in za izenačenje pravnega položaja nezakonskega otrok® zakoiiskim. Zahteval je tudi, naj bodo šole monopol Uc učni načrti pa zasnovani na znanstvenih in naravoslovGL spoznanjih. Slovensko dijaštvo je istega leta nastopilo P1#, propadanju morale, proti popivanju in javni hiši v LjublF Srečne sme bile, ko smo dobile stik «r z goriškimi uC p N ljiščnicami, ki so bile tudi ustanovile tako skupino na ^ lk pobudo. *) Posredovali so ljubljanski srednješolci, ki so SP| m: so ljubljanski srednješolci, ki imeli zveze z goriškimi, koprskimi in drugimi dijaki. Ko na nekem dijaškem sestanku 1908 izvedele, da so koP>'5 učiteljiščniki začeli stavkati in zahtevajo, da mera biti učiteljišču učni jezik slovenski, ne več nemški, smo bile . bolj navdušene za svoje delo zunaj šole. **) Zavest, da K je več, in vera, da bo naše delo, ki zajema žensko ml3.. prav do italijanske meje, uspešno, nas je vse bolj •AW Oblast nam le ni prišla na sled Kmalu smo imele prvi vl.. ano z dijaki in študenti narodnoradikalnih oti. uspeh: skupno z nizacij smo ustanovili prvo slovensko knjižnico v K°čevL Pripravljali smo še druge na štajerskem in Koroškem. ženska organizacija je rastla le dve leti. Ort® •) To omenja tudi J. Ribičič v knjigi Iz mojih mladih let- 'jTJii nizacijo je vodila najprej Rozi Arigler, potem pa Valerija s **) To uspešno stavko in borbo za slovenski učni jezik na skem učiteljišču popisuje Ribičič v prej omenjeni knjrK1, (Nadaljevanje sledi) Ga dri loč