Št. 136.
V Gorici, dne 23. novembra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden r Šestih lidanjih, in sioer: vbm torek, Jetrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne. večerno izdanje pa   ob 3. ari po«
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali v   Gorici   na dom pošiljana:
-Vse leto    .....,, ,«,. „,J3 fl 20 h. ali gld. 6-60
pol leta"........   6 ~WT*r*V"#30~
četrt leta.......3 , 40".   .    ,   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravni§tvo v Gosposki ulioi štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlan« naročnin«« *e ne oziramo- »    -*m-..,¦     »^
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «SoSt?> vitah petek in stana vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz - Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu de'la Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
1 Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7. v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do iS. dopoiudne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št 11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
Oglasi In poslanica
s« računijo po petikvrstan, če tiskaio 1-krat 8 kr., 2-kiat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. "Večkrat po pogodbi. — Vi>čje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je ulnčati Ioco tiorlcn.
„«oi,«ku Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen c&ee- in »Primorca* le »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v^ snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cSlov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
ti
V četrtek je zborovalo v hotelu »pri jelenu« društvo naših veleposestnikov, da si izbere iz svoje srede kandidate za deželni zbor.
Društvo veleposestnikov se je postavilo glede" na bližnje volitve povsem na svoje lastne noge, ne glede" ne na to ne na ono politično stran v deželi. Veleposestniki so se organizirali po svojem društvu, in danes stojijo tu kot samostojen Činitelj v našem javnem življenju. Zavedajo se kot največji zemljiški davkoplačevalci mesta, katero jim pritiče med nami na sploh, in zavedajo se, da le možje iz njihove lastne srede so zmožni, zastopati koristi veleposestnikov tako, kakor gre in kakor predpisujejo pravila njihovega društva.
Po dobrem prevdarku in medsebojnem sporazumljenju je postavilo društvo te-le tri kandidate :
Anton Jakončič, veleposestnik in hranihtični uradnik v Gorici;
Leopold Bolko, veleposestnik, župan v Črničah, član cestnega odbora za goriško okolico itd.;
Anton Muha, veleposestnik, podžupan v Lokvi, član cestnega odbora in član okrajnega šolskega sveta v Sežani.
Pri izberi kandidatov so postopali veleposestniki jako modro in previdno. V gorah je le malo veleposestnikov, največ veleposestva je v B rdi h, potem v V i p a v s k i dolini in na Krasu, In na te tri dele se je društvo veleposestnikov v glavnem oziralo ter izbralo enega kandidata u Brd, drugega iz Vipavske doline in tretjega s Krasa: Jakončič, Bolko, Muha.
Te tri može iz svoje srede bodo torej volili veleposestniki v deželni zbor.
Mi pozdravljamo z veseljem te kandidature, ker vidimo v imenovanih kandidatih može, ki bodo poleg tega, da bodo zastopali svoje koristi ter se borili za napredek istih, tudi drugače pravi slovenski deželni poslanci, katerim je pri srcu vseobči blagor in dobrobit  slovenskega  dela naše prelepe
dežele. V boju za enakoveljavnost Slo- 1 mešetarji!
venca z Lahom, za veljavo našega milega jezika v deželni hiši in drugodi, za povzdigo kmetije na sploh, obrti in trgovine itd. pojdejo z drugimi našimi poslanci. In v to so tudi poklicani prav oni, saj so največji zemljiški davkoplačevalci. Kdor plačuje d a v k e, pa mora imeti tudi pravic e. Sloyenci plačujemo sicer redno davke, pridno se nam dostavljajo opomini, ako kje zamudimo, toda pravice se nam kaj neredno dostavljajo, najrajši sploh ne. Kako jo s pravicami, vedo dobro tudi veleposestniki. Zato smo prepričani, d«i se bodo borili prav tako za pravice našega naroda, kakor drugi naši poslanci, in da bomo imoli v njih goriški Slovenci vrle zastopnike naših splošnih teženj in potreb.
V  to nas opravičuje tudi dejstvo, da veleposestniki niso hoteli ziezti pod varuštvo Gregorčičeve »Sloge«. Naša stranka so ni umošavala nič v veleposestnike, ker jo upoštevala to, da si postavijo sami svojo kandidate, ali dr, Gregorčič pa je moral s svojo »Slogo* dregniti v nje. Shod, kateri je bil sklical, ga jo pač poučil, da dela neumestno in predrzno, ako postavlja kandidate veleposestnikom, zlasti še, ko mu jo povedal Jakončič, d a d r u š t v o n a s to p i s a-m o s to j n o s svojimi kandidat i. No, v četrtek jo društvo govorilo, postavilo svojo kandidate ter tako obsodilo umešavanjo dr. Gregorčiča v društvo veleposestnikov, pri katerem nima nič opraviti___
Pozdravljamo ponovno kandidature društva veleposestnikov, ker si je izbralo može, ki uživajo splošen ugled med nami ter po svojem stališču in zvedenosti morejo biti poslanci, ka-koršnih neobhodno potrebujemo v deželnem zboru. Zato smo končno prepričani, da jih pojdejo volit veleposestniki kakor en mož ter da bo znalo društvo, kakor sedaj, odbiti od sebe vsak prihodnji morebitni klerikalni naskok.
V  to kličemo: Skupnopod praporom društva na volišče za kandidate iz Vaše lastne srede! Proč z z unanjimi zdražb arji in
Volilno  gibanje.
Cepovan, 19. novembra. — Nič se ne čudite, gospod urednik, da so pri nas v pon-deljek klerikalci prodrli. Vedite, da takega volilnega boja ni bilo še v Čepovanu. Mi smo storili vsak svojo dolžnost, Da smo propadli, kriv je klerikalni terorizem, Agitacija klerikalcev je bila kar grozna. Ko so videli, da je vkljub »Sloginemu" shodu večina še vedno na naši strani, napeli so vse moči. Izdali so parolo: »da mora iti do skrajnosti". »Slogin* shod, posojilnica, vera, grožnja s peklom in »ferdamanjem«, blatenje naših mož, vse lo jim je dobro služilo. Dolžnike njihove posojilnice, ki so naši pristaši, so strašili na vse mogoče načine, še na dan volitve so jednernu pretili, da mora precej denar pripravili, zasebne dolžnike so že pred volilvijo terjali. Našim, ki niso še dolžniki, so ponujali denar, posojilo, samo da gredo z njimi, Sam župnik je pridno agitoval s posojilnico in z blatenjem naših kandidatov, Znanih je več slučajev. Mori jo posojilnica političen zavod, kaj ? Sedaj vidimo, da sle jo ustanovili edino v svoje politične svrhe! Drugi agitatorji soljudi begali z vero, češ, da gre edino le za sv. vero, da bodo »ferdamani", ako ne vole ž njimi, da ne bodo smeli v cerkev in ne pred župnika, gb enem so naše može tako nesramno in podlo obrekovali in blatili, da se je nekaterim volilcem kar gabila take vrste agitacija. V nedeljo po sv. maši je župnikov glavni adjutant kar prod cerkvijo javno za se ugitiral, pozival je volilce s silnim, močnim in pretečim nagovorom, da morajo priti volit in da morajo njega voliti, sicer naj se ne prikažejo več v njegovo hišo in pred njegove oči. Na dan volitve same so tekali kolovodjo in drugi agitatorji po občini, šolski otroci na Vratah so morali čakati do pol-deset«* ure, ker učitelj Reščtč je bil od z ora pa d o poldesetih na agitaciji. Isti učitelj je tudi na predvečer pridno agitiral. Celo uro se je trudil samo v eni hiši, dokazovaje nevarnost za sv. vero in vdrihaje po naprednjakih, sicer pa ravno v tej hiši brez vspeha.
Ves klerikalni aparat je bil na delu, pa še ob treh popoludne niso bili zmage gotovi. Tu je moral priti sam neizogibni kurat Plesničar, ki je eden najhujših agita-
torjev v naših krajih, v pomoč. Tekal je v družbi z drugim agitatorjem po občini, ter silil ljudi na volišče. Pravijo, da je njegova zasluga, da so imeli klerikalci 2 moža več. (Ta predrznež, dasi ni tu volilec, se je bil vtihotapil celo v volilno dvorano, a jo je pred ninuto časom popihal, ko je sprevidel, da notri ni zanj prostora),
Na ta način in s takim pompom so spravili 22 mož na volišče, 5 naših somišljenikov so pa z groženjem in strahovanjem tako zbegali, da so se nam za ta dan odtegnili, a s klerikalci lo niso hoteli na volišče. Razvidi se torej, da bi bili mi nastopili s 24 možmi proti 22, a klerikalni terorizem nas je potisnil v manjšino za 3 može, Vsa čast pa onim 19 možem, ki so ostali stanovitni. Ne udajmo se!
Čepovanski naprednjaki.
Iz SompiiNH. — 19. t. m. so so vršile volitve v Šempasu. Od 86 volilcev jih je prišlo volit 75. Od teli jih je oddalo 39 glasovo za klerikalno stranko, 36 za napredno. Še pred volitvami je bila naša stranka gotova zmage. Izdala sta 2 Osečana. Učitelj Bele iz Oseka ni volil; za našo stranko so bili skoro vsi Oscčani in Ozeljanci. Kolikor je bilo naše stranke volilcev, so se držali možato; le Vi-toveljci so našo stranko 2 krat izdali. Franc Marinič, podžupan iz Vitovclj, je dal besedo, da pojde za našo stranko, potem pa izdal župniku, kako stvar stoji. Na njegovo mesto se je določilo drugega moža za našo stranko, Jožefa Hrovatina, ali tudi tega ni bilo blizu, in vsi Vito vel j ci, z malo izjemami, so šli v klerikalni tabor. Od klerikalne strani pa so bili oddani tudi taki glasovi, ki so neveljavni in dotičniki ne plačujejo dovolj davka.
Večino, s katero je župnik Grča v lastni občini zmagal, znaša prav za prav 1 glas in izid volitev v Šempasu je g. župniku pokazal, kako skrajno nepriljubljen jo začel postajati v lastni občini, kjer je z veliko silo obdržal večino. Prejšnje dneve pred volitvami je letal od hiše do hiše ter za božjo voljo prosil volilce, naj ne pridejo volit za narodno-napredno stranko. Zlasti ga je podpiral oseški kaplan F r a n k 6, ki je tudi tako daleč ponižal svojo duhovsko suknjo, da je agitiral od hiše do hiše.
V Šempasu je torej klerikalna stranka zmagala s tem, da sta duhovna gospoda odvračala volilce od  moško  dane besede. Ali
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Posavski.
(Dalje.)
»Učini to v imenu Kristusovem!« so klicali drugi, držeči se njegove obleke. A on je dejal:
»Moji otroei l Kdo ve, kcdaj mu je Gospod določil konec življenja?«
Ni pa rekel, da noče oditi iz Rima, in omahoval je, kajti že davno se je vgnezdila v njegovo dušo negotovost in strah. Toda njegova čreda je bila razpršena, njegovo delo ugonobljeno in cerkev, ki se je pred požarom Rima ojačila kakor mogočno drevo, je moč ,Bestije' spremenila v prah. Ni ostalo ničesar razun sok, spominov, muk in smrti. Setev je jela že donašati obilen sad, toda datan jo je pomandral v tla. Krdela angeljev niso prišla na pomoč mučenikom in Nero je še neprestano vladal nad vsem svetom, straš-nejši in močnejši nego kedaj poprej, gospodar vseh morja in vseh pokrajin. Večkrat je že ribič božji osamljen stezal roke k nebu ter povpraševal: »Gospod, kaj naj učinim ? Kako naj tukaj obstanem in kako se jaz, onemogel starec, borim s to neizmerno močjo, kateri si dovolil vladati in zmagovati na svetu ?«
Tako je klical iz globin svoje neizmerne bolečine, ponavljaje v duši: »Ni že več onih ovac, katere si mi naročil pasti, ni že več Tvoje cerkve; žalost in tarnanje se čuje v tvojem mestu, torej kaj mi zapove-
duješ sedaj ? Ali naj ostanem *»ukaj, ali naj odpeljem poslednje ostanke svoje črede, da nekje za morjem skriti proslavljamo Tvoje ime?«
In omahoval je. Verjel je, da živa resnica ne pogine in da mora zmagati; toda časih si je vendarle mislil, da še ni napočil njen čas, kateri dospe še le takrat, kadar Gospod dospe na zemljo na dan sodbe v polni slavi in moči, še stokrat večji od moči Ne-ronove.
Pogostokrat se mu je zdelo, ako sam zapusti Rim in njegovi verniki pojdejo za njim, da jih odpelje tjekaj daleč v galilejske gaje, nad tiho globel liberijskega jezera, k pastirjem, mirnim kakor golobice ali ovce, katere se tam pasejo. In Čimdalje večje koprnenje po jezeru in po Galileji je prevzemalo ribičevo srce, čimdalje pogosteje so se starčkove oči zalile s solzami.
Toda ko se je za trenutek bil že odločil, ga je prevzel nakrat strah in nemir. Kako bi mogel zapustiti to mesto, katero je posrkalo va-se toliko mučeniške krvi, kjer je toliko umirajočih ust dajalo spričevanje resnici. Mar se naj samo on jedini izogne temu? In kaj hoče odgovoriti Gospodu, ko začuje besede: »Glej, oni so umrli za svojo vero, ti pa si pobegnil?«
Dneve in noči je prebil v skrbeh in mukah. Oni, katere so raztrgali levi, kateri so bili pribiti na križ, kateri so bili sežgani na cesarjevih vrtih, s« po kratkih svojih mukah zaspali v Gospodu, toda on ni mogel spati ter je čutil muko še večjo od drugih, kakoršne so si izmišljali rabelji za svoje žrtve. Jutranji svit je že pogostoma pobelil, strehe hiš, ko je on še klical iz globočine svojega užaljenega srca:
»Gospod, čemu si mi zapovedal, priti v tem gnezdu ,Bestije' postaviti Tvoj sedež?
Polnih štiri in trideset let po smrti svojega Gospoda ni poznal počitka. S palico v roki je obšel svet ter oglašal ,dobro novico'. Njegove moči so se izčrpale od potovanja in truda, in konečno, ko je v tem mestu, ki je bilo poglavitno mesto sveta, utrdil učiteljevo delo, požgal ga je bil ogenj zlobe, ter je razvidel, da mora vse pričeti iznova. A kakšna borba! Na jedni strani cesar, senat, ljudstvo, legije, objemajoče nalik železnemu obroču svet, nešteviine pokrajine, moč, kakoršne še človeško oko ni videlo. Na drugi strani pa on, od starosti in dela sključen, čegar tresoče se roke so bile komaj zmožne držati potno palico.
Za to je časih govoril sam sebi, da se on ne more kosati s cesarjem Romae in da to delo more dovršiti samo Kristus.
Vse te misli so letele sedaj po njegovi utrujeni glavi, ko je poslušal prošnje poslednje peščice svojih zvestih, in oni so ga obkoljevali čimdalje bolj ter ga prosili z ganljivimi glasovi:
»Reši se, Rabbi, ter odpelji nas izpod moči Bestije.«
Naposled pripogne tudi Lin pred njim svojo izmučeno glavo.
»Gospod,« spregovori, »tebi je Odrešemk zapovedal, pasti svoje ovce, katerih pa ni več, ali pa jih jutri ne bo več; pojdi torej tje, kjer jih zopet lahko najdeš. Beseda božja še živi v Jeruzalemu, v Antijohiji, v Efezu ter v drugih mestih. Kaj pridobiš, ako še dalje ostaneš v Rimu? Ako propadeš, s tem le še povečaš zmagoslavje Bestije. Janezu ni gospod določil meje življenja.
% <-                                        (Dalje pride.)                                  *   ,
stcji to v katoliškem katekizmu, da je lepo in Častno, prigovarjati moža, da prelom? svojo besedo, to menda vesta najbolje g. župnik Grča in g. vikar Franke" l!
Glavni cilj v Šempasu je dosegla naša narodno - napredna stranka, da se ljudstvo odpirajo oči in da ni daleč, da se stori konec gospodarstvu župnika GrCe in njega zvestega tajnika, znanega Batiča.
Vitoveljci, ki malo čitajo, so se dali takrat še pregovoriti, menda jih pa lastna škoda pouCi, da ni dobro, ako slepo gredo za takim vodnikom, kakor je župnik Grča.
Vso Čast torej Šempascem, ki so se kljubu pritisku vsemogočnega GrCe dobro držali!                    _____
Iz Kamenj. — Potrebno se mi zdi, da Vam nekoliko osvežim spomin, da ne pozabite na župnika Kosca. Ta Človek se spreminja kakor letni Časi, Zdaj se Človeku do-brika, pa zopet ga sovraži. Pred dobrim letom je sprejel od odlične osebe v dar neko delo za cerkveno rabo. Sedaj mu je dotiCna oseba poslala zopet nekaj tudi za cerkev; a glej ga! Sprejel je dar, obdržal ga nekoliko dnij, in potem ga je poslal nazaj darovatelju. Nič ne vero, kaj se mu je sanjalo, da je prišel do tega koraka; prav gotovo se mu zdi, da diši dotični dar po rokah kakega naprednjaka. »Hvala lepa, župnik Kosec!" vam klice da-rovatelj; ne mislite, da radi tega bode oni plesal po Vašem taktu.
Tu vidite, dragi Kamenjci, kako nepristranski je Vaš dušni pastir. Oznanil Vam je tudi in prosil, naj prispevate, da ukupi novo moštranco, katera bo stala celih 1200 K. Jaz pa Vam svetujem, da kupite raje obuvalo in potrebno obleko svojim otrokom, da bodo lahko hodili v šolo po zimi. Karoenjska cerkev še zdaj lahko prestane s staro moštranco kakih 30 let: zatorej ne zametajte denarja po nepotrebnem, ko imate doma sto in sto potreb. Posebno Vam, kateri ste naprednega mišljenja, svetujem, nikar ne metajte vode v morje. Zgodi se Vam lahko, da Vam župnik Kosec vrne denar, katerega bi darovali v dober namen — s Čemur bi se Vam gotovo zameril.
Ako hoCe pa on imeti vse po svoji volji, naj seže sam v žep, saj je zmiraj poln, ko vedno potuje. Zdaj gre na Dunaj, zdaj v Ljubljano, .zdaj zopet v Rim; viat se torej, da mu ne manjka pod palcem.
Mislim, da še sedaj se mu cedijo sline po novem župnišču; a revež se moti. Od-zvonilo mu je, da bi se zgodila njegova voija. Zato pa naj spozna svojo krivdo ter naj se tolče na grešna prša in reče: Mea culpal
Za danes naj bode zadosti. — Ko se mu to pohladi, Vas pa obiščem z drugim gradivom, katero Vas bode še bolj zanimalo. Opisati Vam hočem, koliko dela je dobil čevljar, ker je moral župniku Koscu popravljati dragonske čevlje, katere je raztrgal po truda-polni agitaciji za volitev vol. mož čez. dan in po noči.
Do tedaj pa na svidenje!
Mavhinje, dnž 20. nov. — Danes se je vršila volitev volilnega moža k volitvam za deželni zbor. Zmaga je naša. Izvoljen je naš mož z 12 glasovi. Gospod nune je napel vse svoje sile, da bi se mu zmaga posrečila. Oznanil je tudi v nedeljo, da bo v torek pobiral bčro ajde, to je dan pred volitvijo. Agitiral je, kakor se je dalo, in silil volilce, da morajo priti volit na njegovo stran. Pa vse zaman. Prišli so samo g. nune, mežnar, trgovec K., kateri živi od žuljev naprednjakov, in pa glavni klerikalec Jos. Pipan iz Vižovelj št. 10., in še eden, katerega p:- va imenujem, ker on pač ni vedel, zakaj gre, in volil je na nasprotno stran. Trgovec Kobenelj je dobil od svoje bande 3 glasove, Jos. Pipan pa 2.
Pri nas klerikalci ne bodo gospodarili. G. nune pa naj se briga za cerkev in krščanski nauk! Nas naj pa pasti izven službe Božje na miru! Potem pa bomo večni prijatelji. Mi nismo tako zabiti, da bi verjeli lažnjivcem, da pri volitvah gre za sv. vero! Take tepce iščite drugodi, pri nas jih ni.
Iz Tomaja. — Blagovolite, g. urednik, sprejeti v Svoj cenjeni list sledeče vrstice: Dne 14. t. m. so se vršilo v naši občini volitve volilnih mož. Pa Cujte, ljudje božji t naš župan (mož jeklenega znaCaja, kakor ga .Gorica" opisuje) ni znal niti volilne komisije sestaviti. Ko pride ob določeni uri g. vladni komisar in mu pove, da morajo biti pod-županje pri komisiji, se še le zave, da je ,falil* ter ukaže občinskemu slugi, iti jih klicat.
Po enega je moral iti celo v Šepulje, tako, da so porabili cele pol ure, predno so kaj skrpucali. Volitev je bila napovedana od 9. do 10. Torej namesto začeti ob 9. so začeli še le ob poldesetih. Pa ker vladni komisar vidi, da ne morejo skončati do določene ure, je volitev ovrgel ter jo napovedal na 251 m. Naš župan, ali bolje zanj rečeno, klerikalno kraški-deželnozborski kandidat ni zmožen niti za županski stol. Kaj pa še le za deželno-zborski??! — Mogoče, da ga naši »kavči* kandidirajo zato, ker je eno leto obiskaval vseučilišče v Idriji, in zato, ker se večkrat s sinom po nemško vržeta!
Vsled tega bi svetoval naši katolišku-narodni stranki, danaj mu raje prihrani mandat za prihodnje državnozborske volitve, ker mogoče da za Dunaj bo bolj sposoben, kakor za v Gorico.
Zasluge za tomajsko občino nima nobene, razun te, da je odpravil prepotrebce gospodarske svete, zato da je sedaj on de-narničar vseh 3 kataslralnih občin!! To-majcem je že od nekdaj — kakor trn v peti. Pri zadnjih občinskih volitvah je zmagal le s pomočjo posojilnice, zato, ker so njegovi agitatorji ljudi strašili, da ako ne volijo na njegovo stran, se jih precej iztirja itd. Tako seveda jim je ubogo ljudstvo šlo na liroanice.
Bil je nekaj let tudi cerkveni starešina, ali pri neki malenkosti je hotel več ukazati, kakor g. dekan, pa mu je izpodletelo; zato se je prej starešinstvu odpovedal ter se izrazil, da s tako še m o, kakor je dekan, se nikdar več ne peča. Zdaj pa, ker bi rad bil deželni poslanec, je na vse pozabil, kar je bilo, ter se mu zopet hinavsko hlini in liže. Zelo čudno se marsikomu zdi, kako more naš č. g. dekan agitirati za tako nesposobnega človeka, katerega sam že preveč pozna in kateri je njega tako lepo zmerjal. Zatorej, volilci naprednega mišljenja! pridite vsi v ponedeljek na volišče, da pokažemo javno, da nismo njegove stranke podrepniki, ter volite može, kateri bodo oddali glase kandidatoma narodno-napredne stranke.
Opčinar.
Iz Šempolaja. (Kako sleparijo ijudstvo klerikalci.) — V občini Šempolaj se je vršila volitev enega volilnega moža 14. t. m. Zmage sta se veselila že naprej g. vikar Bratina in dobro znani župan Škrk, kateri slednji je že pri zadnji državnozborski volitvi v kmečkih občinah snedel svojo dano besedo, in še neka dva privrženca župana, zato so pili že celi teden na račun zmage. Prišel je čas volitve, in glej ljubeznivost g. nunca, ponudil se je volilcem, da ako volijo njega, ne bode imela občina nikakih troškov, ker on pojde v Sežano na lastne troške; ti trdovratni Kraševci pa so mu pri glasovanju odgovorili, da lahko sami prenesejo iste stroške in da si ne dajo vka-zovati od nobenega pri volitvah, ker znajo tudi sami s svojo glavo misliti. In to se je tudi pokazalo pri štetju glasov, ker g. nune je dobil res samo dva glasova; torej je bil izvoljen naprednjak s šestkratno večino, katera zmaga je bila z velikim navdušenjem sprejeta.
Jako se čudimo, da more »Gorica" tako samozavestno trditi, da je v naši občini izvoljen klerikalec. Gospodom okoli »Gorice* pa prepustimo to veselje, da delajo račune brez Kčmarja. Na svidenje, gospodje, še enkrat pri občinskih volitvah! Vam tudi tam doka-žemo, kako znate farbati.
DOPISI.
Zagreb,*) 20. studena 1901. — (Večina u hrvatskom saboru — volja naroda.) — Pred par dana proglašeni i obavljeni su izbori za hrvatski sabor, na sveopče zadovoljstvo — ne naroda — no bana Khuena. Prema broju viadinih zastup-nika (Hrvatski sabor broji 90 zastopnika od kojih redovito nikada ne birs g; rad Rijeka (2). Od ovih sviju vlada imade >;» mandata, dok opozicionalne frakcije jedva .3.), mislilo bi se, da u Hrvatskoj teče m i i mlijeko, te da su svi zadovoljni sa politikom vladajučeg sistema; nu pretpostavivši da m ti izbori obavljeni pod terorizmom i bajunetama, stari recept Khuena, uvidit čemo, da je upravo baš protivno,
U Hrvatskoj je stara i poznata stvar, na koji se način obavljaju izbori, ali onako, kako se ovi obaviše, to je bilo nešto nečuvena.
*) Dopis priobčujemo v hrvatskem jeziku, kakor nam je dofiel, ker ta bratski jezik razume pač viak Slovenec. Ur.
\          Čudimo se, kako se obavljaju izbori u j
Španjolskoj, idimo u Hrvatsku  pa  cemo se uvjeriti, da ako u Hrvatskoj  nije onako kao
I u Spanjolskoj, a ono doišta jošte i. gore.       I
Pošto je ban uvidio, da u zemlji pre- j
vladjuje opozicionalni duh, to je on na elek- I
[ trični način razpisao izbore. — Listine  iz- I
I bornika, koje se u tako kratko vrijeme nijesu mogle pregledati, bile su sastavljene po volji I
I onih, koji ih i sastaviše; tako da ne nalazimo I
i u listinama one, koji po zakonu plačaju sta-
[ novitu svotu  poreza, koji   je  potrebit biti I
i izbornikom,  a  naprotiv  nalazimo   opelnske I
I pisare (ispod 20 god.) redare, oružnike, u I ostalom sve one, za koje je vlada znala, da j
e> biti njoj u-prilog^--------- --------------------1
Opozicionalni  kandidati  nit  su mogli j
: nit su smjeli opčiti sa svojim izbornicima, a I kamo li javne skupštine obdržavati te raz- I vijati svoj program.                                         J
Opozicionalni izbornici bijahu pozatva- j rani ili nisu bili niti pripušteni izboru, bijahu I po kotarima vodjeni sa žandarima kao kaki j zlikovci, dok za vladine kandidate agitiraju J dak od pisara opčinskih do kotarskih pred- j stojnika.                                                           I
To bi bila dakle jasna slika minulih izbora!                                                            I
1          Naravno, da je uz takva nasilja i pro- j
tuzakonitost morala podieči opozicija; a i I drugo je nešto, što je pomoglo vladi, a to j jeste tako zvana »čista" stranka prava sa I svojim vodjom Frankom; koja je svuda bilo I zborom bilo tvorom radila proti koaliranoj J oporbi, te tirne pravita razkol medju samim J opozicionalnim izbornicima.                             I
Što se minulih izbora nije dogodilo, I dogodilo se je ovih, da su i brača Srbi j složno radili u nekim kotarima za hrvatsku j oporbu, te tirne potpunoma shvatili svrhu I svojih sumišljenika, što ovime našoj brael Srbima Čestitamo i hvalimo !                           j
Opozicija je u istinu malena ali hrabra. I Broji po izbor domoljube i patriote,  kakvih j cijela večina nema možda  niti jednega.  To I su ljudi, koji se nijesu  nikaka  bojali podiči svoj glas na obranu hrvatskih   prava,  čelik muževi kao: Barčič, Brestijenskv, Urbanič, I Tuškan, Derenčin, Banjavčič, M. pl. Kiepach, Mažuranid, Vinkovič, Rubetic" i Harambašič.
To su ljudi, koji če i u ovoj periodi saborisanja znal' zastupati i braniti interese svojih izbornika i cijeloga hrvatskoga naroda.
Oni koji su kod minulih izbora paii, I oni istina bog neče moči, da podignu svoj j glas u sabornici, ali če jamačno znati zastu- j pati interese hrvatskog naroda izvan sabora. J Hrvatsku oporbu, prem je snašao ve- J liki poraz, neče klonuti duhom, več če poput one: »Si superos fleetere nequeo, Acheronta j movebo", ustrajali u svom mukotrpnom radu na spas i boljak mile nam domovine Hr-I vatske!                                                            I
Iz Materije, 16. novembra 1901. — Opazil sem v Vaših cenj. listih »Soči" in J »Prim.«, da ste se pričeli zanimati tudi za j naše istrske razmere. Hvata Vam, ker res j potrebni smo, da bi se potezal za nas kakov I list, ki je razširjen po Slovenskem. Istra je J še vedno tužna v narodnem obziru, a temu J nt vzrok le večina v deželnem zboru, vzrok I smo tudi sami. Občine v Istri so mnogo J obsežnejše  nego na Goriškem, da v mnogih I
i krajih so takošne občine, da ne ofc ga 5 županstev na Goriškem  toliko.  Takošnim  ob- j
I činam treba je za načelnika, občinskega j glavarja tu imenovanega, moža, ki je v pravem j pomenu besede mož poštenjak in jeklenega I
I značaja. »Veliko možkih malo mož", tako je j tudi pri nas, a ob občinskih volitvah pre- I malo pazimo, koga volimo občinskim glavarjem I in koga v občinski zbor. Ako bi mi imeli I bolje občinske glavarje, bolje občinske zbore, I
j gotovo bi nas morala drugače upoštevati j tudi italijanska večina. Da je to res, kažejo I Vam že dopisi iz Jelšan, a da se še bolj I prepričate o tem, hočem Vam nekoliko po- I pisati našega občinskega glavarja.                   j
Mož je že prileten, a tudi že mnogo j let načeluje naši občini, zato se tudi vidi v J mnogih krajih sad njegovega glavarevanja, a j posebno pri njem, ki je v svojih mladih I letih po raznih ženitninah kot godec na kla- I rinet piskal.                                                     I
Ako bi Vi imeli priliko kedaj prepo- j potovati našo občino, prepričali bi se kmalo, I da naš občinski glavar se jako malo zmeni za občinske ceste, ker te so še primitivne in podobne kakim gozdnim cestam. A kaj bi ne j bile, ker prepuščene so vsaki posamezni I vasi, naj jih napravlja in popravlja kakor
I ve in zna.                                                       I
Vsaki vasi je prepotrebna Cista pitna voda, a če bi kedo po naši občini ogledoval studence, zgrozil bi se, kakošno nesnago morajo ljudje piti, a uboga živina mora biti zadovoljna z vsako gnilo mlako. Vas Materija pa nima kar nobene javne vode.
Tako bi se dalo še marsikaj napisati, a pustimo to za danes in oglejmo si raje našega občinskega glavarja v narodnem oziru. Da je nasprotnik družbi sv. Cirila in Metoda, je pri nas javna tajnost, dozdeva se nam, da je nasprotnik vsaki šoli, ker bolj ko je ljudstvo nevedno, ložje se vodi. Znano nam je, da je naš občinski glavar skušal širiti po naši občini KrsLičevo zloglasno »Pravo našo slogo*, in ravno s tem Krstičem sta imela ob volitvah 1. 1897. jako intimne pogovore, čemur je sledilo, da so volili na*i volilni možje s Krstičevo stranko. Mogoče je to pomagalo, da je dobil naš občinski glavar križec za zasluge. Tako gleda on, da vstreže svojim predstojnikom naj so ti od vlade ali od deželnega odbora, ali je to nam v škodo, je njemu deveta briga, da le njemu koristi!
V zahodni Istri so imeli pravico do stolčka obč. glavarjev Karnjeli. Ti, da so ložje vspevali, so imeli poleg tega štacune, žganjarije in gostilne. Enako ima tudi naš obč. glavar, a zato smo v naši občini toliko srečni, da nimamo niti policijskega reda in posebno večerne ure ne. Pri nas je tako, da če pridejo v gostilno pijančki, lahko pijejo in razgrajajo vso noč, nič se ne zgodi ne njim ne gostilničarju, če tudi niso mogli počitka potrebni sosedje vso noč zaspati. Se ve, kako bi se moglo v tem bakošen red vpeljati, ker potem bi se ga morala držati tudi gostilna občin, glavarja. Srečni smo vendar, ker ima naš občin, glavar gostilno in trgovino. Ako kdo kaj zasluži pri občini, pride najložje do plačila, ako polovico v gostilni zapije, za drugo polovico pa vkupi blaga v štacuni, razume se obč. glavarja. Se za nekaj drugega smo srečni. Obč. glavar ima dobro denarnico, zato je ni potreba občini vkupiti, ker on shrani tudi občinski denar poleg svojega. Naš obč. glavar zna tudi dobro varčiti, zato naš obč. zbor zboruje samo po enkrat v letu, ker tako se prihranijo stroški raznih potnin. Samo enkrat se je bilo prigodilo, da je bilo potreba še eno sejo več, a to je bilo oni čas, ko se je popravljal župnikov hlev v Brezovici. Hvaležen mu je bil zato pa le bivši župnik, zato je imel oni dan, ko je dobil naš obč. glavar zaslužni križec, slovesno sv. mašo, pri kateri je zapel: »Tebe hvalimo, o Gospod".
Možje, ali res mislimo, da nas bo ta mož energično zastopa! proti italijanskemu deželnemu odboru? Ne, to ni mogoče, ker je popolnoma njih. Čas je, da spremenimo tudi mi v naši občini v duhu napredka, zato pustimo mu ob prihodnji volitvi, naj on vodi svojo trgovino, a mi izberimo drugega, ki bode vodil našo občino.
Domače in razne novice.
Volitve volilnih mož. — Na Krasu je volila v četrtek občina Povir 1 vol. moža, Včeraj so volile občine Pliskovica 1, Berje 1, Gorjansko 2, Velikidol 1 vol. moža. Danes volijo: Gabrovica 1, Kobiljaglava 1 in Sežana 4 volilne može. V ponedeljek voli še Tomaj. Večina za našo stranko je že izvoljena.
V goriški okolici so volile v četrtek občine: Riheraberg 5, Dornberg 3, Avče 1, Kanal 4, Št. Peter 3 in Solkan 5 volilnih mož. Včeraj so volile občine: Gabrije 1, Šmarje 2, Ročinj 2, Ajba 3, Št. Andrež 3, Sovodnje 3. Danes volijo: Renče 4, Bilje 2, Anhovo 3, Deskle % Prvačina 2, Vrtojba 4. V ponedeljek voli še 6 občin. — Rihemberg, Avče, Kanal 3, Ročinj, Ajba, Kal, Bate volili napredno. — Danes upamo na zmago v vseh občinah. Zmaga v goriškem okraju je mogoča, ako se bodo prav držale občine, ki še volijo. Znamenita je bila volitev v Št. Andrež k. Prišli so župan, župnik in en starešina. Toliko, da so mogli sestaviti komisijo. Volit ni bilo nobenega drugega, zato so se izvolili oni trije za volilne može. To je naj-čudneji pojav! Povsod udeležba ogromna, do 85*, v Št. A. pa tako!!
V RenCah in Prvačina danes zmagali.
Na Tolminskem smo zajedno občino prikrajšani in s tem zgubili bitko. S Sedlom so dobili klerikalci 34od 66 glasov, torej večino. Volitve v Kr e d u morajo biti razveljavljene. Podžupan Ručna je podal protest že pred pričetkom volitve proti mahinacijarp z imenikom. Vladni zastopnik je sam kon-statoval več slučajev. Volila sta dva naša volilca I. razreda, ki sta bila izpuščena, pa se je celo klerikalni komisiji to preneumno zdelo. — Ko smo v Sedlu propadli, sta gg. GabrSCek in Vrtovec zapustila bojno polje.
»Pevskemu In glasbenemu društvu*
je daroval g. Ivan Reja 2 K; g. Ivan La-panja zemljemeree v Kobaridu pa 100 K ter je poravnal s tem neko Častno zadevo. Živeli posnemovalci!
Za slovensko vseučilišče t Ljubljani.
—  Lepo število občin na Kranjskem je že poslalo peticijo na ministerstvo, s katero se zahteva v Ljubljani vseučilišče za Jugoslovane.
•Tudi iz naše dežele se^je dg^lo^ž&.jaekaj,, občin: Kanal, Št. Andrež, Naklo in Skopo. Vprašanje o vseučilišču je sproženo, akcija je v polnem tiru; zato je treba, da se oglasijo tudi občine sirom jugoslovanske domovine, da Jugoslovani hočemo imeti svoje vseučilišče v Ljubljani.       •   •*¦...,,„_
Radi tega poživljamo občine, da sklepajo nemudno o predlogu za peticijo za slovensko- vseučilišče v Ljubljani—Naši dijaki na Dunaju in v Gradcu se trudijo v dosego tega cilja, Čehi so v zlati Pragi slovesno potrdili, da Slovencem pritiče vseučilišče, istotako so se izrekli z navdušenjem bratje Hrvatje v belem Zagreb-gradu. Akcija za slovensko vseučilišče je v polnem tiru, torej na noge, občine, oglasite se' Ako dobimo vseučilišče, se bo moglo vedno lepše število naših dijakov posvečevati vseučiliškim študijam in večje Število naših sinov pride na ona mesta, na katerih sede Lahi in Nemci. Vse-učiliško vprašanje je za naš narod velikanskega vitalnega pomena, zato oglasimo se vsi, ki ljubimo svoj narod!
Podi farovšklm terorizmom. — Volitve volilnih mož skončavajo. Poročila, katera so nam prihajala od vseh stranij dežele, se strinjajo v tem, da vse, karkoli so pridobili klerikalci, so pridobili edinole po nečuvenem farovškern terorizmu. Noč in dan so bili na delu ter so obletavali svoje verne ovčice od hiše do hiše. Po mrlogrh- občinah ga ni vo-lilca, katerega bi ne bil politikujoč nune nadlegoval, kako naj voli. Pri bolj trdih pa so šli na žene ter kalili zakonski mir v hiši, in marsikateri mož se je udal, češ, saj radi meno se nič ne spremeni, da bo le mir v hiši. Tisti, ki so kaj dolžni farovškim posojilnicam, so morali brezpogojno voliti na nun-čevo stran, ker sicer se jim takoj odpove posojilo, drugim pa so se priporočali prav s temi posojilnicami, češ, kadar boste v potrebi, le pridite v farovž, pa dobite, kar hočete. Strašili so dalje ljudi z nesrečami v hiši in na kmetiji, jim grozili s hudičem ter večnim pogubljenjem, ako ne bi volili na stran nun-čevo, drugim so obljubavali odpustke in papežev žegen. Zadnje nedelje so kričali v cerkvah o brezvercih in brezverskih listih, da bo „ferdaman" tisti, kdor jih čita, da je sv. vera v nevarnosli itd. Po molitvah ob nedeljah pa so se odpirale farovške kleti in ob rajni kapljici so razlagali nunci strraečim ljudem, da le tisti pojde v nebesa, kdor bo ž njimi volil, vsi drugi da se pogreznejo v peklensko brezdno. Pijača je igrala jedno glavnih vlog tudi na dan volitev. Nunci, ki v cerkvah vpijejo proti pijančevanju, so dajali za pijačo, da je bilo kaj, — od miz je teklo, grla klerikalnih podrepnikov pa so bila nalila do vrha. In na zadnje je prišel na vrsto še
— c v e n k. Brez korupcije klerikalcem ne gre. Od hiše do hiše so nosili svitle kronice, dan pred volitvijo in dan volitve pa so ga kar razsipali.  Ljudje govore celo,  da  so dobili
.... nekateri po 100 K za svoj glas, manjših svot po 20 K, 10 K itd. pa je bilo razdanih v tako svrho brez števila.
Ni se torej čudili, da je bilo ljudstvo zbegano in da se je dal marsikateri revež podkupiti. — Le takemu nečuvenemu terorizmu iz farovža je pripisati, kar so sploh dobili klerikalci.
In v očigled temu se moramo čuditi, da so stali naši pravi somišljenik1 trdi kakor sk*h ter so odbijali vse te grozne naskoke na nje <" tako močjo, da je izbrano častno število volilnih mož za našo stranko. Slava jim! Oni so nam jamstvo, da naše ljudstvo ne podleže farovškemu terorizmu, marveč da se ga prej ali slej otrese. Le z največjim naporom so osleparili politikujoči nunci nekatere občine z-a napredne volilne može, naši pa so drugje, kakor v Šempasu, pokazali, da se zruši še več najtrdnejših klerikalnih trdnjav, počasi ali gotovo.
Te volitve so huda preizkušnja za naše ljudstvo, ali rezultat te preizkušnje se glasi tako, da ga klerikalna stranka ne more biti vesela. Večjega terorizma, večje zlorabe cerkve in vere, duhovskega poklica in upliva, kakor je bilo sedaj, si ni mogoče misliti — in vendar vspehi tako piškavi! Za drag trud, za velik denar, za zapravljanje ugleda in duhovske časti — tako malenkostni vspehi. Ali ne kaže to, da v istini je klerikalna četa jako majhna, tako majhna, da še računati se ne more ž njo, vse drugo, na kar kažejo s prsti, da je njihovo, je le zapeljano in terorizovano, ki se pa danes ali jutri otrese zopet farov-škega jerobstva t To je žalostna perspektiva za klerikalno stranko, ali istinita. Parovški terorizem je dosegel vrhunec, zato mora naravno nizdol. V ta namen pa zastavimo vse svoje moči v pribodnjosti.
Glas o našem boju. — V .Učit. Tovarišu* čitamo v lepem članku, naslovljenem »Učiteljstvu na Goriškem* med drugim tudi to-le: »Isti boj — po ^.tem načinu in za ista načela (kakor na Kranjskem namreč) — se bije tudi v sosedni nam deželi, na Goriškem. Kdor pazno zasleduje vse faze tega boja na Goriškem — med klerikalci in na-rodno-nopredno stranko — se mora ali ču-
diti ali pa — ostati hladen.  In k tem hlad- i nežem se prištevamo mi, kajti čuditi se mora le oni, kdor ne pozna onega vojskovodjo, ki je ves boj , povzročil in ki ga faktično tudi vodi.
Ako ./rimerjamo goriški in kranjski boj, vidimo, da sta si do pičice jednaka. Nasproti si stojita dve stranki, to je: narodno-na-predna in klerikalna stranka.
Dokler ni bilo onega klerikalnega voj-fl>$35vTRije š"fLr8rnjskega na Goriško — takrat so se nam goriški možje — sedanjih obeh strank — nekako posmehovali, nas pomilovali in nam v zlo šteli, ko smo se tako „tolkli*. Toda mi smo si mislili svoje m semintu tudi zažugali tem možem, češ: ravno to še vas doleti.'      '    '
Ko je zapustil kranjski vojskovodja belo. Ljubljano in.se naseliLv-Solnčni-Gorici, takoj so se začeli javiti  oznanjevalci vojske
—  streljati je pričel najprej »Primorski List" iz svojega .kalibra*. Na to je bil ujet sedanji general don Gregorčič ter izpuščen pod gotovimi pogoji iz jetnice. — In mož sledi slepo kardinalovemu plašču! Kot oprode in pobočnike mu je izvolil vojskovodja celo trumo kaplanov in župnikov z vsemi pritikli-nami. In kakor ljubljanski »Slovenec* preskrbuje delo »dolzega Toma*, to je goriškim klerikalcem »Gorica*. Do leta 1898. na Goriškem ni bila vera v nevarnosti, a kakor hitro je došel iz Ljubljane vojskovodja, postalo je Goriško tako brezversko, da se je dobilo — na legijone unetih misijonarjev — ki so pričeli oznanjevati nov »evangelij*. — In kakor hitro se je posrečil ta načrt, napraviti vero v nevarnost, bije se na Goriškem do pičice jednak boj kakor na Kranjskem.
Kakor se pa na Kranjskem ni hotelo vse ukloniti onemu istemu vojskovodji, ravno tako so se našli možje na Goriškem, katerim je dal Stvarnik še nekaj samostojnosti in značajnosti. Uprla sta se takemu umetno-prikrojenemu boju moža, na katera gleda danes z občudovanjem ves dobro misleči narod širne Slovenije, —« to sta dr. Tu m a in A. Gabršček; pridružila se jima je v kratkem času vsa inteligencija Goriške grofije.
Kakor si na Kranjskem stojita v boju nasproti v vrstah narodno-napredne stranke vsa kranjska inteligencija in v klerikalnih vrstah po raznih duhovnikih in civilnih egoistih nahujskani analfabetje — isto tako jo na Goriškem*.
Klerikalne podlosti nI nikdar konec.
—  Povedali smo že, kako grdo lažejo klerikalci o kandidatu Vrtovcu, da je odvisen od dr. Turne, ker da je dolžan »Trgovsko-obrtni zadrugi* in »Goriški ljudski posojilnici". Vr~ tovec pa ni dolžan ničesar na enemu ne drugemu teh dveh zavodov, marveč le dela za zadrugo s tem, da preskrbuje za njo na Tolminskem inkaso. Ali kljubu temu se predrzne »Prim. List", ki ima vedno Boga na ustih, ki pridiguje, da le on govori resnico, grdo in nesramno lagati, da kandidat Vrtovec je dolžnik pri »Gor. ljud. pos.* in zbog tega odvisen od dr. Turne. Glejte, taka je resnicoljubnost teh gospodov okrog »Prismojenca*. In še greha nima za tako lumparijo. »Namen posvečenje sredstva*. »Prismojenec* hoče očrniti kanditata Vrtovca in za to mu je laž posvečeno sredstvo. — Trezni g. dr. Drejc! Ali nič ne potrese Vaše katoliške duše tako ravnanje, ko tako nesramno obrekujete našega kandidata?!
»Zadovoljnost* v Volčjeragradu. — »Prismojenec* piše, da voHlcem iz Volčjega-grada ko so se vračali domu iz Komna z volišča se je videla na obrazih zadovoljnost. Volilci iz Volčjegagrada, so volili klerikalno komenskemu dekanu na ljubo, ker jim je obljubil šolo v vasi. Doslej se kot član sežanskega okr. šol. sveta ni spomnil na potrebo te šole, sedaj za volitve šele je morala priti prav, V Volčjemgradu so zadovoljni s to obljubo, ki ostane le obljuba, in za golo obljubo so šli volit klerikalce! Sedaj so baje zadovoljni, ne vemo pa, če bodo tudi potem, ko sprevidijo, kako jih je komenski dekan nafarbal. Potem se ta zadovoljnost spremeni najbrže v zabavljanje in preklinjanje, toda pomagalo ne bo ne to ne ono; le spomin bodo imeli, kedaj so bili ujeti na farovške limaaice. Sv. Gregor pomaga gor — tako pravi »Prismojenec* — in nasvetuje liberalcem, kakor imenuje naprednjake, da če hočejo zmagati, se morajo posluževati naukov sv. Gregorja, ker gor pomaga le on.
Mi hvaležno odklanjamo ta nasvet, priporočamo pa dr. Drejcu, naj ga da dr. Gregorčiču, ker ta mož, navzlic temu, da ima od sv. Gregorja priimek, gre grozovito dol. Ker gor pomaga le sv." Gregor, se najbrže dr. Gregorčič ne poslužuje naukov svojega priimskega patrona. G. dr. Drejc, svetujte mu brzo, naj se priporoči sv. Gregorju, ker sicer v najkrajšem času zleze tako dol, da mu ne pomore nikdo več gor, tudi sv. Gregor ne.
Komen — klerikalen?! — Ker so zmagali z volilnimi možmi v Komnu klerikalci, kriči »Prismojenec", da Komen ni še tako liberalen, kakor ga farba »Soča*. Razmere v Komnu so pač znane in vsled vspeha klerikalcev se niso prav nič spremenile, ker do vspeha so pripomogli klerikalcem, kakor rečeno, le nafarbani volilci izven Komna. Zato pa Komen nikakor ni tako klerikalen, kakor ga farba »Prismojenec*. ~ Le ne se previsoko vspenjati, gospoda krog »Prismojene«*, če ne se še bolj prismodite!
Vera In zopet vera. — »Prismojenec* od četrtka je v svojem puhlem uvodniku »Za
slogo" zopet poln vere. Vera in vera, tako vpije v enomer, vero hočemo ohraniti, ljubite vero itd. To je že ostudno, kaj počenjajo ti posvečeni zbesnelc z vero. Kakor da bi res kedo hotel iztrgati vero iz srca našega ljudstva ! Take zlorabe vere doslej še ni bilo med nami, kakor sedaj, ko kriče vedno in vedno, da gre za sveto vero, da je vera v nevarnosti itd., akoprav dobro vedo, kako grdo Iažej.o,...izrekajoč besedo: vera. Njim služi vera le v to, da lovijo na njo nevedne in omahljive ljudi. In naravnost sleparijo jih z vero, ker tu ne gre za vero, ampak le za nunce, ker »Prismojenec" je izjavil, da vera je toliko, kakor duhovnik! Torej je vera duhovnik ! Vse za vero, se pravi: vse za gosp. nunce! Tako razume »Prismojenec* vero! Sedaj pa presodite, kdo zlorablja vero in kdo jej-spodkopuje veljavo v ljudstvu; Ali netisti polilikujoči nunci, ki proglašajo, da so oni sv. vera ?!
Klerikalni divjaki v Dornbergu. —
Pri volitvah v Dornbergu se je zgodi čin, ki postavlja dornberške »kavče* v isto vrsto z divjaki v Skopem, Bolcu, Kojskem. S i n p o d-župana Vodopivca je udaril namreč nekega naprednega fanta s pestjo po nosu s tako silo, da mu ga je razbil. Zločinec se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Gospod Juvančič, ali vidite, kake sadove je obrodilo Vaše vedno divjanje v cerkvi in po občini? Ali Vam je naložil tako nalogo Krist ? Vodopivec je udaril v svoji »katoliški" zaslepljenosti, ali — kdo je pravi krivec tega atentata, kateri bi moral prav za prav sedeti? Vsakdo, ki pozna razmere v Dornbergu, ga lahko pokaže s prstom... Natančnejše poročilo o volitvi smo odložili za prihodnjič.
Po koga Je Šel, pa noče povedati.
— Poročali smo o nesreči vsled nerasla Bače. Kočijaž je šel po »gospoda* v Podbrdo, da bi se peljal na Grahovo na volišče. Na volišču so nesrečo obračali na račun napred-njakov, govorili so celo o prstu božjem, ali hitro utihnili, ko se je pojasnilo, da je pravzaprav politikujoč nune vzrok te nesreče. »Prismojenec* tudi poroča o tej nesreči, ali skrbno molči o tem, kam in po kaj je šel ponosrečeni kočijaž. -— Da bi bil šel po »liberalce«, joj, to bi kričal, da je kazen božja prišla nad njega itd, — tako pa lepo molči. Povsod! imajo dvojno mero, zase vedno dobro, za napredno vedno slabo. — Vidite, to je znak katoliškega časopisja!
% Gradišča nad Prvačino smo priobčili pred kratkim neki dopis, o katerem vemo, da je pisan z dobrohotnim namenom, čeprav je precej oster. Dobili smo protidopis, kateri v rezkih besedah svetuje dopisniku, naj se sam uči olike ter mu predbaciva to in ono. Nočemo reči, da ta slednji dopisnik mina prav, ali kakor vidimo, se hoče iz teh dopisov razviti le osebno napadanje. Zato se ne moremo ozirati več ne na dobrohotni namen ne na nikako drugo pretvezo. — Torej je stvar s tem v javnosti končana, prizadete pa prosimo, naj se poravnajo lepo doma in bodo zopet stari prijatelji. Tako bo najlepše!
Drobiž. — Dne" 16. t. m. so pokradli doslej še neznani zlikovci v Moši g. Ivanu Kocijančiču raznotere dragocenosti, kakor zlato tobačnico, uro, verižice, »tolarje*, broše, perle itd. v vrednosti do 2000 K. To tatvino so izvršili najbrže tatovi, ki so kradli v slednjem Času po Gorici in Krminu.
Te dni so aretovali 19-letnega Antona Breganta v ulici proti Soškemu mostu, ker je stopil na prostor vile S. ter hotel odrezati nekaj vej z drevesa. Služabnik S. ga je odvrnil, na kar mu je začel groziti z nožem, da ga usmrti. Sluga je to naznanil redarstvu, katero je Breganta aretovalo.
Nekateri izvoščeki so bili začeli zadnje dni štrajkati s tem, da niso hoteli-na kolodvor k večernim vlakom, ker jim tam predpisani red ne ugaja. Radi tega je bilo pred kolodvorom te dni 2večer le par izvoščekov; tujci so morali peš v mesto.
Delavec Ant. Hvalic iz Gorice je vstopil te dni v neko tukajšnjo prodajalnico ter pra-Šal za 20 kr. sira. Plačal je z laško liro. Trgovec pogleda denar, ter reče, da je lira ponarejena, vsled česar mu ne vrne lire, pa tudi sira mu ne da. Hvalic ga je prosil, naj mu jo vrne, ker se je zmotil in mu je dal liro za krono. Ker ga pa trgovec ni hotel uslišati, je pograbil Hvalic utežo 2 kg, češ, da jo vrže v obraz trgovcu. Dva slučajno navzoča človeka sta mu to zabranila. Hvalica so zaprli.
Razgled po svetu.
Parlamentarne stvari. — V pravnem odseku je bil sprejet predlog poslanca Schii-ckerja, da dobe avskultanti plače od 1600 do 2000 K. Pravni praktikanti dobe adjutum 1000 K na leto. Predlog posl. Pantučka, naj bi se avshultante uvrstilo v 11 plač. razred, je v odseku propadel. Finančni minister je naznanil, da se v kratkem ustanovi tretje mesto adjutuma, kakih 1600 K za konceptne praktikante in 1000 K za ostale, vendar se mora prej pečati s to zadevo budgetni odsek. , Budgetni odsek je pričel razpravo o »domobranskem ministerstvu". Mnogi govorniki so zahtevali premembo vojaškega pravdnega reda in olajšav glede orožnih vaj, Posl. FoFt je priporočal vladi, naj na pravičen in takten način spravi s sveta.»zde *-vprašanje.
J>r. Tavčar je govoril v drž. zboru pri razpravi o nujnem predlogu proti kon-gregacijam pet četrt ure. V živih slikah je ožigosal postopanje klerikalcev ter zlorabo cerkve in vere v politične svrhe, pokazal, kako pridigujejo naši politikujoči nunci itd. Dr. Tavčar je dosegel velik vs»peh: Govor priobčimo.
V Istri se vršijo volitve volilnih mož. Pritisk od laške strani je vsestransko veli-kansk in nečuven. Vlada gre Lahom na roke v vsem. Ker je ponekod tudi nezavednost še velika, zmagujejo Lahi z lahkoto. — V Kanfanaru so zmagali Lahi z jednim glasom v§čine; zmagali so tudi v Moščenicah. — Na volitvi volilnih mož za zunanja sela mestne občine Koper so se godile očividne nezakonitosti, V jasnem nasprotstvu z določili zakona so volili tudi taki, ki imajo volilno pravico v mestu. Ti bodo volili dvakrat kljubu vsem zakonom
Vojna t Jnžni Afriki. — Položaj je za Angleže zopet prav neugoden. V bitki pri Brakespruitu so bili Angleži docela poraženi. Imeli so 6 mrtvih, 10 ranjenih in 64 mož so jim Buri ujeli. Ujetnike so Buri slekli in izpustili, obdržali so le nekega poročnika. Polkovnik Hickie je torej lagal, ko je poročal, da je Bure pregnal. Prav tako jo z bitkami pri Schoenspruitu in pri Heilbronu. Teponi so bili Angleži tudi ob Klipriverju blizu Stan-dertona. Poraženi pa so bili končno tudi v Kaplandiji. Pri Doornbuschu blizu Somrner-seta južno Gradocka je zgrabilo 13. okt, 200 mož Smutsovega oddelka pod vodttvom Van der Venterja angleško pozicijo, katero je branilo le 50 Angležev. Kapitan Thornton kapske policije jim je prišel s 130 možmi na pomoč, a ni mogel zabraniti, da bi se obleganci ne udali, nego so Buri ujeli celo njega samega. .Take blamaže so v zadnjem času na dnevnem redu, zato ni čudno, če so v Londonu zelo nervozni in vojne že dokaj sili. Angleški bankirji, na čelu jim vplivni Robinson, prigovarjajo vladi, naj sklene mir in naj pokliče Milnerja domov, Iz Durbana poročajo, da je Kitchener pismeno povabil Bolho, naj bi začela pogajanja.
Narodno gospodarstvo.
ORGANIZACIJE KMETIJE.
(Članek izveu uredništva,) (Da«e.)
Večina agrarnih pil < v je s temi rentnimi laslinami zadovc dasi so veleposestniki dobro prodali in lepe koristi iz prodaje dobili. Leta 1890. so s tem na Nemškem praktično začeli. Današnji Nemci v rajhu ne mislijo samo na to, da bi kako dobro stvar upeljali, ampak jo tudi izpeljejo. Avstrijci, to je posebna vrsta, ti so 1893. seveda po-snemaje Nemce tudi na tako postavo mislili. — Ali je niso dali. Par let potem je naučni minister Madejski — Cistercijencem, nemškim mnihom, domeno Zatičino na Dolenjskem iz verskega zaklada prodal za mali kup. Nemška država skrbi za to, da dobivlja ista večje hoste v državno last ter potem tehnično z njimi gospodari. Dokler ni kmet urejen in dobro stoječ, s hosto ne bo varčno ravnal. Kaj pa pri nas v Avstriji ? Lesni trgovci, veleposestniki imajo preprosto plan. Nobena »nona* ali druga škodljivost ne uničuje tako strašno host, kakor pri nas. Pa imamo že dolgo gozdno postavo, ki to hoče zabraniti. Pa to le mimogrede. Avstrija, sicer agrarna država, še dolgo ne pride na pametna pota. »Dominus vobiscum* stoji nad njo in jo za nebesa pripravlja. Le Madjari pametno s kmetijo ravnajo v novejšem času, pa le s svojo; kmetije ž njimi združenih Slovanov so jim le dobre za izkoriščanje, v dobro njihovega velikega želodca.
Iz teh projektov nove organizacije kmetije, — ker to se ne da tajiti, da je danes stara tlakarska razdrta, in še ni dosti druge organizacije ustvarjene, si išče kmetija sama pot v drugo organizacijo. S tem, da bi se kmetija postavila, dasi prosta, v prejšrijO skromnost, ni računati. ¦
Omika, nekdaj last posameznih, postaja obča in kmeta aidi poišče, in tehnika, ta velika organizatorična moč meščanskega dela, tudi na kmetijo sega ter vabi, sili kmeta v svoj delokrog. Kmet diha tudi v vsem drugem meščanskega življenja zrak. Kmet se čez 50 let ne bo dosti od meščana razločeval v delu in življenju. Tudi kmet se sprijaznuje s strojem in ga upreza v svoje delo. Nekatera velepo-sestva Nemčije, Angležke, Francozke, —¦ o Ameriki smo že pisali in še bomo — so začela s stroji. Tovarne za ustvarjenje strojev so danes že sposobne na zahtevo vsakovrstne stroje napraviti. Ta veleposestva se kosajo mej sabo, katero bo več pridelkov z malimi stroški pridelalo. Velik učinek z malo stroški, to je, kakor v industriji, tudi tu vodilo. S Človeško drago močjo varčiti, železni hlapec naj dela, kjer more! S takim moderno ure-* jenim veleposestvom zvezana je taka industrija, ki pripravlja kmalo poljske pridelke za trg. Mlini s .stroji, sladkorne, pivovarne, tovarne za špirit. Gas je denar! Transport surovin je drag in odpadki istih so ljuba, dobra stvar, gnoj. Po zimi kmetija miruje, delavec naj ima po zimi kaj zaslužka. Amerikanski kmeti že ne prodajajo več žita, zmeljejo ga sami in moko prodajajo, otrobe porabijo za klaje živine. Vodne moči kakega veleposestva se izrabljajo v gonitev železnih hlapcev. In že., tudi elektrika na teh kmetijah žari.
(Konec pride.)  ,
Noto čevljarsko delavnico
je otvoril
COTIČ PETER
v Gosposki ulici št?. 14
(tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega aH navadnega izdelka
po ugodnih eenah.
I.
jLete 1881. v 6oriri ustanovljena Ivrdka
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vo^fiene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
III fc 311 |M. MM««
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vsth krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwlg Osterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapeat.
Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo eeno  - srebrno svetinjo
Tovarna nzeraih teMrik priprav JOS. YINDYŠ-JL,
v Pragi na Srnino v u
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoCa
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal f.oniatih io inozemskih
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadrte priprave so vedno v zalogi
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                   — 3
Poprave fzrrSaje po najnižjih cenah.
Dobre ura in po ceni!
s 3-letnim pismenim  jamstvom! razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna a«" ter izvoz zlatnine)
Most (Češko) Dobra ura Rem iz niklja fl. 37; srebrna ura Rim. fl. 5-80; srebrna} verižica fl. 1 20; budilmk iz niklj; fl. 1-95.
Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate! i n srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznainihf pismi. — Ilustrovan cenik zastonj!
Cepljene trte
na
amerikansko  podlago
ima na prodaj
Adolf Ferrant v Gorici.
Ali ste gluh?
Vsaka gluhota ali aagluRa je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporo "i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje ušes (Internationale Ohrenheil-anstalt), 596 XaSallelAve., Chicago,IHV
Milijon dam uporablja
»FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hilro aristokratsko linost in obliko z uporabo .Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemonitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in čite na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeoiinc je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinorc« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4-.-™, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošhja glavna zaloga M. F«lth, Dunaj, VII.. Mariahilferstrasse 38, 1
\ Naumannov
pisalni stroj  »IDEAL«

Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem roinisterjal-nem papirju izdela 4—6 iztrsov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Glavno zastopstvo za Avstro - Dgersko:
&
Dunaj III.|3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
NenavaiH ••
katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čifcagi nad 21/* milijona komadov, se dobiva odslej pri meni za nizko ceno
samo kron 2-40
katere treba naprej poslati, bodici za kron 2-60 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-kirt povečana. Vidi se prašne mrčese tur za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelcnejra hrošča. Ne-obhodn potreben je -pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-jega se je že davno želelo za hISno rabo za preiskavo ponarejenih jedil ter pokvarjenega m*sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno snurfejo po vodi. Razun tega je a; arat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko čitajo najmanjšo pisave. — Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnimi stekli, slane v elegantni škatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. — Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v velke daljave, z akromatičn.ni stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni šatu'ji za samo 5 kron. — Razpošilja JI. Fait, Dunaj, V/2. Matzleinsdorferstrasse 76.
*#
(povečevalno steklo)
Pravi vinski ocet
prodaja po 16 kr. liter
Peter Birsa, gostilničar
v Gorici, Corte Caraveggia. Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
Mlin v Prvačini. Frančeškin & Cjan.
Uijudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v Prvačini z vsem preskrbljen, da lahko zagotavljamo
točno in pošteno postrežbo, V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, koja do vaza žilo v mlin.
Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo
Frančeikin & Cjan.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro -ogerske monarhije v sodih od 06 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C«na zffltm«. P«str«4ba poitan«.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
ulica št, 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega oija, navadnega in najfinejega ( ,Luka« po jako nizkih cenah. — V zalogi se j dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenči<5 v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbo sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst h mlinov Jochrnann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Jaz Ana Csillag   •
Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj   pošljete  šest lončkov Vašega preskušenega mazila za raščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani - Auersperg Grad fJleichcnberg pri Gradim.
Blag. gospa Ana Gsillap! Izvolite mi krelom pošte poslati h povicljem  zopet  2 lončka Vašega izvrstnega  mazila  za   raščo las.           Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten, Slever. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček  Vaše  izvrstne-pomade.
LuoV., vit pl. Ljebig, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček.
Grof Srečko Conrejr, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim   Vam,   da  mi  kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Sehweng pl. Reindorf, ! c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csilkgova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da-siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrtck, gledališka [igralka. Vaše blngorodje! Uijudno  pr-jsim,  da  bi  mi   s poštnim  povzetjem   doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, KflpOsd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega  presku-šenega mazila poslati še l lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein,  Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njer   ekselenc * gospe pl.   Szogyeni-3J..acIi   prosim,   da mi pošljete en lonSek  Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite  ob jednem zahvalo.
Gospa groiinja  se  je   o   vspehn
mazila izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa,
komorna gospa Njene  ekselence.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Loreley - lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovilejšs avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje ra«t istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter d^e že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld . o gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem »vetu in ovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Dimstf I., Seilergasse 5.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da rni pošljete en lonček  Vaše izvrstne  pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternlh, (•rad Rubein p  Merami, Tirolsko, Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi  po povzetju I lonček   Csillovega   mazila za  ruščo la-i kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj, kneg. Solm.
Blag  gospa Ana Csillag! Pio«im Vas, da mi Vaše slavno znane lasne   poni do  pošljete   še en lonček.
Mejnigrof A. Pallaviclni, A banj Szein re. Uo-pa Ana Csillag! Za še enkratno pbšiljnlev enega lončka Vašega  izvrstnega  mazila za lasi prosi
Kneglnja Karlota Cothen, (Anhali). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi p < poštnem povzetju pošljete   še   en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Enns, AVestbahn. Blag. gospa Csillag! Slišiil sem že mnogo dobrega o Vajena čudodelnem mazila,   vsled česar Vas uijudno prosim   da mi kretom pošte pošljete dvi lončka, Vns lepo pozdravlja
Antonija Welonterr Gorica. Bekony-Sz. Saszid. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega   preskušenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazv star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en  lonček   Vašega   preskušenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt, BirkfeM Blag. gospa Ana Csillag!
Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite p> slati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Go«p. ulije 6. 3 lončke pomade po 2 glti za »-hranjenje lasij, k tera je izkaz.ila dobre vspehe. Spoštovanjem
Irma P.ebl, komorni gospa Njen. ekselt^tv;
Prvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fomirja.
Spošt. podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem, ko-
larjein naznanjam, da sem pričel
z rezanjem in žaganjem fomirja
kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa.
Izrežem in izžagam ter dobro sparim tudi dopeljane hlode na fornlr po nizki ceni ter popolnoma suhega odpoSljem na dom. —- Izdelujem tudi gladke fino izdelane profiltrane lajšte vseh vrst in oblik.
Priporočam novo podjetje v obilna naroČila, katera natančno in točno izvršujem. Spoštovanjem
Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani.