Poštnina plačana v gotovini.
SOBOTA, 14. decembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5°/0—25°/0. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 50.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št 28.
Nas novi ban.
Z ukazom Njeg. Vel. krala je postavleni za bana Dravske banovine dr. Drago Maruši, odvetnik v Ljubljani i kotriga vrhovnoga zakonodajnoga sveta. Novoga bana pozdravlamo v imeni cele Slovenske krajine, štero priporočamo njegovoj naklonjenosti !
S smrtnih obsodb v Moskvi.
Najvišje sodišče v Moskvi je obsodilo 8 inženerov. Pet jih je obsojenih na smrt, trije pa na 10 letno temnico.
Žrtve zagiftane župe.
V Bombayji je vmrlo okoli 50 dijakov, ki so jeli župo, v šteroj se je nahajao nekši gift.
20 miljon ponevero.
Pariška Policija je zgrabila ravnatela trgovske banke Lavala, ki je ponevero prek 20 miljon.
Smrtonosna megla.
V	Belgiji straši Prebivalstvo grozna naravna prikazen. Nad nešterne pokrajine se spüšča čüdna megla, štera nosi s seov smrt. V krajaj, štere je megla obiskala, je nepričaküvano vmrlo že okoli 100 lüdi.
Kakša de letešnja zima ?
Nemški vremenoslovci trdijo, da malo letos pričaküvati močno zimo. Do te trditve so jih pripravili razni pojavi. Podzemelske živali so se jako globoko zakopale i so si preskrbelo dosta hrane, koze pa majo dosta gostejšo dlako kak lansko zimo.
Vojaška afera na Vogrskom.
Vojno sedišče je obsodilo polkovnika Takač Jožefa na 2 leti voze, ar je zakrivo 18 prekanjenj, podpolkovnika Metza na 1 leto voze i kapitana Heinza na 5 let voze. Ta afera je zbüdila na Vogrskom preci velko razburjenje.
Krvave demonstracije.
V	Indiji so se vršile za zaprtoga Gandhija velke demonstracije. Proti demonštrantom je nastopila Policija. Ranjenih je bilo okoli 230 lüdi.
Rojstni den Njeg. Vel. krala.
Decembér je za našo domovino pomenliv mesec, ar obhajamo v njem svojiva dva najvekšiva narodniva svetka. Prvoga decembra smo obhajali svetek zdrüžitve Srbov, Hrvatov i Slovencov v ednoj domovini. Sedemnajstega decembra — prihodnjo sredo — pa bomo obhajali rojstni den svojega miloga vladara, Njeg. Vel. krala Aleksandra.
Vladarov rojstni den je za vsakoga Jugoslovana den veselja. Kak deca se bomo radüvali z njim i prošnja nas vseh, ka nas je Slovencov, Hrvatov i Srbov, bo: Aleksandra Bože hrani, moli se Ti sav naš rod !
Kmečki tabor v Zagrebi.
V pondelek se je vršo v Zagrebi tak velki kmečki tabor, kakših dozdaj še nesmo meli. Od vseh strani države je privrelo vküp okoli 100 jezer kmetov. Na spravišči je nastopno 16 govornikov. Vsi govorniki so obsojali politiko bivše Radičove i Pribičèvičove stranke. Pribičeviča so posebi obsodili kak hüdobnoga düha naše države. Obsodili so tüdi vse bivše voditele Radičove stranke.
Govorniki so povdarili tüdi naloge, štere ma kmečki narod v jugoslovanskoj domovini. „ . . . Pozavam vse, brez razlike i Hrvate i Srbe i Slovence, . . . da pomagajo pri plemenitom stremlenji našega miloga vladara, našega junaškoga vladara, ki je bio velki v vojni, v miri pa je še vekši“ — je naglašao kmet Kovačevič. Vse kmečko lüdstvo si mora prizadevati, da si vstvari močne, zavedne občine, ar če bodo te močne, de tüdi domovina močna.
Mogočno je bilo navdüšenje, štero je velikanska vnožica skazüvala Njeg. Vel. krali. „Živio krao!“ — kriki so bili silni kak grmenje. Poslana je bila s spravišča Njeg. Vel. krali vdanostna brzojavka, v šteroj ves kmečki narod izraža želo, „naj bi nam cvetela i napredüvala velka i silna Jugoslavija v slavo krala i v srečo vsega prebivalstva.“
Najpomembnejši dogodek spravišča je bila Prisega, štero so z mogočnim glasom položili vsi navzoči. Prisega se glasi;
„Prisegamo pri Bogi Vsemogočem i pravičnom, da ščemo ostati na-
šemi krali Aleksandri I., ki je naš narod vodo od slave do slave i ž njim preživo vsa trplenja i bolesti i našoj domovini ostati vsigdar zvesti i vdani Sinovje.
Prisegamo, da se Ščemo pod Svetim znamenjom, pod našov jugoslovanski zastavov, ki nam jo je krao izročo, vseli zbirati i jo varvati neomadežüvano i jo s slavov ovenčano izročiti bodočim rodovom.
Prisegamo, da ščemo vjedinjeni pod tem Svetim znamenjom i pod vodstvom našega modroga i lüblenoga krala biti trepet i strah naših notrašnjih i zvünašnjih sovražnikov i da ščemo s krvjov naših najbolših sinov napojeno zemlo braniti do zadnjega svojega diha.
Prisegamo, da ščemo vse svoje delo, vse svoje podvige, vse svoje misli i žele prešiniti z geslom:
Vera v Boga za krala i domovino. Tak mi Bog pomagaj!“
Po toj prisegi je Kovačevič zaklüčo veličastno spravišče z rečmi: »Pojdimo po poti, štero nam je pokazao naš krao. Na konci zakričimo dragi bratje:
Naj Bog žive našega dragega krala Aleksandra 1. Bog živi našo kralico Marijo i celi kraleski dom! Naj žive naš dragi narod!“
Zaplenje bombe.
V Lisaboni na Španskom je Policija na ednom posestvi najšla 74 bombe. Vert je bio araterani, bombe pa zaplenjene.
2
NOVINE
14. decembra 1930.
Kalendar.
december (31 dni) 51. teden.
15
16
17
18
19
20 21
pondel
tork
Sreda
četrtek
petek
soboto
nedela
Kristina
Evzebij
Lazar p.
Gracijan
Nemez
Liberat
Tomaž sin.
Valerian
Etelka
Lazar
Gracian
Pelagia
Timot
Tomaž
Senje: 17. Ljutomer, 18. Dol. Lendava, 21. Sv. Sebeščan.
Vreme: Sneg, dež, veter.
Murska Sobota
—	Rojstni den Njeg. Vel. krala·
V	sredo, dne 17. t. m. se bo slavio rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra I. Državlanska dužnost vsakoga Jugoslovana je, da te den proslavi po svojih močeh. V cerkvaj se bodo slüžile Zahvalne slüžbe bože. Što je količkaj mogoči, se naj Zahvalne slüžbe bože vdeleži! V proslavo rojstnoga dneva de tüdi koncert v Sokolskom domi.
—	Ceplenje na gimnaziji. G. san. referent dr. A. Gregorc je v tork vcepo proti škrlatinki vse tiste dijake, ki še neso bili cepleni.
—	Novi organist. Po dugom časi je dobila sobočka fara rednoga organista. Izvoljeni je bio preminočo nedelo g. Tuš, ki že 14 let igra. Mladomi gospodi Želemo, da bi s svojim delom vnogo pripomogeo k povzdigi
časti bože.
—	Dve prireditvi v Martinišči.
V	nedelo večer so meli Martiniščarje lep Miklavžov večer. Sv. Miklavž je obdaro vse dijake i še vnogo drüge navzoče. — V pondelek pa je bila na čast Nevtepenoj D. Mariji lepa akademija. Dvorana je bila prvi i drügi den nabito puna.
—	Poslovilni večer. V tork večer je priredo g. kavarnar Meolic poslovilni večer. On odide  v Dobrovnik, kavarno pa prevzeme g. Sočič.
—	Zagiftao se je. Že poldrügo leto je delao pri kamnoseki Močniki 56 letni dovec Žitko Janoš s Postojne pri Ptuji. Kakši delavec je bio i kak je inači živo, ne vemo. Znano pa je telko da je včasih rad pio. V sredo zajtra se je odločo za žalostno činenje. Ednoga tovariša je proso, naj njemi da solno kislino, da bo kamen prao. Kislino je dobo. Za nekaj časa se je vrgeo na tla, začno se je valati i kričati. Drügi delavci so priskočili k njemi. Ar so videli, da je spio kislino, ki je eden najhüših giftov, so ga taki spravili v špitao. Kda to pišemo, še ne vmro, a pravijo, da nega več pomoči za njega.
Ka novoga v Belgradi ?
Seja vlade. V soboto je mela vlada pod Predsedstvom min. predsednika Živkoviča sejo, na šteroj se je razpravlalo od tekočih poslov.
Otvoritev trgovskoga muzeja. V navzočnosti večih ministrov i drügh visokih predstavnikov je bio v četrtek otvorjeni novi trgovski muzej.
Marinkovič šo v Grčijo. Zvünašnji minister dr. V. Marinkovič je preminoči teden odpotüvao v Atene. Namen njegovoga potüvanja je, da se pokaže prijatelstvo med Jugoslavijov i Grčijov.
Plačüvanje dačnih zaostankov. Finančni minister je finančnim ravnatelstvom poslao okrožnico od plačüvanja dačnih zaostankov dohodninske dače i dače od imetja. Po toj okrožnici dopüšča, da se zaostani lehko plačajo v letnih rataj do 1. 1935.
Dr. Korošec v Belgradi. Preminoči teden se je müdio bivši minister dr. Korošec v Belgradi. Vodo je sejo odbora Glavne zadrüžne zveze.
Gospodarske zadruge. Izdelan je načrt od gospodarskih zadrug i je razposlan vsem organizacijam, da povejo od njega svoje mišlenje.
Slovenska krajina.
Božična številka Novin.
K Novomi leti smo svoje naročnike presenetili s tem, da smo začnoli izdajati list v novoj obliki i je bila prva številka tak obsežna, kak dozdaj še niedna drüga ne. K Božiči bi svoje prijatele tüdi radi razveselili z vnogim čtenjom.
Božična številka bo preci vekša, kak so navadne številke. Čtenja bo v njoj telko, da de ga zadosta za vse svetke. Razmi se, da de nas ta številka tüdi dosta več koštala kak drüge.
Obračamo se zato na vse naše trgovce, krčmare, posojilnice, obrtnike itd. i jih prosimo, naj nam pošlejo za to številko kakši oglas. Kakših 100 Din. se Posojilnici ne de preveč poznalo, tüdi trgovci ne 20 do 50 Din. Od oglasa de meo hasek, nam pa pomore, da našemi lüdstvi za božične svetke lehko napravimo veselje. Što poslühne našo prošnjo, naj nam taki pošle Oglas (besedilo) i peneze. Velikost oglasa de se ravnala po
tom, kelko penez što pošle. Uredništvo-
*
— Vsem naročnikom. Zadnjim številkam Novin so priloženi Čeki. Što še ne plačao naročnine, jo naj pošle po tej čekaj. Što pa ma že vso naročnino plačano, naj ponüca Ček za plačanje nove naročnine. Što je mogoči, lehko naročnino taki plača. — Upravništvo.
Svetovna politika.
Zveza med češkimi i vogrskimi socialisti. Vogrski list „Magyar Ország“ poroča, da obstoji med češkimi i vogrskimi socialisti zveza. Češki socialisti so pošilali vogrskim podporo.
De monstracije proti Mussoliniji. Brezposelnost v Italiji od dneva do dneva narašča. V Turini so brezposelni delavci demonstrirali proti Mussoliniji. Kričali so po vulicaj, naj njim da krüh.
Dogodki v Austriji. Po dugih pogajanjih je Austrija dobila novo vlado. Predsednik je krščanski socialist dr. Ender. Preminoči četrtek so volili tüdi predsednika parlamenta. Izvoljeni je bio Socialni demokrat Eldersch.
Vladna kriza v Franciji Ministerski predsednik Tardieu je s celov vladov vred odstopo.
Brezuspešne konference. V Drüštvi narodov sta se vršile konferenci za razorožüvanje i za rešüvanje gospodarske krize. Obe konferenci sta ostali brezuspešni, ar med navzočimi ne prišlo do soglasja.
—	Smrtna kosa. V Harasti falu je vmro brat g. črensovskoga plebanoša Jožefa Čačiča. Na sprevod sta se vozila mati i g. plebanoš. Pokojnomi Bog daj večni mir, ostalim pa tolažbo.
—	Koledar Zadružne zveze. Dnešnjoj številki smo pritožili lepi kalendarček Zadružne zveze v Ljubljani. Kalendarček je zveza poslala našim naročnikom za dar. Iz njega je razvidno, kak močna je Zadružna zveza. Vsevküp ma 608 zadrug s 133 jezer kotrigami. V njoj so včlanjene tüdi naše kmečke posojilnice. Što ma penez, jih naj vlaga v teh posojilnicaj, što pa jih nüca, si jih naj pri njih sposodi.
—	Tridnevnica v Turnišči. Od prihodnjega četrtka do nedele de v Turnišči tridnevnica. Po končanoj tridnevnici de mela Marijina drüžba blagoslavlanje novih Zastav.
—	Napad na cesti. Na cesti med Radmožanci i Nedelicov so štirje nepoznani moški napadnoli Györköš Jožefa, ki je šo iz Lendave. Napadalci so ga tak dugo tukli po glavi, da je omedlo i obležao. Na pomoč so njemi mogli priti drügi.
—	Kak trbe voziti ? Cestni zakon predpišüje, na kakši način se mora: vršiti na cestaj promet. Odredbe toga zakona so velke važnosti i gotovo je, da če bi se pri prometi vsi lüdje ravnali po teh odredbaj, bi bilo dosta menje nesreč i drügih neprilik. Tühinci, ki potüjejo po naših cestaj, se 
14. decembra 1930.
NOVINE
3
dostakrat Pritožüjejo. Pravijo, da se skoro nindri ne greši proti odločbam cestnoga zakona telko, kak ravno na naših cestaj. Po glavnih cestaj hodijo krave proste na pašo i s paše, tak da zasedejo celo cesto i se avtomobili morajo stavlali, ar bi se inači lehko zgodila nesreča. S kolami hodijo po levoj strani ceste i to tüdi overa promet posebno pri ogibanji i pri ovinkaj. Da se te neprilike odpravijo, si naj vsaki Zapomni, da se mo ra vsigdar voziti po pravoj strani ceste. Če de se toga vsaki držao, ne bo trbelo hoditi pri ogibanji i pri prehitevanji na drügo stran ceste. Ne de pa tüdi nepotrebnih čemerov i prepirov.
— Novi župani. Glasom odloka Kr. banske uprave dravske banovine je g. Titan Janez razrešen dužnosti župana občine Borejci. Na njegovo mesto je kak župan imenüvani g. Vöröš Mihael, posestnik i občinski odbornik v Borejcih. Na spraznjeno odborniško mesto je imenüvani Bertalanič Josip, posestnik v Borejcih. — V Domanjšovcih je razrešeni dužnosti župana g. Jakoša Albert. Na njegovo mesto je kak župan imenüvani g. Vezer Karol, posestnik i gostilničar v Domanjšovcih. Na mesto pokojnoga Hari Jožefa je imenüvani za občinskoga odbornika Csaszar Franc.
Srkivnosten kufer.  Na beltinskoj železniškoj postaji so odprli eden kufer, v šterom so bila poslana jabuka. Kufer so zato odprli, ar je bio malo sumlivi. Po pravici. V njem neso bila samo jabuka, nego tüdi saharin.
Zastopstvo Transoceanika. glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj 
vulici
.	11
—	Seja kmetijskoga odbora. Kmetijski odbor za lendavski okraj je meo Preminoči teden sejo, na šteroj je razpravlao od važnih kmetijskih zadev. Natančnejše poročilo objavimo pri drügoj priliki.
—	Najdeni biciklin. Sobočanov hlapec iz Gomilic je Preminoči teden grablao listje. Kak je prišeo k ednomi grmi, je v njem našeo biciklin. Ar ne ve, Čidi je, je naznano to orožnikom.
— Ogenj v Petešovcih. Preminoči teden je pogorela hiša z gospodarskim poslopjom Mujdrica Janoša, siromaškoga delavca, šteromi je bila hišica cela vrednost. Vzrok nesreče je bila neprevidnost. Nesrečnoga dneva je opravlao domači sin, kak po navadi, večerna opravila v štali pri živini i ar je bilo že kmeče je vužgao posvet i postavo na okno, štero je tüdi tam goreti pozabo. Ednoletni žrebček, ki je ne bio privezana je sem pa ta hodo po štali i je nekak vrgeo doli
posvet. Naednok je začela goreti slama i cela zidina. Nesrečna živina je našla žalostno smrt. Mujdricova drüžina je teško prizadeta, ar je ostala zdaj na zimo brez strehe i brez hrane.
— Razpis lekarne v Dolnjoj Lendavi. „Slüžbene Novine“ objavlajo razpis banske uprave dravske banovine, s šterim se razpisüje natečaj nove lekarne v Dolnjoj Lendavi.
ZA NEDELO.
Trétja v adventi.
Evang. sv. Jan. vu 1. táli.
Vu onom vremeni poslali so Židovje z Jeružálema dühovne i levite k Ivani, da bi ga pitali: Ti što si? I vadlüvao je i ne je tajio; i vadlüvao je: sam ne jas Kristuš. I pitali so ga: ka si tak? Eliáš si ti: i odgovoro je: ne. Pravili so záto njemi: tak što si? naj odgovor dámo onim, ki so poslali nás; ka práviš od tébe?Veli · jas sam glás kričéčega vu püstini. Ravnajte pot Gospodnovo, kak je velo Izaiáš prorok. I ki so poslani, bili so z farizeušov. I pitali so ga i pravili so njemi: zakaj tak krstiš či si ne Kristuš, niti Eliáš, niti prorok? Odgovoro je njim Ivan govoréči: jas krstim vu vodi, na sredi je pa med vami stao, šteroga vi neznate. On je, ki za njenom pride, šteri je pred menom včinjeni! komi sam jas ne vreden odvézati reménje obüteli njegove. Eta so vu Bethániji včinjena prek Jordana, kde je Ivan krsto.
Adventno premišlavanje.
Stara pravlica nam pripovedavle sledeče: Blüzi ednoga potoka se je paseo jünec. Iz vode je skočila žaba i je Občüdüvala jünca. „Jaz tüdi moram postati tak velka“, si je mislila. Začnola se je napinjati i nadüvati. Nadüvala i napihavala se je tak dugo da je naednok počila. Tak je bila kaštiga za nadütost.
Kda čüjem od lüdi, ki od same nadütosti (napuha) pravijo, da nemrejo vervati, ar njim pamet to pravi, se vsigdar spomnim na to pravlico. Takših lüdi je na sveti dosta. Vidimo jih na vseh koncih i krajih. Edni pravijo: „Boga nega, ar ga nesmo videli !“ Drügi trdijo: »Popom ne trbe vervati, ar so ravnotak lüdje, kak mi drügi !“ Tretji se napihavlejo: »K meši, predgi, spovedi itd. ne trbe hoditi, ne se trbe postiti, ne moliti, ne davati miloščine, vse to je za barate, nüne i stare babe. Možom je to nepotrebno.“ Drügi gučijo pa drüge norosti i pri tem se gizdavijo, nadüvlejo, rekši, mi smo inačiši lüdje, hodili smo po sveti, čteli smo knige, poslüšali govore itd. i pri vsem tem smo se navčili, da človek ne potrebüje Boga, molitve, slüžbe bože, spovedi i drügih verskih pobožnosti.
Zakaj pišem od toga ? Zavolo toga, ar živejo med nami lüdje, šteri so takši, kak smo je tü popisali. Gotovo je že vsaki vido gospode (uradnike, advokate, sodnike, vučitele itd) šteri ne hodijo v cerkev, ne vzemejo klobüka z glave, kda zvoni, se ne križajo, ne molijo, itd. Gotovo se vam je videlo to Čüdno. Pa neso samo gospodje takši. Tüdi po vesnicaj je dosta lüdi, šteri na vse te pobožnosti nikaj ne dajo, ki tüdi ne hodijo k slüžbi božoj, k spovedi, ki ne molijo itd. Zakaj tak delajo. Zavolo toga, ar v svojem napuhi (nadütosti) pravijo: „Naš razum nam ne püsti, da bi delali tisto, ka delajo sirmaški, nešolani lüdje, posebno stare mamice.“
Takši lüdje so nevarni. Slab zgled davlejo. Zvün toga pa si tüdi s svojim modrüvanjom prizadevlejo, da bi premotili tüdi drüge, ki še opravlajo verske pobožnosti. Na njihova modrüvanja ne dajte nikaj. Pred očmi naj ma vsaki reči sv. pisma: Nespameten pravi, da nega Boga“ i „Moje misli (pravi Bog) neso vaše misli, moja dela neso vaša dela“.
Kem več poznamo takših lüdi, ki ne zvršavlejo svojih verskih dužnosti, tem bole goreča naj bo naša prošnja, da bi nas Bog obvarvao nadütosti, štera se postavla celo proti Bogi.
Razgled po domovini.
Dete v plameni. Pred Miklošovim proti poldnevi se je na Radensko! vrhi pri Gornjoj Radgoni pri Posestniki Franci Mariniči pripeto pretresli dogodek, ki je zahtevao tragično smrt nedužnoga deteta. Gospodinja Roza je zakürila v peč i pripravila za obed. V kühnji je bila ž njov tüdi 5 letna hči Micika i se je špilala. Kak je mati odišla svinje krmit, se je mala Micika približala k ognji i jo je naednok zgrabo plamen. Pestrašena je začela letati po kühnji i kričati. Na kričanje je taki pribežala mati i začela trgati z nje obleko pri šterom je sama zadobila opekline. Taki so pozvali zdravnika g. dr. Sedlačeka z Slatina Radencov, ki je nüdo nesrečnomi deteti prvo pomoč; bila pa je vsaka pomoč izklüčena. Zavolo velkih opeklin po celom teli
je mala Micika po groznom trplenji Vmrla.
Omejitev priseljevanja v Ameriko. Ar v Zdrüženih državaj brezposelnost od dneva do dneva narašča, šče predsednik priseljevanje omejiti. Ameriškim konzulom je naloženo, naj odklonijo potne liste vsem tistim, ki bi prišli na breme javnih uradov.
4
NOVINE
14. decembra 1930.
— „INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek v točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
Za kühnjo.
Svinjski gulaž. Zreži pol kile svinjskoga mesa na preci velke kocke. Deni v laboško 1 žlico masti i zarumeni v njoj 1—2 zrezaniva lüka, prideni za nožovo špico paprike, 1 žlico jesiha par žlic župe ali vode, zrezano meso, sol i velik ščep küna. To pari tak dugo, da se sok posüši. Potresi meso z enov žlicov mele i mešaj, da se nekelko zarumeni, zalej z zajemalkov tople vode i kühaj še nekaj minut. Lehko prideneš še žlico kisiloga vrhnja.
Žujca (hladetina). Razreži Svinjska vüha, noge, rep, (lehko tüdi kožo), operi i deni v slanoj vodi kühat. Kda vre, pene dolipograbi, deni notri velko glavo lüka, malo küna, eden strok na drobno zrezanoga česneka i vse vküp kühaj duže, dokeč meso ne postane mehko. Potem župo odcedi i püsti da se vsede, dokeč ne postane čista. Mast poberi z žlicov dol. Meso sipli v skledo, župo zapopraj i vlej na meso. Potem deni skleda na mrzeo prostor, da se žujca vsede.
Krvavice z žemlami. Namoči štiri stare žemle v ednom litri mrzloga nezavretoga mleka. Namočene
žemle stresi z mlekom vred v skledo i jih z rokami dobro stlači, prideni pol litra precejene krvi, frtao kühane i sesekare glave, edno žlico majora novih plev, štere stresi v žlico razbeljene masti i z mastjov vred stresi k žemlam; prideni še žlico soli, ščep cimeta i dišave. Prilej še prav malo župe, ki se je v njoj kühala glava. Vse vküp dobro premešaj i nadevaj čreva. Krvavice kühaj narahlo v vreloj vodi; vro naj Počasi telko časa, da se ne pokaže če jo prebodeš z iglov krv neso čista župa.
Gospodarstvo
Na kaj trbe paziti pri krmlenji?
Pri krmlenji polagati le teliko krme, da je živao sita. Te zlati nauk bi si morao vsaki kmet napisati na štalne dveri, da bi ga vsikdar opomeno na varčnost. Če je krme v jaslaj preveč, jo živina rada razmetava i pri tem ide vnogo v zgübo. Če ostane v jaslaj več Sena, teda se živao navadi žreti tüdi med počitkom, ka nikak ne koristno za prebavo. Šparati s krmov moramo pa začeti taki teda, kda mamo še zadosta krme, nikak pa ne šele ob konci zime.
Red i čistost pri krmlenji ohranita živino zdravo. Pri večini naših živinorejcov se je pri zimskom
krmlenji vdomačila navada dvakrat-noga polaganja na den. Ta navada je dobra i Splošno priporočliva, ar zahteva pri oskrbovanji živine menje dela i da tej za preživale i prebavanje zadosta časa. Če ma živina po krmlenji zadosta mira, teda krmo dobro prežveči, temelito prebavi i dodobra izkoristi. Njeno telo rabi menje krme, ki pa Seveda več zaleže. Najslabša navada mnogih naših gospodarov, predvsem pa gospodinj je ta, kda mislijo, da morajo vsakokrat, kda stopijo v štalo, vreči živini seno v jasli, rekši krave so šele teda site, če jim seno preostaja. V takih štalaj se živina vznemirja vsakokrat, kda stopi što notri. Če se jo pa navadi na red, teda bo ostala mirna, naj pride notri štošteč.
Pri krmlenji mora vladati največja čistoča. Krma mora biti vsa popolnoma Zdrava i sveža. Ostankov prejšnjega krmlenja ne polagati. Jasli morajo biti čiste, najbogše očiščene taki, kda se je živina nazrla i legla, večkrat pomite z vapnenim beležom, ki vniči vse škodlive plesnobne bakterije. Snaga i čistoča je živini pol zdravja.
Oda se posestvo;
vse zidano s slamov pokrito zemle je 4½ plügov. Več se pozve pri KAVAŠ TEREZIJI Kupetinci 4. p. Sv. Jurij ob Ščavnici. 2
Odam ritovnice
okoli 30 falatov v BELTINCIH Štev. 145.
Horvat Franjo:
Hlapec Peter.
Sunce se je pelalo na nébi v svojih kralevske kolaj. Pripekalo je, kak da bi štelo s svojov vročinov sposmoditi süho travo.
Po cesti so pelali konji pelaj cigla. Hlapec je šo poleg kol i pokao z bičom. Bio je velki i močen dečko. Lica so njemi bila rdeča.
Hlapec Peter je bio znam daleč naokoli. Bio je dobroga srca. Samo edno napako je meo; ne je naimre šteo dosta gučati i to so njemi lüdjé jako zamerili.
Zgodilo se je, da je šo hlapec Peter k sosedovim, ka bi poslüšo dobro čtenje, štero so opravlali vsakši hip. Nedela je bila i tak je meo čas i poleg toga je bilo šče proščenje. Seo je doli pri stoli poleg okna, štero je bilo Obrnjeno proti njivam. Večkrat se je zgledno na žitno klasje. Z bližnjih ogonjajov je petpedikala prepriča „pet-pedi“. Petri je dragi bio te glas kak glas kričečih dečkov poleg vina.
Sunce se je pelalo čeduže niže po nébi. Nindri je ne bilo niti edno-
ga oblaka; vidle so se samo lastvice visiko v zraki.
Prišeo je že čas za krmlenje mare. Peter je bio nikši otožen, zato se poslovio i se napoto vö. Na stubaj je malo postao. I té se je zgledno proti klanci poleg loga. Oči so njemi spadnole na edno žensko, štera je šetüvala pomali proti vèsi. Ne je premekno oči z njé. Pazo jo je, kam je namenjena.
I té je Peter skočo doli s stub i začno bežati prek senožeti proti cesti. Starica, štera je šetüvala proti vési, je bila njegova mati. Ne je znao dugo za njo; večkrat je pisao domo, tá v daléšnjo vés, i pitao za mater. Samo ednok je dobo glas, da so odišli mati z doma v varaš, k svojoj Sestri.
Peter je bio že preci let za hlapca na vesnici. Red je delao i zato ga je meo vért rad.
Vért je ravno sedo pred hišov i šteo Novine. Starica se je njemi približala i zapitala:
„Jeli je šče Peter izda v toj občini? Velki i močen dečko je. Hlapec je i že dugo sem ne čüla od njega nikšega glasa, zato pitani za njega. Jaz sem njegova mati.“
„O, Petrova mati ste?“ — je pravo vért; stano je s klopi i dao stariši roko. „Ja, ja, Peter je pri meni i jako sem zadovolen z njim. Ne bi ga rad zgübo.“
Starici so se zazkuzile oči . . . Strepetalo njoj je telo od veselja.
Med tem se je Peter približao i kda je mati zapitala vérta za njega, je stopo pred njo i pravo:
„Tü sem, mati ! Vido sem vas, kda ste šli po cesti. Ravno sem bio pri sosedi i sem vas zagledno i spoznao. Popaščo sem se, da bi se kem prle najšla.“
„Sin moj, samo da si zdrav pa živ!“ — je pravila mati i obinola sina na cesti.
Peter je pelao mater v hišo. Vertinja je ravno zakürila v peči.
— „Mati, kde si?“ — je zapitao glasno vért.
„Ka pa je?“
„Petrova mati so prišli!“ Vertinja se je hitro pokazala s kühnje i pravila:
„O, mati, Bog vas je prineseo! Tak sem rada, da ste prišli k nam. Peter si je telkokrat zgučavao za vas."
AGRARNE ZADEVE
Pogoji agrarne zadruge za Odküp veleposestniške zemle grofice Marije Zichy v Beltincih.
Agrarna zadruga je na svojem občnom zbori dne 19. okt. toga leta troje sklenola gledoč na Odküp veleposestniške zemle: 1.) Sprejela je ceno za sobočko veleposestvo, štero je ponüdila na veleposestvo tabulirana bauka. 2.) Beltinsko i polansko veleposestniško zemlo odküpi za ceno, ki jo bo določo agrarni zakon i 3) ka vsaki veleposestnik ma pravico zadnji naznaniti ceno, za štero oda interesentom svojo pod agrar vzeto zemlo.
Beltinsko veleposestvo je po tom občnom zbori ponüdilo agrarno ceno agrarne zemlje zadrugi i je prosili odgovor, da li sprejme njene cene. Ponüdilo je, da je cena agrarne zemle pri njemi za dobro i slabo zemlo edno za ovo dva dinara za kvadrat klafter, toje 3200 din. slaba i dobra zemla. Pogodbeni stroški bi pa Znesli vsega sküp za küpca 65 din.
Naj agrarna zadrüga razčisti ponüdbo i pride do sklepa, je pozvala za 23. nov. tri seje: 1) načelstva i odposlancov, 2) županov i 3) vseh interesentov iz 11 občin, v šterih se je zemla za Odküp ponüdila. Vse tri seje so bile punoštevilno obiskane. Na zadnjoj je bilo v Našem Domi do 500 lüdi. Soglasno se je sprejelo na vseh treh sejaj sledeče:
B) Ap je v načrti zakona cena agrarne zemle okoli 2000 Din., zato se ne sprejme cena klafter za Z din. Pa ne sprejme se najbole zato ne ponüjena cena, ar bi tak tisti, bi majo slabšo zemlo bili kvarni. Naj se zato zemla celoga beltinskoga Veleposestva razdeli na pet razredov. Za najbolšo bi se dalo 3 Din. za blafter, za dobro Z Din, za srednji dobro 1 Din, za slabo 1 Din. 1 za najslabše parcele SO
par. Takših parcel je toti malo, ali tü pa tam se li najdejo, zato so nešterni je tüdi püstili i dozdaj nemajo svojega gospodara. Cena travnikov bi bila 1000 to je jezero din. povprečno, bolši več, srednji teliko, slabi menje. Te cene se razmijo za eden veliki plüg, 1600 klaftrov. Rlasifikacijo na te petere razrede izvršilo sami lüdje v občini, ki to zemlo poznajo iz njenoga obdelavanja-
B) Pri pogodbi se plača prostovolna kapora. Strüna pogojene cene se plača k leti meseca novembra brez vseh interešov za leto 1931. Bi plača naednok celo šumo letos, dabi 10% popüsta, bi jo pláča k leti, dobi 5%, bi pa jo plača 193Z. leta pa 3% popüsta. Küplena zemla se mora odpiačati do leta 1937. dec. 31 Če bi pa što žeIo na dugši termin, naj to naznani pri zadrugi.
C) Intereš se začne plačüvati leta 1932. jan. Plača se intereš i pripadajoče rata duga mešeca januara i julija i to na 8%. Vse se plača zadrugi i ta da vse prek veleposestvi.
D) Veleposestvo počaka duž-
nika, ne da bi računalo poseben intereš, na drügo rato, če dužnik spadne v kakšo nesrečo, ka ne je mogoči rato ob določenom časi odplačati. Ali dužen je to veleposestvi naprej javiti.
E) Morebitne krivice ali pritožbe naj sküša veleposestvo rešiti po pravici.
F)	Vse poslovanje i odplačila bi se vršila vsako leto potem zadruge. Veleposestvo je dužno dati na svoje stroške zadrugi Pisarniško moč pri sklepanji pogodb, ki jo zadruga predlaga.
G) Zadruga ne prosi za svoje poslüvanje nikšega dara ne za sebe i ne za nikši namen. Veleposestvo je dužno njej povrnoti samo razsvetlavo, kürjavo), pisarniške, poštne stroške i razglase.
H) Nišče se ite sili ni od zadruge ni od Veleposestva za Odküp, vsaki lehko čaka stalen agrarni zakon. Gornji pogoji so samo za tiste, ki so se odločili, da ščejo küpiti agrarno zentlo.
Pod temi pogoji, kak ste tü Čteli, dovoli agrarna zadrüga svojim kotrigam, da küpijo agrarno zemlo na beltinskom veleposestvi: Ar se je sklenolo 23. novembra, da se morejo opitati tisti, ki namenijo küpiti, zato se s temi vrsticami pitajo vsi agrarni interesenti Veleposestva v Beltincih, posebno iz 11 občin, kde jé zemla na odajo povedana, naj se javijo pri
Vért je dao Petri klüč od gornje hiše i njemi pravo:
Peter, pelaj mater gori. Včasi pridem tüdi jaz i Vertinja“
Peter je vzeo klüč i šo z materjov gori po stubaj. Radostniva sta se pogučavala mati pa sin. „Sin moj!“ — je pravila mati, — »tak si je želelo moje srce, da bi te vidilo. Tvoja tetica si je tak želela pred smrtjov, da bi te šče ednok Vidla. Mrla je, sirota, prle kak se njoj je spunila Zadnja žela. Vse imanje je dala prek tebi kak svojemi krstnomi deteti. Lepa vrednost je i rada bi bila, če bi se zdaj odselo v varaš.“
»Draga mati, kak bi rad spuno tetičino želo, da bi šo v varaš. Jaz bi raj ostao tü na vesnici. Zvolo sem si deklino, štera je poštena i ravno záto, ár tak lűbi siromake, mi je ostala v srci.“
„Čida pa je?“
‚Vértova hči, Anica.“
Te so se začüli stopaji po stubaj. Bila je Anica i nalejci je poklonkala na dveri i stopila v hišo.
„Anica, moja mati so prišli“ — je pravo Peter veselo.
»Mati so mi povedali včasi, kda sem prišla domo i se popaščila gori.“
Nato je stopila k Petrovoj materi, njoj dala roko i se zglednola v njo.
Naskori sta prišla šče vért i Vertinja. Vertinja je nosila v ednoj roki na tenjeri pogače, v drügoj roki je pa nesla meso pa krüh. Vèrt je pa prineso sladko pijačo, zato ka hiša ne pila alkohola. Anica je prestrla stonico. Nato je pozvala Vertinja vse k jüžini.
Kda so si seli doli okoli stola, je prijela Petrova mati Anico za roko i pravila:
»Sreča mojega deteta je moja sreča; žalost mojega deteta je moja žalost. Ovado mi je sin, da bi rad ostao pri vas. Istina, da je najino imanje vzela bojna, ali moja sestra je dala vse svoje imanje njemi. Zato vam ovadim njegovo srčno želo. Anico bi rad meo za ženo.“
Vért je stano, stopo k Petri i glasno pravo:
„Peter, če nikaj ne bi meo, bi privolo v to ; zakaj tvoja poštenost je vredna več kak vse bogástvo toga
sveta. Ka si pa dobo po svojoj tetici, naj bo pa v vajino srečo.“
1 te je postalo veselo vse okoli stola.
* *
*
Za štiri tjedne je bilo gostüvanje. Okinčali so konje i kočije. Mladbženec je sam okinčao svojiva konja, ár je šteo pokazati celoj fari, da njegoviva črnca vozita njegovo sneho.
Pred velkov méšov so prišli mužikašje. Zaigrali so, da se jé začülo v sosednje ves. Pozvačin je skakao i ježao s svojov sekirov.
Pri cerkvi je bilo puno lüdi. Vsi so šteli viditi Petra, šteri je postao zet najbogatejšega vérta v občini.
Po zdavanji se je naslonila Anica na Petra i pravila:
„Peter, oblübla, da bova zahvaliva svojim starišom ! Oblübiva, do bodo sirmacje našli pri nama vsikdar odprete dveri ! Oblübiva, da bodo najina deca vzgojena v božem strahi ! Potem bom srečna poleg tebe.“
„Oblübiva !“ — je pravo veselo
Peter.
Kda so Šli od zdavanja, je cela fara, posebno pa sirmacje so želeli srečo i boži blagoslov mladomi pari.
14. decembra 1930.
NOVINE
5
6
NOVINE
14. decembra 1930
odposlancaj agrarne zadruge v vsakoj občini, ka so küpci. Odposlancom naj tüdi naznanijo, kde ščejo ka bi se pod gornjimi pogoji sklepale pogodbe. Priglašence i mesto za pogodbe odposlanci naznanijo zadrugi, ta pa veleposestvi. Ceno agrarne zemle pa naj küpci iščejo na občinskom uradi v vsakoj občini. Ki se ne bodo javili za Odküp, tisti bodo s tem izjavili, da Čakajo na zakon. Ti zemle zgübiti ne morejo zavolo toga ka je ne küpijo. Vsaki naj se zato prostovolno odloči za Odküp ali zakon, tü nega nikše sile.
Vodstvo agrarne zadruge v Črensovcih.
Odgovor veleposestva agrarnoj zadrugi.
Podpisani kak pooblaščenec Veleposestva grofice Marije Zichy v Beltincih za odajo agrarne zemle dajam sledeča pojasnila od cen i plačilnih pogojov za agrarno zemlo:
Uprava Veleposestva stoji na stališči, da dobijo interesenti zemlo po kem najnižiših cenaj i pod najugodnejše plačilnimi pogoji.
Povprečna cena za zemlo je približno Din 2.000 i to za njive nekelko več, za travnike i pašnike pa menje. Uprava Veleposestva je dala precenili zemlo po domačih občinskih cenilcih i je na podlagi te cenitve določila stalne cene, ki se ravnajo po dobroti zemle i so nekaj višiše, kak cene, ki jih je določila agrarna zadruga, to pa zavolo toga, ar se za zdaj odávajo samo njive.
Stalne cene bodo na vpogled agrarnim interesentom pri občinskih uradaj.
Plačilni pogoji so sledeči:
Küpec plača po sklenitvi pogodbe 10% küpnine kak kaparo, ar mora veleposestvo plačati telko pred odobritev pogodbe na drž. taksi za kolonizacijo.
Edno štrtino küpnine mora plačati küpec do 1. 4. 1931. Ostalo küpnino pa v ednakih pol letnih obrokih do začetka leta 1934. Do 1. 4. 1931 se ne računajo obresti. Od 1. 4. 1931 naprej plača küpec od neporavnane küpnine 8% obresti na leto.
Što plača celo küpnino do 1. II. 1931, dobi 8% popüsta, što plača küpnino do 1. 4. 1931, dobi 6% popüsta ; što pa plača küpnino do konca leta 1931, dobi 4% popüsta.
Za Koleke i stroške pogodbe plača küpec Din 65.
Za slučaj vekše nesreče se dovoli na posebno prošnjo odložene zapadlih obrokov i obresti na Prihodnje leto.
Odaja agr. zemle se bode vršila v pisarni uprave Veleposestva vsa-
ki den; na želo interesentov pa tüdi po občinaj.
Vüpamo, da je uprava Veleposestva M. Zichy s tem ustregla v najvekšoj meri vsem agrarnim interesentom.
Dr. Pikuš Janko, odvetnik.
*
Po sklepi seje načelstva agrarne zadruge dobijo küpci proste roke, da či ščejo, se pogodijo z veleposestvom, če pa ščejo, pa počakajo stalen agrarna zakon, šteri bo razglašen najkesnej do 20. julija. Siromakom se priporoča od zadruge i Veleposestva, da počakajo zakon.
Vodstvo agrarne zadruge.
VOGRIN      Koline.                   ŠTEFAN
Mož z nožom pred hlevom stoji i žena s skledov vün pribeži hlapec pa jo prime za nogo pa hajd vün s hleva z njo.
Mož jo prime za vüho i poklekne na glavo zdaj z nožom segne do srca i svinja je že mrtva vsa.
Deca se že vesele šče prvle kak v skledi je, hlapec pa si misli to, da ednok dobro živo bo.
Večer pri stoli vsi sede Mož, žena, hlapec pa samo je Mož pravi letos smo debelo Bog zna če bo kleti tüd veselo.
Za naše male.
VOGRIN ŠTEFAN:
Laket človek.
Ednok je živo eden oča, šteri je meo tri sine i edno hčer. Eden večer pravi svojoj hčeri: „Vgojdno jaz idem orat, ti pa za menov prineseš obed.‟
Hči odgovor: „Ja, da pa jaz ne vem, kde te vi orali.“ Oča pravi: „Naj bo, da boš bole znala na njivo, bom jaz od domi do njive rezao brazdo“. Vrag je pa to čüo i da se je vgojdno vert odpelo, je začao od hiže proti sebi rezati brazdo. Kak je hči vgojdno nesla obed, je Šla po tistoj brazdi, štero je vrag rezao i je prišla k njemi. Oča se nevoli va, kde je hči, da tak dugo od niked domo ne pride. Kda je pa li ne bilo domo, se odloči te najstarejši sin, da de jo on šo iskat. Drügi den se napoti po tistoj brazdi kak jo je vrag rezao i pride na njegov dom. Vraga je ravno te ne bilo doma. Kak ga je sestra zagledala, njemi je pravila, naj se pašči od tam, ar zdaj že vrag domo pride i ga raztrga. On za to nikaj ne mara, nego ostane tam. Vrag pride domo i kak vára mladenca, ga zgrabi i ga vdari pod postel tak da se je do guta v žemlo pogrozo. Oča doma čaka, čaka ali sina nega odniked. Zdaj se odloči te srednji sin, da de on šo iskat brata i sestro. Te srednji sin ide po tistoj brazdi i pride na vragov dom. Vraga je ravno ne bilo doma. Kak ga sestra zagledne, njemi pravi naj se nekam skrije, ar či ga Vrag najde, de njemi smrt. Srednji sin za to nikaj ne mara nego ostane tam. Zgodilo se njemi je ravnotak kak Prvomi. Oča žalosten doma čaka, čaka ali Srednjega sina nega več domo. Zdaj se pa odloči te najmlajši sin, da de on šo probat srečo, lehko
pa kde najde sestro i brate i je nazaj domo pripela. Najmlajši sin ide ravno po tistoj poti pa se njemi je ravno tak zgodilo kak starejšina bratoma.
Oča se doma nevoliva, da zdaj več nega nikoga, što bi njemi pomagao delati. Ednok se je rávno tak nevolivao, kda pride k njemi eden mali za lakét velki Človik i se njemi ponüdi za hlapca. Vert ga ja z veseljom sprijao. Hlapec je bio marlivi i je opravo vse delo. Vert se njemi je milo, ar je bio vsigdar žalosten. Spitavao ga je, ka njemi je, a on je vsigdar nemilo jokao.
Edno gojdno pride k verti i njemi pravi; „Eden kükeo pri vašoj hiši je niže kak ovi, zato ga zdaj podloživa.“ Vert ide za hlapcom. Te njemi da eden cigeo, naj ga te notri dene, kda on gori zdigne. Hlapec je zdigno, vert pa je s ciglom vred tüdi roko djao notri. Nato je hlapec spüsto steno i pravo verti, da ga tak dugo ne oslobodi, dokeč njemi se pove zakaj je vsigdar žalosten. Kda njemi je vert povedao, ga je oslobodo i njemi je pravo: »Nikaj se ne žalostite, jaz vam vašo deco nazaj priženem.“ Zatem še je napoto k vragi. Kda ga je vrag v pamet vzeo, se je Spravo k dveram i jih je s hrbtom doli držao. Ár jih hlápec ne mogeo odpreti, jé stopo v bližnjo trgovino i si je tam küpo pet colov dugi cvek i eden hamer. Cvek je zabio skoz dveri vragi v hrbet. Vrag je skočo i zbežao. Dveri so ostale na hrbti. Hlapec je rešo brate i sestro. Med potjov jim je opravo: „Jaz sam sveti düh“ i v tom megnjenji je premino. Bratje i sestra so srečno prišli domo. Oča se je tak razveselo, da je dao napraviti velko goščenje, štero je trpelo 40 dni i 40 noči.
14 decembra 1930.
NOVINE
7
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev je poslao Vogrin Štefan iz Rakičana.
Zadnja številka. Rešitev:
2.	V Murski Soboti
3.	1 goseče, 5 recjih i 14 kokošnjih.
4.	Ogenj.
5. So samo trije:
dedek, sin i vnük
Ka je to ?
Vodoravno i vkumes iste reči.
Obe poslao Vogrin Št. iz Rakičana.
3.	Po cesti gre kipi kopi, na njem sedi piki poki, oči ma štiri, ušesa tudi štiri, nohtov pa dvajstištiri. Što je to ?
Poslala Jug Marjeta.
4.	Ka ma moder mož vsigdar pred očmi ?
5. Šteri svetec je najbole vučeni ?
Obe poslao Botjak Matija.
Pošta upravništva.
Jaklin Št. D. Lendava. Nega duga. Varga Franc, Gradišče. Na koj si poslao 2 Dinara? Toth Štefan, H. Sobota Koroška 38. Naročnino sprejeli. Za letos i k leti do konca januara plačano. Püvar Jožef, Sodišinci. Vse plačano na letos. Zakaj neste svojih odračunati ? Hvala za trüd. Pripovesti pa pameten ne zameri, ar zna ka je šala. Srečen bi bio narod, če bi samo takše šale vganjao. Ali včasi kakše si dovoli i nad tistimi se ne zgraža? ! Lesič Janos, Trdkova. Vse je plačano na letos s poštninov vred. Hrebrica Kalman, St. Maxence. Hvala za pozdrave. Vse je plečano na lani i letos pa ešče naprej si plačao 22 din. 50 par. Kalendar smo ti odposlali. Miholič Jožef, Šülinci. Kalendare smo vam že davno dali poslati. Čüdivamo se, da neste jih dobili. Smo tiskarno opotili, naj pogledne, če vam je poslala ali ne i če ne, naj vam je taki pošle. V Francijo zato morete doplačati, ar je sledkar naročen Marijin List i dobi tüdi kalendar. Žilavec Jožef, Tropovci. Prošena kalendara dali poslati. Za Bencakove edne Novine več dobite. Za širitela pa nesmo drügoga prosili. Če ví ne bi mogli, sprosite si pomoč.
Kmetje delavci nalagajo svoje prišparane peneze samo v
KMEČKO HRANILNICO i POSOJILNICO v GORNJOJ LENDAVI,
štera obrestüje vloge po 8%, posojila pa dava po 10%. Kmetje ta kasa je Vaša i z njov opravlajo samo kmečki lüdje. (Porcijo) Rentni davek od Vlog plačüje kasa sama. Vlog je že prek. 1,000.000 Din., dobroga stanja za kaso pa 30,000,000 Din. Pridite vsi v svojo domačo kmečko kaso, kde te poslüženi po svojoj voli.	1
Vsake vrste kalendarje i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
Cene:
Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jcko debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12.
Zrnje: pšenica Din. 130, žito Din. 110, oves Din. 120, kukorca Din. 100, krumpli Din. 40, ajdina Din. 90, proso Din. 80, lenovo seme Din. 300, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 110,
Posestvo je na odajo
v Bačkovih št. 22. v Slov. Goricaj 12 k. plügov; njive, log, lepi sadovnjak, hiša i gospodarsko poslopje v dobrom stanji preša s sadnim mlinom po jako ugodnoj ceni. Küpci se naj zglasijo pri VOGRINČIČ JANEZI Bačkova št. 36. v Slov. Goricaj.
Priporočam se
prekmurskim Slovencom za izdelavanje oltarov, lesenih podob Srca Jezuša i Marije kak tüdi vseh drügih podob, križov za hiše velikih polskih križov vsake velikosti nadale za prenavlanje i preslikanje starih podob. Kapitole za stolare Umetno kiparštvo i pozlatarstvo Kroška cesta št. 4. FRANC NEMEC prle pri sv. Dühi zdaj v Murskoj Soboti.
Iščejo se akordanti na zemelska dala
pri zgradbi ceste. Pismene ponüdbe z navedbov zahtevanih akordnih mezd je nasloviti na tvrdko RUDOLF KIFFMANN, mestni stavbenik Maribor, Meljska cesta 25.
Zamenjava
tikvenoga semena.
Za 5 kg. nezlüščenoga sühoga semena se dobi 1 liter čistoga tikvenoga olja ali za 4 litre zlüščenoga semena 1 liter čistoga olja. Zamenja se pri
ALBIN SAGADIN v Beltinci. 
Kočiš
se sprejme na leto 1931. k 2 konjoma. Zglasiti se je pri ČÁRIČ JOŽEFI plebanoši pri Sv. Jürji v Prekmurji. Plača po dogovori.
Proti nervozi!
Pijte rastlinski liker
Baldrijanus
čüdotvorni liker za želodec brez narkotičnih primesi. Pripravlen, iz 9 vrst čüdotvornih trav i bilk.
Cena steklenici 30—, 50 i 90 - Dinarov.
Dobi se pri	1
WEISSENSTERN
DOLNJA LENDAVA št. 88
Vajenca
sprejme z bolše hiže KOLOŠA JANEZ čevlar v Murskoj Soboti.                  1
Dober leder i poplatje.
Če ščete biti zdravi v vlažnom jesenskom i zimskom vremeni, morete meti dobro obüteo i z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj ? Dober leder trikrat tak dugo drži kak slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, što ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, što je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni Šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder i poplatje, ar mam 30-letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje, kak nücajo. Šoštarje pá, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFI trgovci v Beltincih.   1
8
NOVINE
14. decembra 1930.
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ŠT. 5.	ČEK. RAČ. 15229.	V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE. VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO IE
OBRESTUJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE HIŠE DO
50,000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TABULAUJO I TUDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. — KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1.	Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri uprav! NOVlN v Črensovcih. Stara potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, Starih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njo i dobite vsa pojasnila brezplačno !
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRACI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF           Urednik FRANC KOLENC.