P554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 PRLmukSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 293 (10.205) TRST, torek, 12. decembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« r Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. LJUDSKE MNOŽICE DOKAZALE SVETU, DA NISO PEŠČICA FANATIKOV l MOGOČNIMA MANIFESTACIJAMA VČERAJ IN V NEDELJO MILIJONI IRANCEV IZREKLI NEZAUPNICO ŠAHU PAHLAVIJU Manifestaciji potekali brez incidentov - Ajtol Homejni grozi državam, ki podpirajo šaha TEHERAN — Iranske ljudske množice so v nedeljo in včeraj v /^Sočnih manifestacijah, pravih ljudskih referendumih, dokazale vse-svetu, da so dovolj zrele za vodenje države, da sta le šah in nje-^žim edina ovira na poti mini in sprave. 'Kot da (j; ves naro T. ženskam je treba zago-'°viti svobodo, dostojanstvo in Pestovanje njihovih družbenih j ®vic, ki jih priznava islam; ■ zagotoviti je treba socialno Pravico, jamčiti delavcem in "Dletom uživanje proizvedenih ;°“rin; 9. odpraviti je treba ,.sako obliko diskriminacije in Jkoriščanja človeka po člove-D> vsako nepravično prilaščali0 In gospodarsko prevlado; A samostojnost in neodvisnost S*ave temeljita na samokritju °lranjega popraševanja s polnim vzponom kmetijstva in . zdravim razvojem industriji’ H. podpreti je treba stav-,.*> ki ne prizadenejo temeljnih »oritev; 12. urediti je treba sa-APrispevek v boju proti revij Dl; 13. nastop vojske proti nidstvu je veleizdaja; 14. ne- snif ne so vesti o podpori med-.arrdnega komunističnega gi-anja iranski opoziciji; 15. sla-v® mučenikom; 16. svobodu nSem političnim zapornikom in •'‘Vratck izgnancev; 17. nada-Jevati jc (reha boj do zmage, l 0,‘ zarotam, spletkam, obrc-j.I^nnju jn vojaškim ter poli-j|l8kim napadom sedanjega re- biii^nrice; tudi vojska ne, saj so Oču.Died milijoni ljudi tudi njihovi tuJe' matere, sestre in bratje, tij, PfcSfi:'a v rski fanatikov in sku-iw levičarskih skrajnežev rušijo tli) . državo« je do nedavnega trti SaT> Reza Pahlavi. Danes mo-Dtolčati, ljudstvo mu je dalo kapnico. Zaman bodo vsi poiz-ttiA, da nedeljsko in včerajšnjo Citacijo prikaže kot višek arramovega žalovanja, kot pri-fe f,hiogočne verske manifestaci-sitj 'arho ob rami so korakali, šiit-ktj ...Diuslimani, Armenci. Judje, riaJ.am. pripadniki komunistične Pri ‘le «Tudeh» in vsi, ki so jim Pre-j *JCU svoboda, pravičnost in na-Ittjv®*;. Proglas, ki so ga včeraj lik W »mtilahi«, islamski duhovit' . je v sedemnajst točk strnil Vif-Pla Irančanov, ne glede na v0 in ideološko pripadnost. I-n J® skupni imenovalec vsega, klo* .Pomeni vračanja v pretečo ’ Mitski ajloli so mu dali ta-Wa*lago. da je sprejemljiva za to ta^eC: proglas vsebuje nedvomni k' oupfcdne družbene pastav-l**So v delnem nasprotju z mo- hamedanstvom, ko govorijo o enakopravnosti in vlogi žensk. In prav matere, dekleta in žene so bile včeraj najbolj glasne na teheranskih ulicah. Zavedale so se, da jim je bila poverjena nova vloga, da so bile vse besede o reakcionarnosti verskih voditeljev le slepilo. Kot rečeno narod je dal nezaupnico šahu, zahteval je njegov odstop, a ostro je nastopil proti vsem, ki podpirajo diktaturo, v prvi vrsti preti Američanom. Na transparentih je marsikatero geslo v angleščini pozivalo Američane, naj se vrnejo domov, še več pa je bilo gesel, ki so. zahtevala šahov odstop, na črnih zastavah žalovanja sure iz korana: «Alah ne bo pomagal ljudstvu, da se dvigne iz bede, če se ne bo sam dvignil«. Žene v črnih čadorih pa so vzklikale: «Ubili bomo morilce naših bratov!« Vse vprek slike ajtola Homejna, slike žrtev šahove represije. «Alah je največji, Hom:.'ni je naš vodja« vzklik po t horanskih ulicah je priletnega ajtola, ki živi v izgnanstvu, povzdignil v imana, v vrhovnega poglavarja iranskih šiitov, v bodočega vodjo islamske republike. Nedvomno pa bo pot do te uresničitve še dolga, narod je zmagal šele prvi polčas, a njegova zmaga je predvsem moralnega značaja. Zrušiti mora globoko razvejani aparat privilegijev in korupcije, odpraviti mora predvsem z vojsko, ko je šahu že odvzel vsako karizmo suverena. S tega vidika je zanimiv Ho-mejnov proglas Zahodu, v katerem opozarja, da bo bodoča islamska vlada prekinila dobavo nafte vsem državam, ki podpirajo šahov režim. Kaj seLi zgodilo danes, jutri, čez kak teden, r/ ec? Bo iranska opozicija zrušila diktaturo? Odgovor je nemogoč. Manifestacije po vseh iranskih mestih, od Perzijskega zaliva do Kasnij-kega jezera, so do temeljev zamajale Pahlavijev prestol, a zadnji odgovor bo še vedno dala iranska vojska: ali za šaha ali proti njemu, (voc) V petek val stavk RIM — V petek bo Italijo pretresel val stavk na različnih področjih javne in gospodarske dejavnosti. Stavkali bodo časnikarji in tiskarji, ki se upirajo zlorabi pri uvajanju sodobne tehnologije, nadalje železničarji in šolniki. Ves dan bodo stavkali tudi gradbeni delavci, ki se bodo zbrali na manifestaciji v Neaplju in jeklarji, ki se bodo zbrali v Rimu. (Telefoto ANSA-UPI) Večmilijonska množica na včerajšnji manifestaciji po Pahlavijevi aveniji ................................................. EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA OBLJUBLJA POSOJILA Andreotti danes poroča zbornici o «novibpegojih za vstop vEDS Negodovanje KPI in PSI, ki sta za postopen in previden pristop - Demokristjanom se sedaj mudi RIM — Vprašanje o vstopu Italije v EDS bo mogoče razčistiti že danes dopoldne, ko bo Andreotti (po krajši vladni seji) poročal poslanski zbornici o najnovejših pogojih, do katerih se je dokopal v mrzličnih telefonskih st ih preko celine. Najprej se je oglasil tajnik PSDI Pietro Long), kateremu je Schmidt dal pismo za Andreottija. Zdi se, da so v pismu bile «r,obre novice«. Prejšnjo noč pa se je Andreotti dalj časa pogovarjal po telefonu francoskim predsednikom Giscardom. Zdi se, da je francoska stališča o-mehčal tudi Schmidt, ki se boji, da bi evropski denarni sistem šel po vodi. Norveška je že napovedala, da ne bo sodelovala, Angleži stoje ob strani, če se izmakne še Italija iiiiiiiiiiiimuiHiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimmiHiniiiiiuiofiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiui ČE VLADA NE BO SPREMENILA «TRILETKE» Sindikati grozijo vladi z drugo splošno stavko Glavna zahteva so investicije in delovna mesta na Jugu RIM — Če bo vlada konec meseca obrazložila parlamentu svoj triletni načrt in če bodo sindikalne organizacije ugotovile, da prvotnega Pandolfijevega načrta ni «teme-ljito« predelala, tedaj je zelo verjetno, da bo enotna sindikalna federacija oklicala že januarja splošno stavko in zahtevala odstop vlade, točneje, spremembo «političnega o- kvira«. , , , Enotno sindikalno vodstvo federacije CGIL - CISL - UIL je namreč včeraj obravnavalo tekoča vprašanja strategije sindikalnega gibanja v boju za investicije in zaposlitev na Jugu. V tem okviru dajejo sindikati, poudarja poročevalec Mario Did6 veliko težo «triletki», vendar ne kakršnemukoli programu, pač pa načrtu, ki naj natančno opredel) »prednosti, finančna sredstva investicij roke in število delovnih mest« na Jugu- tega ^riletka« ne bo vsebovala bo sindikat ocenil vladni program negativno in ustrezno Pri tem .se je Didd skliceval na sestanek med sindikati in vlado pred dobrim mesecem dni, ko se je Andreotti nekako obvezal, da bo upošteval sindikalne pripombe k Pan-dolfijevemu osnutku. Samo P°^ telT! pogojem so tedaj delavski voditelj) sprejeli soočenje o gospodarskem programu, o katerem so sicer izrekli skrajno negativno mnenje. Sindikalno gibanje pa vsekakor ne namerava čakati križem rok na predstavitev dokončnega osnutka «triletke». Zato je tajništvo federacije-CGIL - CISL - UIL predlagalo vodstvu, naj bi v prihodnjih tednih izvedli »akcije pritiska« v ključnih vejah gospodarstva, za skupnih 8 ur razčlenjenih stavk. Obenem pa tajništvo prosi sindikalno vodstvo, ki o tem sedaj razpravlja, za pooblastilo, da okliče novo poldnevno splošno stavko sredi januarja, če bi se izkazalo, da vlada ni spoštovala danih obvez glede . investicij in zaposlovanja v nerazvitih južnih pokrajinah. Sindikalno gibanje narperava, poleg tega, zahtevati od vlade, naj spoštuje tudi druge obveze. Med temi tudi reformo in ustanovitev sindikata javne varnosti. Zato zahteva federacija CGIL - CISL - UIL novo srečanje z Andreottijem in pristojnimi ministri. Na tem srečanju naj bi vlada vzela na znanje mnenje sindikalnega gibanja o vstopu Italije v evropski denarni sistem. Naj omenimo, da sindikalisti niso kdove kaj razpravljali o EDS, čeprav so bili povečini mnenja, da je Andreotti »modro« ravnal, ko je odložil sklep o vstopu Italije v novo evropsko «denarno kačo«. Glede odnosov med sindikati in vlado je Dido bil mnenja, da so «ze-lo slabi«, saj vlada ne kaže dobre volje in ne spoštuje sprejetih obveznosti. Med temi je izrecno omenil pogajanja in sklep delovnih pogodb javnega osebja. Vodstvo federacije CGIL - CISL -UIL je končno razpravljalo tudi o perečem vprašanju skrčenja delovnega urnika (pod 4« ur tedensko). Za sedaj prevladuje mnenje, da bo to vprašanje aktualno v »osemdesetih letih«, čeprav bi lahko postavili zahtevo na Jugu, da bi s spremembo izmen in reorganizacijo dela u-stvarili < večje število delovnih mest. RIM — Predspdnik senata Fanfani je včeraj odpotoval na štiridnevni uradni obisk v Romunijo, kamor ga je povabil Ceausescu. je EDS zares konec še pred uradnim rojstvom. Kaj se je torej zgodilo prejšnjega dne, da so vsi spremenili mnenje? Andreotti se je v bistvu že bil dogovoril s tajniki vladne večine, da bo Italija sicer ristopila k EDS, vendar postopno in preko novih pogajanj. O Schmidtovem pismu in Giscar-dovem telefonskem klicu smo že povedali. Omeniti velja, seveda, da se Ji v Rimu ves čas mudil tudi komisar EGS Ortoli, ki je s seboj pripeljal ravnatelja evropske investicijske banke. Ta j; pa bil najbrž ključni element, ki je Andreottija prepričal, da se stvari premikajo v bolje in da se obnavlj . «brerr.°nski duh«. Evropska investicijska banka bi namreč bila pripravljena vskočiti v zadevo in zapolniti vrzel, ki je ni bilo mogoče v Bruslju, se pravi nadomestiti evropski ..deželni sklad« za manj razvita področja. Giscard ne more preklicati svojega nasprotovanja -osegom «deželnega sklada«, zato pa je ev! 'ska investicijska banka pripravljena nuditi Italiji »izdatna posojila«. To, seveda, spreminja bruseljske pogoje. Vest je iznenadila vodstva levičarskih strank. PSI je že sklicala sejo vodstv in Cicchitto je pripravil poročilo, v katerem je zagovarjal postopen vstop v EDS. Posegel je Craxi in predlag.', naj bi razpravljali o vesteh, ki prihajajo iz palače Chigi. Medtem mu je telefoniral član tajništva KPI Napolitano, ki je socialističnega tajnika seznanil z razburjenostjo komunistov zaradi najnovejših Andreottijevih predlogov. Socialisti pa ob tem vprašanju nočejo načeti s komunisti novih polemik, prav nasp.otno. Tako je na koncu vodstvo PSI odobrilo izjavo, v kateri zahteva, naj Andreotti' predlaga postopen vstop Italije v EDS. V Ulici Boilsghe Oscpre so se medtem sestali člani tajništva KPI. V glavnem so stališče že izdelali, vendar pričakujejo Andreottijev dokument. Rekli so, da bi ga morali prejeti okoli desetih zvečer. Ob isti uri pa se je vodstvo parlamentarne skupine KD iznhb z takojšen vstop Italije v EDS. V bistvu je odločitev dozorela sredi noči, ni pa izs..j učeno, da bodo stranke vladne večine (s katerimi navezuje telefonske razgovore Andreottijev glasnik Evangelisti) vendarle našle obliko sporazuma. Znano pa bo že danes dopoldne v parlamentu. P. P. RIM — V četrtek dospe v Italijo jordanski kralj Husein. SCHMIDT IN BRANDT SE PRIPRAVLJATA Nfl EVROPSKE VOLITVE Zabodnonemška SPD noče biti Evropi ne policaj ne plačnik Volilni program prikazuje stranko v lepši luči, kot se kaže doma v vsakodnevni praksi vodenja države (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Niti «evropski policaj«, niti «evropski plačnik naj ne bi bila, v očeh partnerjev in samih Nemcev, ZR Nemčija. Ta je na izrednem kongresu zahodnonemskih social -demokratov, ki je bil v soboto in nedeljo v Koelnu, dejal zvezni kancler in podpredsednik SPD Helmut Schmidt. Med tema dvema skrajno-stima — državo, ki preganja druge naj vendarle pristanejo v čim tesnejšo integracijo in pa užaljeno veličino, ki spričo nesposobnosti ostalih, da bi uredili svoje gospodarstvo tn se zato opletajo z inflacijo, nosi največje breme finančnih izdatkov deveterice — iščeta Helmut Schmidt in WUly Brandt za svojo stranko in državno politiko, ki naj bi sicer Še izražala veliko zanimanje za zahodnoevropsko združevanje, hkrati pa bi bolj obvarovala pred prevelikimi finančnimi žrtvami, ki se kažejo na tej poti. Volilni program, ki so ga sprejeli na kongresu v Koelnu ,predstavlja stranko Zahodni Evropi v naprednejši luči, kakor jo kaže, ko izvaja dnevno politiko stranke na oblasti. Deloma si je ta premik tukajšnje socialdemokracije mogoče razlagati kot poskus približevanja bodočim partnerjem v evropskem parlamentu, ki so skoraj brez izjeme naprednejši od SPD in neobremenjeni z antikomunističnimi predsodki. Na drugi strani pomeni koelnski politični program, ki se v mnogih točkah razlikuje od znamenitega «00-desberškega programa» na katerem temelji politika SPD, izraz notranjih sredobežnih sil, ki se poskušajo prebiti na površje in odločilneje vplivati na strankino politiko, pa ne morejo priti do izraza, ker morata Brandt in Schmidt zaradi pičle večine v parlamentu neprestano imeti pred očmi interese in morebitne ugovore slabšega koalicijskega partnerja - liberalcev. R| j ;‘k Če upoštevamo, da je promet z »ro-ro* ladjami v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel skupno 154.635 ton in če predpostavljamo, da se bo promet do konca leta razvijal vsaj t-.ko intenzivno kakor doslej, lahko urravičemo pričakujemo, da bo luka v letošnjem letu do- Tržaško prizivno porotno sodišče je včeraj občutno znižalo zaporno kazen, ki so jo prvostopenjski sodniki 28. aprila letos naložili 22-letne-mu jugoslovanskemu državljanu Ni-kici Sebelji, ki je bil obtožen poskusa umora. Dejanje, zaradi katerega je moral Sebelja v zapor, bi lahko ocenili kot navaden prepir, ki mu je očitno botrovala vinjenost, nikakor pa ga ne moremo uvrščati med dogodke »velikega kriminala*, kot je bilo nemogoče sklepati iz razsodbe prvostopenjskih sodnikov. 6. januarja letos sta dva Jugoslovana na ulici nadlegovala dve ženski, očitno z ljubezenskimi nameni, vrednimi najslabše beznice. Ženski sta bili očitno v težavah in na pomoč sta jima prihitela dva tujca. Prišlo je do prerivanja in med prepirom, ki je sledil, je Sebelja potegnil nož iz žepa in zabodel Arabca Saleha Adija Galeba, ki se je moral v tržaški bolnišnici zdraviti mesec dni. Preiskava, ki je takoj stekla, se je vrtela okoli ene same točke; je šlo za poskus umora ali za povzročitev poškodb? Gogodki in okoliščine, v katerih so se pripetili, so bili Dne 9. decembra nas je zapustil nenadoma naš dragi DANILO SARDOČ Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti, Ulica S. Nazario 24, naravnost v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sin Marino in hči Sonja z družinama, sestra, bratje ter drugi sorodniki Trst, 12. decembra 1978 Občinsko pogrebno podjetje w * v|j Sporočamo žalostno vest, da nas j® 10. decembra za vedno zapust nas dragi KARLO PUNTAR Pogreb bo jutri, 13. t m., ob ^ uri z barkovljanskega pokopališča. Žalujoči: hči Mara, svakinje Dana, Sonja z možem in Eglantin > nečak Giani z družino ter drog1 sorodniki Barkovlje, Trst, Cannes, 12. 12. 78 Občinsko pogrebn > podjetje Odložen proces proti Panasciju Osnovni načrt za novi ro-ro terminal v novem pristanišču Fiiippo Panascl, 48-letni Sicilija nec, ki je 4. aprila letos iz »ljube- , zenskih* razlogov s samokresom v mestnem središču streljal na deset j let mlajšega Tullia Poli ja, katerega , je obtoževal, da je «omrežil» njegovo svakinjo Roso Gaglio, s katero je imel sam že vrsto let ljubezenske odnose, bo moral ponovno pred sodnike. Tržaško porotno sodišče je včeraj, po treh urah zasedanja v posvetovalni dvorani, odredilo za Pa . nascija psihiatrični pregled In odlo žilo razpravo na kasnejši datum. Jugoslovanske obmejne oblasti so v preteklih dneh aretirale tri osebe zaradi tihotapljenja z dragocenimi predmeti. Tako so na mejnem prehodu pri Fernetičih aretirali jugoslovanskega državljana Jova Jovanoviča in Mileta Dimiča oba iz Ru-me. V njunem avtu z avstrijsko e videnčno tablico so namreč odkrili 200 kg srebra v skupni vrednosti skoraj 100 milijonov terih dinarjev. Na mejnem prehodu pri Socerbu pa so aretirali Tržačana Stelia Lov-nicha, ki je skušal prepeljati čez mejo v Jugoslavijo, ne da bi kaj pri javil, večjo količino zlatih in srebrnih verižic, zapestnic in prstanov. Zapustila nas je naša predraga mama, nona in sestra JULKA OBAD vd. RUSTJA Pogreb drage pokojnice bo jutri, 13. t.m., ob 14. uri i* hiše žalosti, Gabrovec 57, v proseško cerkev in nato na pokopališče. Žalujoči sinovi Marjo, Darko In Oskar, snahi Boženka In Nelida, vnuki Matjaž, Martin I® Irena, sestra Lojzka, brata Pepl in Aloj* z družino ter drugo sorodstvo Gabrovec, Kontovel, Prosek, Barkovlje, 12. decembra 1978 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE BUKAVEC vd. LUKSA se Iskreno zahvaljujemo zdravniku Cvetu Ukmarju. župnikoiflOj cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, W s jo spremili k zadnjemu počitku. SVOJCI Prosek, 12. decembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK 3 12. decembra 1978 PRIJETNI VTISI Z NEDEUSKEGA SREČANJA V KULTURNEM DOMU Nekdanji cirilmetodovci so neuklonljiva štafeta ki še vedno trdno drži palico narodne zavesti Proslave 90-letnice ustanovitve Cirilmetodove šole se je udeležilo nepričakovano veliko nekdanjih šolarjev in učiteljev - Pozdrav prof. Vlada Turine in slavnostni govor Draga Pahorja - Nastopil je nekdanji šentjakobski zbor, obnovljen za to priložnost šolski zvonec je za silo utišal “irendaj v učilnici. Učiteljica je ljubeznivo pozdravila šolarje ter j>h pozvala, da bi za začetek skup-n° zapeli pesmico, ki so jo imeli Uapisano na listku pred sabo. Ta-*° je iz številnih grl mogočno zadonela «Stoji učilna zidana* in nagnila začetek... proslave! Učilnica je bila za to priložnost toala dvorana Kulturnega doma v dVstu, šolarji pa nekdanji cirilme-tedovci. Zbrali so se bili iz vseh '••etrov, kamor jih je nadaljnja potiska usoda zanesla, da bi kar Se da prisrčno in slovesno hkrati Praznovali 90-letnico ustanovitve Prve slovenske šole Družbe sv. Cima in Metoda v Trstu. Bilo jih je veliko, več, kot so prireditelji pričakovali in več kot se jih je bilo prvotno najavilo. Dvorana .'j® bila skratka pretesna za vse. To pa ni bilo edino presenečenje nedeljskega srečanja. Presenečenje je bila že sama ugotovitev, da so vezi, ki še zmerom povezujejo nekdanje šolarje in njih nčitelje. neverjetno trdne, veliko trdnejše kot so morda vezi med krat nepopisno mračna in silno težka leta, ki so jim sledila. Bilo je tudi priložnost za razmislek o tem, kaj so generacije, ki so šle skozi šolske klopi Ciril-Metodo-ve šole pomenile v naši polpretekli zgodovini in kaj nam še pomenijo, kaj so dale od sebe in kaj še zmerom dajejo. Nekdo je med prisrčnim družabnim srečanjem, med prepevanjem in rajanjem, ki je sledilo kulturnemu programu, s ponosom dejal, da so bili ti rodovi štafeta, ki je šla skozi najhujše preizkušnje in ni nikoli o-pešala, štafeta, ki še vedno trdno drži palico nacionalne zavesti. Nehote se nam ob tem ponuja primerjava z današnjimi rodovi, s sedanjo slovensko šolo. Ali je naša mlada štafeta tudi tako trdna in ali bo tudi tako trdno kljubovala neizprosnim raznarodovalnim viharjem? Tudi priložnostne slavnostne besede so vsebovale nekaj teh misli in vprašanj ter skušale odgovoriti na to vprašanje. Izrekel jih je nekdanji učitelj na Ciril-Metodovi šoli Drago Pahor. Pred njim je spregovoril predsednik odbora bivših učencev in učiteljev te šole prof. Vladimir Turina, ki je podal kratek zgodovinski oris šole. Zgodovinski datum, ki so ga nekdanji učenci proslavljali z nedeljskim srečanjem, je bil 15. oktober 1888, ko se je začel pouk na CM šoli. Ta pouk je trajal do šolskega leta 1929-30, ko je fašistična oblast šolo ukinila. Turina je nadalje poudaril, da je imela šola izredne učitelje, ki so znali iz narodno ogrožene slovenske mladine u-stvariti neustrašne in zavedne antifašiste in pozneje tudi borce v NOB. Iz te šole se je le redek izneveril svojemu jeziku in svojemu narodu, je zaključil prof. Turina, za njim pa je povzel slavnostni govornik Drago Pahor rekoč, da je šola s svojo vzgojo vtisnila v tistih, ki so jo obiskovali trdno zavest. «Šola ni samo za to, da uči, temveč tudi, da vzgaja, je dejal Pahor. To kar se človek v šoli nauči, lahko pozabi, to kar mu je dala vzgoja pa ostane vtisnjeno v značaju za vedno. Iz te šole pa ste odnesli veliko moralnih vrednot, je nadaljeval govornik, vrednot, ki so še last vašega značaja in med njimi je tudi narodna zavest. In s to vzgojo ste šli skozi težke preizkušnje, skozi preganjanja in trpljenje. Duh ,Je .šole je šel skozi opensko in baao-r. Pri prvi vaji takp*»l*nwm,- -«la viško1" |f!ailUl(*, "ISUBIP^Taborišča in bi jo kmalu popihal, kot je pove- ■ Drago Pahor Riškimi tovariši današnjih dni. posebno presenečenje je bil na-^telje mešani pevski zbor, sestav-fen za to priložnost iz bivših šo-terjev Ciril-Metodove šole. Iz ne rosno svežih grl — vsi pevci 1,1 pevke, razen enega, so nam-' reč prekoračili 65 leto starosti — Ee je oglasilo prijetno petje. Zbor torej pod vodstvom Vlada Svate Po dolgih letih tišine in samo *veh vajah spet ubrano zapel, če-.'Prav se je to pred kakim tednom “'telo nemogoče in je bil pevovod- jtela improvizirana učiteljica, ozi-'tetna napovedovalka na nedeljski -Prireditvi Olga Banova. «To so 'Pevci in pevovodja tistega šentjakobskega zbora, je ob predstavi-tftei dejala napovedovalka, ki je Prepeval ves čas pod fašizmom in je poznala vsa Primorska. Njegovo delovanje je prekinila vojna, v. kateri so vsi, pevovodja in pev-drago plačali svojo ljubezen naše slovenske pesmi. Takoj P° osvoboditvi, to je že prve dni teaja, je zbor prvi nastopil na tržaškem radiu. Takrat si je nadel tee Ivan Cankar in pod tem ime-Porn prepeval še dvajset in več tet, dokler ni bil prisiljen stopiti v Pokoj. Toda čeprav so nam grla °Pešala, je zaključila Olga Bano-,?*• bo ljubezen do lepe slovenske Testni v nas večno živa.* Nedeljsko srečanje ni bilo samo Priložnost za obujanje prijetnih ‘Pominov na nekdanje šolske ča-*e in vsa tista lepa pa tudi več- bojne vihre in se ni nikdar uklonil. Tudi dejstvo, da ste se tako množično udeležili današnjega slavja ter se tako številno oglašali s svojimi spomini v Primorskem dnevniku, dokazuje, je nato dejal Pahor, da ste ostali zvesti samim sebi. Toda vse to še ne zadostuje. Narodna zavest mora biti še naprej in neprestano v vas, morate ji neprestano služiti.* Pri tem je govornik navedel dva primera, ob katerih bi se morala ta zavest zlasti odražati. To sta problem imen in problem vpisa na slovenske šole. Vse bolj razširjena je težnja, da se da otrokom italijanska in druga tuja imena, vse manj pa je pristnih slovenskih i-men. Naloga nekdanjih cirilmeto-dovcev je, da vplivajo na široko okolico in pripomorejo, da bi se stvari tudi na tem področju izboljšale. Prav tako je s problemom vpisa na slovenske šolp, ki se sicer zadnja leta spreminja na VAŽNO OPOZORILO PORABNIKOM PLINA Porabniki metana naj kar čimbolj skrbno pazijo, kako u-porabl.jajo piin. To opozorilo prihaja s strani občinskega podjetja ACEGA, ki .je izdalo posebno tiskovno poročilo. _ V njem je rečeno, da je večja pazljivost pri uporabi plina metana potrebna predvsem zaradi tega, ker se je v zadnjih , i dneh, zlasti v nekaterih mestnih predelih, zmanjšal pritisk v plinovodih, kar ima lahko neprijetne posledice. Predvsem lahko ugasnejo plameni v kuhinjskih pečeh, kurilnih kotlih in drugih podobnih napravah In se naknadno prostori lahko napolnijo s plinom. Zato je treba predvsem paziti, da ku- rilne in druge naprave delujejo brezhibno. Do zmanjšanja pritiska v plinskem omrežju je prišlo zlasti zaradi prevelike, uporabe plina v teh zadnjih dneh, ko ,ie mraz pritisnil z nenavadno močjo. Kurilne naprave za ogrevanje so 'delovale s polnim režimom. Občinsko podjetje nadalje poziva, naj ljudje v primeru slabega delovanja kurilnih naprav ne vztrajajo pri uporabi plina, temveč naj raje o tem takoj obvestijo osebje podjetja ACEGA. Dovolj je, da telefonirajo na številki 68-744 ali 65-772. boljše. Tega problema pa ne gre reševati z občasnimi proglasi in pozivi, pač pa s stalno vzgojo mladih ljudi in bodočih staršev. Pahor je ob tem zaključil z optimistično vizijo naše narodnostne prihodnosti ter s sklepnim pozivom cirilmetodovcem, da še naprej o-stanejo, kot nekdaj, trdno na braniku naše šole, našega jezika in kulture. S pesmijo mešanega zbora ter obujanjem spominov so nekdanji cirilmetodovci nato potrdili te misli, ki jih je Olga Banova nekako strnila v verzih, prebrala pa E-ma Kerševan: «Vsa dolga je leta ljubeče sejal/ da seme je naše o-hranil in sreče dočakal je dan/ da njiva s krvjo in solzami napojena, spet klasje nam zlato zori.* Zanimivi so bili tudi spomini na nekatere učitelje, ki so zapustili vidno sled v slovenski kulturi ter se v zgodovini tržaških Slovencev uveljavili kot buditelji narodne zavesti, kot književniki ter kot revolucionarji. Med njimi je Leli Nakrstova. ki je te spomine brala, omenila Emila Adamiča, Frana Venturinija, Josipa Ribičiča/ Pavlo Hočevarjevo, Marijo Kmetovo, Maro Samsovo, Karla široka, ravnatelja Ciril-Metodove šole Andreja čoka (njegovi ženi, ki se je udeležila nedeljskega srečanja, so poklonili šop rdečih nageljnov), Pinka Tomažiča ; ter Bidovca, Marušiča in Miloša. Nekaj spominov na nekdanja šolska leta je s svojo običajno živahnostjo podala tudi Marija Mi-jotoVa in ko je zbor pod vodstvom Vlada' Švare odpel .«Vipavsko* je šolski zvonec naznanil konec proslave. Kot se je bila začela, tako se je s skupno pesmijo «Tol’ko kapljic, tol'ko let» ter voščilom, da bi se spet srečali ob stoletnici, proslava zaključila. Vsaj njen u-raden del. Kajti srečanje se je ob dobrem prigrizku, pošteni kapljici, poskočni glasbi, ki jo je izvabljala harmonika Mirana Kureta. ter vsesplošnem prijetnem počutju, nadaljevalo pozno v večer. Mala dvorana Kulturnega doma je bila v nedeljo nabito polna Zori Čokovi, vdovi po ravnatelju nekdanje Ciril-Metodove šole, poklanjajo cvetje nilllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllimilMif>lllllllllliril|||IIIMIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||1|,((iiiiifiiiiiiiitiniiilinilllllllUIIIMIIIIIIIMIIIIIIIMIIMMIIIIflllllllllllllllflllMIIIIIIIUIIIItMIIIIIIIIIIUIIIIIIIII PO SKLEPNEM ŠKOFIJSKEM ZBOROVANJU osktls zaklinjanja demona rase*. Poudaril je potrebo po kulturnem diaolgu in -še zlasti dialogu s slovensko kulturo in naglasil, da so mladi Slovenci pokazali veliko zadovoljstvo zaradi novega vzdušja, ki je ob tej priložnosti prišlo do izraza. To novo vzdušje se je pokazalo prav v eni izmed pripravljalnih komisij, ki je obravnavala dušnooas-tirska vprašanja slovenskih vernikov in v kateri so italijanski in slovenski katoličani prvič skupno delali. Na nedeljskem zborovanju v nabito polni dvorani pomorske postaje so prebrali sintetizirana in s sobotno diskusijo dopolnjena zaključna poročila, ki jih je V sedmih mesecih dela sestavilo deset komisij. Slovensko poročilo .je prebral moderator Ivo Jevnikar. v ita lijanščind pa ga je podal Giorgio Cemiani. Poročilo pravi, da je Komisija »proučila zgodovinske vzroke nerazumevanja med skupnosti-ma. To nerazumevanje zadeva ne le civilno družbo, temveč tudi odnose v Cerkvi. Vzroke je našla v izrojenem domoljublju, ki je prešlo v nestrpen nacionalizem; v vplivu ideologij, ki so tuje evangeliju: v fašističnem preganjanju: . v politični, nacionalistični in ideološki mrž-nji zaradi stvari, ki nimajo mč skupnega s krščansko vero. Božja beseda, učiteljstvo cerkve in koncilski dokumenti pa nas pozivajo k spremembi miselnosti in premagovanju predsodkov, h kritičnemu pregledu današnjega položaja v škofiji in k njegovemu izboljšanju.* Zato terja od tržaške Cerkve, da omogoči poznavanje med Slovenci in Italijani, saj Slovenci več ali manj poznajo celotno škofijsko stvarnost, italijanski del pa skoraj ne pozna ne življenja ne skrbi slovenske skupnosti. Ko govori o konkretnih vprašanjih dušnega pastirstva med Slovenci, zahteva odpravo vseh tistih ovir, ki bi onemogočale njegov polni razvoj. Pri tem pravi, da «vsi Slovenci, pa naj živijo kjerkoli, imajo pravico do celotne dušnopastirske oskrbe v materinem jeziku. Da bi to dosegli, predvsem v mestu, kjer v večini župnij zanje sploh ni poskrbljeno, je treba ustvariti nova sredstva, si naj upoštevajo tako potrebe vernikov kot pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Odobrena .je bila že u-stvaritev dušnopastirskega središča za Slovence tistih župnij v središču mesta, kjer je položaj najslabši. Z različnih strani se predlaga, naj bi se razvile v posebno žup-’ nijo. Predlaga se tudi, da bi podobne rešitve našli tudi za ostale mestne predele.* Zaključno poročilo komisije, ki je obravnavala dušnopastirska vprašanja slovenskih vernikov, besede škofa Bellomija, kot tudi besede, ki so bile izrečene v drugih komi: sijah (v peti komisiji so naglasih, da so sedaj slovenski, in italijan ski katoličani začeli skupno delo in, Mbi se vrhih nazaj), dokazujejo, da se iA>o4nifts„U'Žfšk^ cerkve do verni-] kov slovenske narodnostne skupno- sti bistveno spremenil. Tržaška cerkev je s prihodom novega škofa in odstranitvijo prejšnjega, ki je bil Slovencem odkrito nenaklonjen, sto pila na pot premagovanja ovir, ki so do danes ločevale slovenske in italijanske vernike in na pot premagovanja predsodkov do Slovencev. Treba bo seveda še veliko dela za odpravo usedlim preteklo sti in škof Bellomi je zagotovil, da se bo škofijsko zborovanje, ki je odprlo tudi novo poglavje z dru gimi verskimi skupnostmi v Trstu, nadaljevalo. Po slovesnem sklepnem maševa-nju, ki je zaključilo nedeljsko zbo rovanje, smo zaprosili škedenjske ga duhovnika Dušana Jakomina, da nanj„_i£' kratko oriše. p^rneji lega zborovanja za slovenske vernike, in s tem v širšem okyiru za ,vso/našo narodnostih) skupnost. Jakomin je dejal, da je »tržaška cerkev v tri- Zaključno zasedanje škofijskega zborovanja desetih letih zadnja uradno in javno priznala enakopravnost slovenske skupnosti, ne glede na njeno število, z italijansko in v duhu te enakopravnosti se bo sedaj usmerila naprej. Že od začetka sem sledil delu pripravljalnega odbora in videl, kako naraščata zanimanje ir. želja po zbližanju s slovenskimi verniki. Ostaja pa še določen del italijanske cerkve, ki s težavo sprejema ta nov moment in to odprtost. Važno je, da bi se italijanski župniki v mestu zavedeli novega poglavja tržaške cerkve in po svetili posebno pozornost slovenskim župljanom, ki nimajo dušnopastirske oskrbe. Sam Bellomi je zagotovil, da se bo sčasoma pre verilo, da ne ostarje.Ie^ptLohliufasjb.i Bellomi je ; pogumno stopil na to pot že takoj v začetku in to pot utrdil. Pri mm ’ ga jfe'"podpri šTr-1 ši del baze. Škof sicer nekje poudarja postopnost, priznava pa, da Slovenci potrebujejo samostojnost za razvijanje svoje specifičnosti. Vse komisije so izrazile željo po nadaljevanju in dopolnitvi svojega dela, ker je še ogromno stvari, ki jih je treba rešiti zaradi dosedanje zaprtosti tržaške cerkve. Slovenski verniki in duhovniki z veseljem pozdravljamo to zborovanje, ki nam je posvetilo tolikšno pozornost, ki sedaj potrebuje še dopolnitve. Zlasti mlajši duhovniki so to usmeritev sprejeli kot nekaj logičnega, samo po sebi u-mevnega, drugi, starejši, pa se ':e držijo ob strani. Nekateri verski krogi smatrajo zahteve slovenskih 'vernikov kot nekak revanši-zem, češ, saj poznate italijanski czik in kulturo. Zato pa je zaželeno, da bi tudi italijanski ver- iki spoznali naš jezik, našo kulturo, našo miselnost.* SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi danes, 12. decembra, ob 20.30 v svoje prostore v Ul. sv. Frančiška 20/H. za okroglo mizo: BENEČIJA DANES O sedanjem političnem boju beneških Slovencev za priznanje svojih pravic bodo govorili Viljem černo, Pavel Petricig in Kerruccio Clavora Večer, za katerega smo se bali, da ga ne bo — zaradi predvidenega obiska slovenske delegacije pri Andreottiju — VENDARLE BO! Torej potrjujemo vabilo za no-cojšni večer. NA SPLOŠNO ŽELJO bo danes, 12. decembra, ob 20. UtLoVuJklltunjsm .domu, v Trstu 'm T US ■i- ponovitev . VAiV JlikAj UUO< celotnega ..alturnega sporeda proslave (b poimenovanju osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih Na sporedu ZGODOVINSKI RECITAL Nastopajo učenci osnovne šole «Bazoviški junaki* s sodelovanjem predšolskih otrok, ki obiskujejo rojanski otroški vrtec in dijakov srednje šole »Fran Erjavec*. PETJE Poje rojanski cerkveni zbor. Vstop prost Gledališča Kino Ariston 16.00 - 18.00 20.00 22.00 »Agenzia matrimoniale*. Režija C. Lelouch. Charles Denner, Ritz 16.00 »Profesor Kranz, tedesco di Germania*. Eden 16.30 »Rock ’n Roli*. Rodolfo Banchelli, Rosaria Biccica. Nazionale 16.00 »La vendetta della pantera rosa*. Peter S«ilers. Grattacielo 16.00—22.15 »Tutto suo pa-dre*. Enrico Montesano, Fcnice 16.00 <11 vizietto*. Ugo To-gnazzi. Michel Serrault. Excelsior 16.00 »Driver*. Ryan 0'Neal, Bmce Dem ter Isabelle Adjani. Mignon 16.00 «La grande avventura continua*. Drugi del Barvni film. Cristallo 16.00 «La villeggiatura*. A-dolfo Celi, A. M. Merli, Milena Vukotič. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.30—22.00 »Pamela, il sapore del peccato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Modema 16.30 »La malavita attacea, la polizia risponde*. Prepovedan mladini pod 14. Iet6m. Aurora 16.30 «Le porno notti nel mon-do numero due*. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom. Capital 16.30 »I quattro dell oca sel-vaggia*. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 »La goverhante di colore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mali oglasi llllllliaillllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIlillllfllUltllllllllllllllUllllllllllllllINlllHlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlfllllllMIIIIIIIIIIIIIItlllHIIIIinilllHII Z OGLEDOM TURJAKA IN ZANIMIVOSTI V KOČEVJU Tradicionalni izlet gojencev dijaškega doma «S. Kosovel» Med povratkom ogled nove stavbe RTV v Ljubljani Kot je že v naši stari navadi, smo tudi letos gojenci in delovni kolektiv dijaškega doma «Sreči;o Kosove h iz Trsta izkoristili 8. december, šole prosti dan, in se odpravili na dvodnevni izlet. Pri sestavljanju programa pa skušamo vedno zbrati take kraje, ki so v zvezi z narodnoosvobodilnim bojem na slovenskih tleh. ker si s tem gojimo našo narodno zavest in tako obujamo tradicije iz NOB. Pohitimo t• Brezplačni PRIMORSKI DNEVNIK Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1979 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta Vsem naročnikom nudi Primorski dnevnik revijo Dan in male oglase Z3Stonj vse, ki poravnajo teloletno naročnino Jo 28. februarja 1979, tudi veliko nagradno žrebanje ---------z bogatim izborom daril_______ Tokrat smo se odločili za Turjak. Kočevje m■ Bazo 20. Pot nas je vodila mimo Postojne. Ljubljane pa do Turjaka, kjer smo si ogledali znameniti turjaški grad, tako znan iz zgodovine slovenskega naroda po turjaških grofih, posebno še po Prešernovi turjaški Rozamundi ter v drugi svetovni vojni, ko je bila tu močna belogardistična postojanka. Ne smemo pa pozabiti, da je prav tu našel zavetišče pred preganjalci Jurij Dalmatin, kjer mu je turjaški grof dal možnost, da je prevedel v slovenščino prvo biblijo. Ko smo zvečer dospeli v Kočevje nas je sprejel predsednik krajevne ZSMS Stane Gabrič, zvečer pa je nastopila skupina izraznega plesa Atima (sestavljena iz študentk ko čevske gimnazije), ki nam je zaplesala rSužnje* (na glasbo ansambla Pink Flogd). «Uro» in tiskanje resnice», motiv, ki ga poje Jony Mitchell. Sledil je pozdrav predstavnice gimnazije Ane Pevec, ki je omenila sodelovanje med dolinsko in kočevsko občino. V imenu gostov pa je pozdravil gojenec doma. ki je gostiteljem podaril tudi knjigo o zgodovini Slovencev v Italiji, gimnazijkam pa zbirko del zamejskih pespikov in pisateljev. V načrtu smo imeli naslednjega dne obisk Baze 20 v Kočevskem Rogu. Zaradi slabega vremena nismo mogli obiska opraviti, šli pa smo na ogled raznih zanimivosti ter industrijskih obratov v Kočevju. Najprej smo si ogledali dom učencev Dušana Remika. sledil pa je ogled muzeja NOB v Seškovem domu (po narodnem heroju doma iz Kočevja). Ogledali pa smo si tudi sodobno kočevsko mlekarno m sirarno ter industrijski obrat Tek-stilana. Popoldne, ko smo šli mimo Ljubljane, smo si ogledali tudi novo stavbo RTV, kjer so nam tudi praktično prikazali nastanek televizijskih oddaj. Ta je tudi bila zadnja etapa našega izleta, s katerega smo odnesli veliko nepozabnih spominov. (f. g.) ssu Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 12. t.m., ob 20. uri v gledališču v Kopru s predstavo Carla Goldonija »Nergač*. AVDITORIJ Danes, 12. decembra, ob 20.30 red drugi torek «11 matrimonio secondo Svevo*. V izvedbi gledališke skupine Vannucci • De Francovich. V abonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Rezervacija je obvezna tudi za abonente reda »stalni*. Rezervacije tudi za ponovitve do 15. decembra. Razna obvestila Sekcija KPI Križ prireja v Ljudskem domu v Križu silvestrovanje. Rezervacije vsak dan od 13. do 14. ure na tel. štev. 220302 ali 220213 ter v Ljudskem domu ob nedeljah od 10. do 11. ure. Razstave Spacalove grafike v SPD Tabor od 14. do 26. decembra. Odprtje bo v četrtek. 14. t.m.. ob 20.30 z bogatim kulturnim sporedom. Na temo umetnikovih del bodo nastopili člani dramskega odseka ter ženski in moški pevski zbor Tabor. Uvodno besedo bo imel slikar Klavdij Palčič. Na večeru bodo tudi predvajali dokumentarec «Spacal in Kras*. IŠČE se nujno izkušenega vodjo, gradbenega delovišča (capo cantie-re) z znanjem angleščine, s prakso na področju industrijskih gradenj. Tel. 0431/96-240. IŠČE se nujno izkušenega vodjo skupine (capo squadra) z znanjem francoščine, s prakso na področju velikih industrijskih gradenj. Telefon 0431/96-240. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE razpisuje delovno mesto referenta za tisk in stike z občinstvom. Pogoji za sprejem: poznavanje gledališča, obvladanje veščine pisanja, komunikativnost, odslužen vojaški rok; poskusna doba šest mesecev. Zaželeni so visokošolska izobrazba, odlično obvladanje italijanščine in smisel za dramaturgijo. Kandidate bo ocenila posebna komisija na pismenem in ustnem izpitu. Podrobnejša pojasnila in prijave do 31. decembra 1978 na tajništvu SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. KUPIM klavir v dobrem stanju. Ponudbe na telefonsko številko (0481) 55-84 po 18. uri. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z i jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102 •CITROEN* - mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov UL Rittmayer 4 a ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul Pelliccerie 6, Videm - odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 295923 UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 '68; 127 '72-73; alfasud 73; ja 850 '68: 127 ’72 73: alf isud 73; AR 2000 '72: 128 72: 124 '68; 125 '68 71 72: A 112 70; R 16 72: AR 1300 ‘70: 238 furgon 69; ford tran-sit 70; 124 71 Ogled v Ul. B. Ca-sale 7. Ste pravi ljubitelji kave? Vumcajpi PRIMO ROVIS _____ vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFč pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFč Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah HVALE VREDNA POBUDA MLADINSKEGA ODBORA SKGZ NA SINOČNJI SEJI SVETA V KULTURNEM CENTRU «STELLA MATUTINA» Danes sklenitev «Tedna mladine za globalno Občina obtožena nesposobnosti vil.JEM ZAVADLAV ZASEDEL PRVO MESTO NA 9. BIENALU UMETNIŠKE EOTOGRAFiJE zakonsko zaščito Slovencev v Italiji» V Dijaškem domu bo drevi prireditev: «Naša kultura ■ Predavanji na Va/erišču (dr. M. Primožit in Z. Čotar) ter na Vrhu (G. Vesel) S kulturno prireditvijo v Dijaškem domu ter s predavanji Mirka Primožiča in Zorka čotarja na Valerišču ter Gorazda Vesela v Števerjanu se danes zaključi «Te-den mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji*. Vrsta kulturnih, športnih in drugih prireditev, ki so se zvrstile v teku enega tedna, je potrdila voljo mlajše generacije po uresničitvi zakonske zaščite naše narodnostne skupnosti v Italiji. Mladinske organizacije in v prvi vrsti Mladinski odbor pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi so s številnimi manifestacijami, ki so jih pripravile na Goriškem, potrdile enotnost in njihovo povezanost, ko gre za vprašanje, ki zadeva vse Slovence, ne glede na njihovo i-dejno prepričanje. V nedeljo je Slovenska prosvetna zveza pripravila v telovadnici v dolini Korna kotalkarsko revijo, na kateri so nastopali člani ŠD Polet z Opčin, PD Vipava s Peči in PD O. Župančič iz štandreža. Vsega skupaj je sodelovalo nad 120 mladih kotalkarjev, ki so v pestrem in zanimivem sporedu navdušili občinstvo. Naj omenimo, da je pred prireditvijo članica SPZ Adrijana Bukovec prebrala poziv mladine: Marko Marinčič pa je v imenu prirediteljev poudaril pomen skupnega nastopanja za dosego naše pravne zaščite. Celoten program je povezovala Adrijana Petejan. Prireditve v okviru »Tedna mladine* so se zvrstile tudi včeraj. V Sovodnjah so pripravili štafeto po poteh sovodenjske občine. Kasneje je bila v Kulturnem domu prireditev. Prosvetno društvo Naš Prapor (Pevma - Oslavje - Štma-ver) in PD A. Paglavec iz Pod-gore sta v Pevmi pripravila skupno družabno - kulturni večer. Na sedežu PD Jezero v Doberdobu je prof. Aldo Rupel imel predavanje o problematiki slovenskega športa. V Štandrežu pa so se v Domu Andrej Budal srečali namiznoteniški ekipi domače Juventine ter 00 ZSM iz Vrtojbe. TEDEN MLADINE ZA GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI DANES GORICA, ob 20. uri v Dijaškem domu: Kulturna prireditev Mladinskega centra. ŠTEVERJAN, ob 20. un v šoli na Valerišču predavanje dr. Mirka Primožiča in Zorka Čotarja: «Država mora posvečati kmetijstvu večjo pažnjo! Stanje kmetijstva pri nas.* VRH, ob 20.30 predavanje člana Izvršnega odbora SKGZ Gorazda Vesela na temo: »Globalna zakonska zaščita: zahteva vseh Slovencev v Italiji.* (prir. PD Danica). da bi z ulic očistila sneg Prav zalo niso vozili šolski avtobusi Nezadostno čiščenje mestnih ulic in pločnikov v soboto, potem ko je v petek zvečer in ponoči sneg pobelil Gorico, je dalo povod za polemiko na sinočnji seji goriške-ga občinskega sveta. Svetovalec Del Ben (PSI) je odboru očital, da ni znal poskrbeti za čiščenje cest, da je bilo na delu premalo delavcev in strojev, da niso bili očiščeni niti prehodi za pešce, da je bila vožnja po nekaterih ulicah zelo nevarna. Kaj takega se v Gorici še ni zgodilo in če ni občina zmožna zagotoviti te izredne službe, naj najame za to ustrezno podjetje. O podobnem vprašanju je spregovoril tudi svetovalec Paulin (SSk), ki je tožil, da niso v soboto vozili šolski avtobusi in da so otroci morali zaradi tega ostati doma. Župan De Simone je dejal, da so šoferji šolskih avtobusov samovoljno odločili, da ne bodo vo- zili ta dem zaradi poledenelih cest, .........................n.n,..„,......................... STARA POLITIKA, ČEPRAV Z DRUGAČNIMI ODTENKI Pokrajinski svet zavrni!predlog glede rabe sio venskega jezika Proti je glasovalo deset krščanskih demokratov, miso-in republikanec . Socialdemokrati so se vzdržali vec Nadaljuje se stara politika, čeprav mogoče v drugačnih oblikah. Goriški pokrajinski svet je na sinočnji seji z večino glasov zavrnil predlog, ki ga je postavila svetovalka Ferletičeva za spremembo in dopolnitev pravilnika v takem smislu, da bi svetovalcem slovenske narodnosti dopuščal rabo slovenščine v neposrednih posegih, kakor tudi pri sestavljanju pismenih vprašanj, dnevnih redov Itd. Proti predlogu je glasovalo 10 krščanskodemo-kratskih svetovalcev, misovec in predstavnik republikanske stranke, medtem, ko se je socialdemokratski svetovalec previdno vzdržal. Za spremembo pravilnika pa so glasovali poleg predlagateljice, vsi ko- V Rom janu je oD Iskra pripravilo družabni večer, na katerem so predvajali film o 50-letnicl ustanovitve ZSŠDI. Na sliki član domačega društva Robert Pahor pozdravlja prisotne Slovenska prosvetna zveza je v nedeljo pripravila v Gorici kotalkarsko revijo, na kateri so nastopali kotalkarji z Opčin, Peči in iz Štandreža. Na sliki posnetek g prireditve munistični in socialistični svetovalci. Sinočnja seja, ki se je pričela skoraj s tričetrturno zamudo, je bila skoraj v celoti posvečena o-bravnavi vprašanj glede rabe slovenščine ter globalne zakonske zaščite za slovensko narodno skupnost. Po nekaterih interpelacijah s strani misovskega predstavnika in načelnika krščanskodemokratske skupine Agatija, je Ferletičeva o-brazložila svoj osnutek za spremembo pravilnika. Gre za bistveno vprašanje, ki ga krščanska demokracija rešuje (načelno seveda) že 30 let. in ga namerava najbrž še prav toliko. Zato ni čudno, da so po kostanj v žerjavico poslali predstavnika republikancev, De Grassija, ki je napovedal, da bo glasoval proti predlogu. Krščanski demokrati so glede tega kočljivega vprašanja skušali {»iskati nekak kompromis, zato se je v potek seje vrinila skoraj tričetrtuma pavza, med katero so se sestali načelniki skupin, ki pa' ni prinesla pričakovanega skupnega stališča. Prišla so sicer na dan nekatera skupna gledanja, še več.pa je najhrž .razhajanj. Dejstvo je, da se je o predlogu, ki ga je predstavila Ferletičeva, razvila obširna diskusija, med katero je predstavnik krščanske demokracije A-gati izrecno izjavil, da se distancira od stališč, ki so se te dni pojavila v nekaterih krajevnih listih. Istočasno pa je na svojstven in diplomatski način skušal pojasniti stališče njegove stranke, ki je za najširšo zakonsko zaščito in sožitje med tu živečima narodoma. Glede konkretnega predloga Ferletičeve pa je izrazil vrsto pomislekov, tako glede zakonitosti, kakor tudi glede tehničnega in formalnega značaja Z drugo besedo, počakajmo, kaj bo glede globalne zaščite rekla vlada, kaj bo sklenil parlament. Bilo je še nekaj posegov, ki pa jih zaradi omejenega prostora ne moremo navesti, pač pa bomo to skušali storiti jutri. Danes se bo pokrajinski svet se stal vnovič. srečala z delegacijo SZDL, v kateri bodo najvišji predstavniki družbenopolitičnega, oblastnega in gospodarskega življenja. Današnje srečanje predstavlja nadaljevanje stikov, ki sta jih stranki vzpostavili že pred podpisom osimskega porazuma. Med strankama v zadnjih dveh letih ni bilo uradnih stikov, zato pa so bili zelo pogostni stiki izvoljenih teles in ustanov, ki jih vodijo pripadniki večinske stranke, kot so občinska uprava, pokrajinska uprava, trgovinska zbornica in druge. Zaradi teh stik' v in zaradi odprte politike, ki jo ima KD do vprašanj sodelovanja z Novo Gorico, Slovenijo in Jugoslavijo, imamo v Gorici dobro politično vzdušje. V takšnem vzdušju se porajajo številne pobude, ki pa bi jih morali v obojestransko korist, tudi uresničevati. S tem v zvezi naj omenimo, da je bilo nadvse stvarno ravno srečanje med županoma Ljubljane in Gorice in da so se na njem dogovorih za izpeljavo nekaterih konkretnih predlogov. Pričakovati je, da bo tudi današnje srečanje potekalo v enakem delovnem vzdušju. da pa bodo v bodočih primerih morah vprašati za mnenje občinsko upravo. Del Benu pa je odbornik za javna dela Zucalh dejal, da ni občinska uprava v stanju zagotoviti nekaterih služb, ker pač v občinski upravi nekaj ne funkcionira. Pri tem se je obregnil tudi na osebje tehničnega urada, češ, da je prepočasno in s tem odgovoril svetovalcu Coceani-ju (KPI), ki je hotel od njega izvedeti, kako je z naselitveno možnostjo tridesetih ljudskih stanovanj v Ločpiku, ki so gotova že šest mesecev. Nekateri svetovalci so zahtevah, da bi se obdržala vsakdanja zveza s taksiji med Gorico in letahščem v Ronkah (to bodo s 1. januarjem prihodnjega leta odpravili), Chia-rion pa je zahteval, da bi vendarle uvedh svete staršev tudi v otroških vrtcih. Sledila je obširna razprava o resoluciji v prid slovenskih srednjih šol, ki je bila odobrena z veliko večino glasov. Podrobneje bomo o tem poročali jutri. Danes na obisku delegacija sindikatov iz Nove Gorice Na povabilo sindikata kmetijskih delavcev sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL, bo danes prišla na obisk delegacija sindikatov kmetijskih delavcev nogovoriškega območja. Dopoldne se bodo na sedežu delavske zbornice v Gorici pogovarjali o številnih vprašanjih kmetijstva ter o možnostih za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na tem področju. V spored srečanja sodi tudi ogled nekaterih kmetijskih posestev na področju Krmina in Brd. Tako si bodo ogledali posestvo SATCA, vinsko klet v Angorisu ter kmetijo v kraju Roc-ca Bernarda. Z Gogalovo Poroko, ki je na sporedu drevi ob 20.30 se zaključuje za letos predvideni ciklus gledaliških predstav v italijanščini. Nocojšnji gost v Verdijevi dvorani je gledališka skupina Compagnia delVAtto, ki jo vodi Giancarlo Sepe. Ena treh nagra jenih slik Viljema Zavadlava z naslovom «TopoIe» Danes v Novi Gorici srečanje SZDL-KD Pokrajinska delegacija goriške KD, ki jo vodi tajnik Bruno Longo, odhaja danes na enodnevni uradni obisk k Socialistični zvezi delovnega ljudstva Nova Gorica. Delegacijo, v kateri bodo najvišji predstavniki te stranke v upravno-političnih, gospodarskih in finančnih ustanovah, bo sprejel predsednik občinske konference SZDL Lojze Lah. Delegacija KD, ki jo bodo sestavljah Pagura, De Simone, Lupieri, Agati, Graziato, Tuzzi, Jakončič, Eeverdi-to in Ronconi, se bo v Novi Gorici V okviru »Tedna mladih* so konec prejšnjega tedna pripravili v palači Attems okroglo mizo o globalni zakonski zaščiti Slovencev V Italiji. Na njej so spregovorili slovenski člani posebne vladne komisije za reševanje naše narodnostne skupnosti Kakor je bilo v nedeljski številki dnevnika objavljeno, je te dni v kulturnem centru cStella matutina» odprt deveti deželni bienale umetniške fotografije povezan z nagrado «Goriški grad». Iz kataloga je razvidno, da je imela žirija na razpolago obilo gradiva, pri izbiri pa je opravila precejšnjo «žehto». Tako je od skoraj 400 del prišlo na razstavo le 70: polovica od teh je na prosto temo, polovica pa na obvezno in sicer na «Cerkve in nabožne motive v naši deželi*. čeprav poudarja žirija v zapisniku, da so fotografi pokazali mnogo več zavzetosti za nabožno temo kot za prosto, je iz razstave razvidno ravno nasprotno: kajti tu res ni mogoče razbrati, da bi nabožna tema fotografom pomenila kaj globljega občutja mimo običajne sugestije in osladnih aekspresionistič-nih» prijemov. Zato se mi zdi, da je bila ta tema precej površno obdelana in tudi mojstri, kot je Assi-relli (ki je prejel prvo nagrado na to temo), so ostali pomensko nekoliko na površini v primeri z drugimi temami. Bolj pestra je seveda tista polovica razstave, kjer gospoduje prosta tema. Tu kaže, da je snov tudi žirija sama zelo primerno pre-rešetala in izčistiltfa^ukfo^la imamo pred seboj res kvcSlleten izbor: par izrazitih portretkovno literaturo. Ta akcija je .Polnem teku in prav kmalu bomo t^jrji imeii jzbor strokovnih najvažnejšo točko letošnjega Jerama si je Trenerska organi-,,/jia zadala nalogo, da pripravi in jw.Pl pravilnik o honoriranju tre-rojev. Pravilnik je sestavljen in tif-h n, manjka pa njegova prak-na uporaba. In tu se Trenerska ^ Sergij Tavčar i>||iiiiiiiI,)iiiiii„IIIIIII|IIII(„|„i,I|||||||||iiiiiiii OBVESTILA W»na šola su., Bor sporoča, da domenjeni se-Lo ,i *a otroško športno šolo ne v «a-es, 12. t.m., kot je bilo pr-Wm° ^°l°čeno, ampak dan kasneje, 13. t.m., ob 20. uri na sta- «1. maj». it?? Bor obvešča, da se je na fc?a'"'iu «1. maj» v Trstu začela kt'*očija za košarkarje. Košarki s«a rekreacija je ob torkih od - “ce do 21.30. Polet b^ča, da so treningi v mini-Ig, Betu ob ponedeljkih in četrt-a,,"'°d 15. ure do 16.30 v Prosvet-01 Domu na Opčinah. Goriškega občnega zbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so se udeležili tudi mnogi novinarji. Na sliki: član odbora Boris Simoneta v pogovoru z novinarjema koprske in ljubljanske radiotelevizijske hiše Jovanovičem (levo) in Milovanovičem Komisija ni v preteklem letu predlagala odboru Združenja nobenega reprezentančnega nastopa za člane, v kolikor je menila, da članska reprezentanca nima smisla, da nastopa. Pri članih smo se omejili le na turnir prijateljstva, ki je bil letos v naši organizaciji ter na nastop s športniki iz Bosne in Hercegovine. Večjo pozornost smo polagali na najmlajše, ki so tudi odigrali nekaj tekem proti ljubljanskemu moštvu Ilirija. Važnost je komisija polagala tudi na trenerski kader. Tako je vplivala na društva, da so poslala svoje predstavnike na trenerski tečaj, ki je bil letos poleti v Dolini. V bodoče se bodo morala predvsem društva, ki gojijo nogomet, zavzemati za rešitev problema nogometa. Predvsem mislimo, da bo moral biti pristop društev bolj resen. Komisija za katero mislimo, da mora še vedno delovati, bo morala rešiti nekatera načelna vprašanja, ki tarejo naš nogomet. Mislimo tu predvsem na italijanske nogometaše v naših društvih. Mi sicer ne trdimo, da ne smejo nastopati v naših društvih italijanski igralci, vendar menimo, da jih je trenutno preveč. Komisija bo morala že v prvih dneh svojega novega delovanja izdelati točen program, iz katerega naj bo razvidno, kako naj v nekaj letih pridemo do izključno naših nogometašev. Pri tem problemu igrajo važno vlogo tudi trenerji. Jasno je, da moramo v najkrajšem času dobiti izključno slovenske trenerje. Samo tako bomo lahko izpeljali program, ki si ga bomo zastavili. Precejšnjo važnost moramo polagati predvsem mladini. Tu je naše bogastvo za bodočnost. Nujno je namreč, da to mladino ne učimo samo igranja nogometa, toda jo moramo stalno učiti, kaj pomeni nastopanje v slovenskem društvu, ker samo tako bomo zgradili v bodoče dobre nogometne delavce. Še ena misel se mi poraja pri problemu mladine. Imamo v nekaterih naših kljubih precej dobre nogometaše. Ali ne bi dali tem fantom možnosti nastopa v boljšem prvenstvu. Logično je, da bi morala pri taki pobudi sodelovati vsa društva, ki gojijo nogomet. Iz marsikaterega sestanka pa je bilo razvidno, da se marsikatero društvo tega boji, iz ne vem katerih razlogov. Mislim, da je tudi to ena važna točka, ki jo bo morala komisija v bodoče temeljito prediskutirati. ... Vsekakor pa bomo ta vprašanja, ki smo jih sedaj na kratko nakazali, lahko reševali le s pristopom vseh društev. Pri reševanju teh vprašanj namreč, ni odločilna volja odbornikov Združenja ali pa referenta, ampak resen pristop vseh nogometnih društev ter vsega a-parata, ki ga le-ta imajo. VALTER MOCOR Dvorana goriškega Dijaškega doma je bila skoraj pretesna za vse delegate, ki so zastopali svoja društva na občnem zboru ZSŠDI ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiininiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiui ODBOJKA: SEKCIJE V DRUŠTVIH SO SE V ZADNJEM ČASU UTRDILE Podati poročilo, ali točneje sliko dveletnega delovanja na odbojkarskem terenu nikakor ni enostavna stvar. Lahko bi sicer pričel kar z nizanjem raznih pobud, naštevanjem podatkov in številk. Pa to ni prof. Ivan Peterlin moj namen, saj bi čisto gotovo že po nekaj stavkih-^aaneli aehath* m Morda je pametneje, da analiziram glavne s me rb-širšega-delovanja naše odbojkarske komisije,-ki je pred dvema letoma začela svojim delovanjem in, kar je bistveno, s točno začrtanim programom. Cilji teh prvih dveh let delovanja so bili začrtali na podlagi slike in realnega stanja, v katerem je bila naša odbojka pred dvema letoma. Zato so bili naši cilji upe- Košarka: potrebno razviti več pobud Delo komisije za košarko je bilo v lanskem letu omejeno na diskusijo o stališčih, ki so jih zavzela društva v zvezi s skupno ekipo Jadran. Moramo priznati, da je bila komisija premalo aktivna, da se nekatera društva niso udeleževala sej komisije ali pa so večkrat menjavala svojega predstavnika. Glede na izkušnje, ki so jih imele ostale komisije, mislimo, da bi morala košarkarska komisija v prihodnjem letu izvesti nekatere pobude, kot so rekreativno tekmovanje za košarkarje, ki ne tekmujejo v uradnih prvenstvih, in tečaj za mlajše košarkarje, ki pa bi bil pri nas težko izvedljiv za večje število košarkarjev, ker nimamo nikjer več košarkarskih igrišč v istem kraju. Pomisliti bo treba na možnost da se tak tečaj organizira nekje v Sloveniji ali pa morda v Gorici, če bo pravočasno dokončan športni center. Kot že v prejšnjem letu bi marala trenerska zve-iza organizirati trenerske tečaje, dobro pa bi bilo, da se naši trenerji v čim večjem številu priključijo trenerskim tečajem, ki jih organizirajo v matični domovini. Na sejah komisije smo tudi letos soglasno določili, da se nadaljuje z delom skupne ekipe Jadran, vendar je potrebno, da se ob koncu letošnjega prvenstva v okviru posameznih društev znova predisku-tira problem skupnih ekip. Ekino Jadrana trenutno trenira trener Goran Valič, ki prihaja dva-krat tedensko iz Ljubljane. Ta tre ner bi lahko prihajal v Trst že v zgodnjih popoldanskih urah m bi izmenoma prisostvoval tre'nm^ društvo ne imelo dovolj igralcev za lastno ekipo. Vsekakor pa bi vsaka taka pobuda bila le sad dogovorov med posameznimi, za to zainteresiranimi društvi. Igralci v teh kategorijah morajo nujno igrati čim več in to velja tako za dobre, ki si s tem nabirajo igralskih izkušenj, kot za slabe, saj je s tem zadoščena nji-liova volja po nastopanju. SERGIJ TAVČAR Diskusija: kritična skrb za razvoj našega športa Poročilom o dveletnem delovanju odbora in komisij ZSŠDI je sledila diskusija, ki je dopolnila tiste postavke iz poročil, ki po mnenju diskutantov niso bile dovolj osvetljene ali pa so bile. pomanjkljivo prikazane. Ta del občnega zbora je potrdil zavzetost odbornikov naših društev za delo zveze, pa tudi njihov kritični pogled na njeno delovanje, kar je jasno izhajalo iz odkritih, vendar konstruktivnih besed vseh udeležencev diskusije. Posameznih področij naše telesne kulture se je dotaknilo enajst delegatov. MALALAN (Adria) Dotaknil se je predvsem področja delovanja njegovega društva ter je nakazal nekaj zanimivih postavk na relaciji zveza - društvo. RACE (Bor) Predsednik tržaškega mestnega slovenskega športnega društva ie v daljšem posegu predstavil stališče Bora do določenih vprašanj naše telesne kulture, s posebnim poudarkom na dileme, v katerih se mestni slovenski športni aktivisti ne strinjajo s športno politiko, ki jo uvaja zveza. Menil je, da nekatera temeljna vprašanja zamejske telesne kulture nikakor ne potekajo po tirnicah, s katerimi bi se bilo mogoče strinjati. LAKOVIČ (Bor) Kot naš najvidnejši košarkarski delavec se je dotaknil svojega področja, ki je bilo ob obstoju košarkarskega kluba Jadran eno izmed glavnih vzrokov razhajanj v stališčih do vprašanja, kako voditi kakovostni zamejski šport sploh. Ovrgel je mnenje, da izhaja vir teh nesoglasij iz ene same (mestne) strani ter je navedel v dokaz temu več podatkov o pomoči, ki jo je tržaško slovensko mestno društvo nudilo ostalim našim društvom, ki se ukvarjajo s košarko. KOŠUTA (Mladina) Govoril je o namiznoteniški problematiki ter poudaril zlasti dejstvo, da njegovo društvo ob svojem nastanku ni prejelo dovolj pomoči s strani ZSŠDI. ŠIRCA (Devin) Kot delegat društva, ki se ukvarja pretežno s smučanjem in sorodnimi aktivnostmi, je izrazil svoje negodovanje zaradi dejstva, ker je bilo dano prav temu področju v poročilih odbornikov premalo poudarka in priznanja. MILIČ (Primorje) Čeprav je bil delegat izrazito nogometnega društva, se je dotaknil s poglobljenimi mislimi celovite problematike naše telesne kulture, zlasti pa vprašanja, kaj naj bi bila v naših razmerah množičnost, tehten pa je bil tudi njegov prispevek k diskusiji o zamejskem nogometnem športu. KRAUS (Polet) Tudi delegat openskega športnega društva je bil kritičen zaradi premajhnega poudarka «manjšim» športom v poročilih odbornikov. Zanimiva je bila njegova misel, da športnega centra ne potrebuje samo mesto, ampak tudi okolica, ki trenutno prav tako nima ene same športne dvorane. Govoril je tudi o združevanju športnih sil ter je to združevanje zavzeto zagovarjal. PAVLETIČ (Bor) Navedel je vrsto osebnih mnenj o posameznih področjih delovanja ZSŠDI, katera bi lahko strnili v dve skupini: iz prve je izhajalo, da je bil odbor dovzeten predvsem za razne reprezentativne obveznosti, iz druge pa veliko pomanjkanje čuta za delo z bazo na terenu, za «nereprezentativne» obveznosti med svojimi članicami. Delovanju odbora je izrekel nezaupnico. STARC (Jadran) Njegov poseg je bil v bistvu odklonilen odsovor na Lakovičeve postavke ter je sodil, da je slovenska košarka v mestu Trst premalo množična. UDOVIČ (SKGZ) Menil je, da bi morala diskusija potekali po poti. ki bi dovoljevala pozitivne zaključke. BLAŽINOVA (Kras) Dotaknila se je več zanimivih in pomem/bnih postavk naše telesne kulture (kadri, seminarji, združevanje ekip, enotnost društev), posebno dragocen pa je bil tisti njen prispevek k diskusiji, ki se je dotaknil vloge žensk v zamejski slovenski telesni kulturi. Diskusija kot celota je vsekakor predstavljala obogatitev občnega zbora in je bila v marsičem za novi odbor tudi obvezujoča. ‘V . Jf, : ■ S&rsfl&a m m:.. Odbor ZSŠDI je pripravil za občni zbor izčrpna poročila rjeni predvsem v novo popularizacijo odbojkarske igre pri nas, v sistematično delo z najmlajšimi, torej v absolutno masovnost, v vzgajanje novega, predvsem mlajšega trenerska kadra. T0 pa so bile tudi tri poglavitne smernice, ki so nas pri izvajanju vseh pobud vodile. Spominjam se, da sem lani začel podobno poročilo z ugotovitvijo, ali, če hočete, trditvijo, da vse prera-di jamramo, vendar da je to jamranje povsem neupravičeno, če po-bliže analizirano realnost naše odbojke. In tega mnenja še nisem spremenil. Naspn-otno! Lahko trdim da je naša odbojka dobila novega elana, da je v polnem razmahu, skorajda v pravi ekspanziji. In to kljub temu, da je odbojkarska i-gra — kot športna panoga — izredno težka in se na primer v svoji propagandni akciji ne more oprijemati takih pripomočkov, kot se jih lahko na primer nogomet ali košarka. Tu ni koša, ki bi spravil fantiča do navdušenja, ko vidi, da mu žoga leze skozi obroč in da bo vsak trenutek prodrla skezi mrežico! f Onieitil iftm propagandni faktor. To je bila enir poglavitnih točk pri našem' priJgrtimtrtfnju in izpeljavi 1iaČrtii.“!;Dba bJbbjkarska tečaja pri Banih za začetnike sta odlično uspela. udeležba s strani najmlajših pa je bila seveda visoka. Že iz tajniškega poročila ste lahko slišali o dveh uspelih prvenstvih za odbojkarje — rekreativce Revival 77 in Revi val 78. Tudi tu je bila udeležba masovna. V smislu rotacije društev pri organizaciji so na spx>redu turnirji v ženski miniodbojki. Od zav je tudi tu masoven. Pomislili smo tudi na nevarno stagnacijo naše moške odbojke. V bistvu smo prišli do absurda na tem p>odročju, saj smo začeli posamezne odbojkarje skorajda šteti na prste. To pa obenem pomeni da je bil pristop mlajših odbojkarjev ničeven. Tako smo kot komisija, v soglasju z vsemi društvi, povabili strokovnjaka, ki naj na našo moško odbojko ne učinkuje samo kot dober trener, ampak predvsem kot propagandni pol zanimanja, okrog katerega naj se masovno zbirajo fantje - odbojkarji. Po nekaj manj kot dveh mesecih dela lahko končno tudi tu govorimo o številnem pristopu. Po mojem mnenju je torej v teh zadnjih dveh letih prav propagandni faktor odločilno vplival na to, da so se px> društvih sekcije utrdile in razvile. Naša odbojka p>a je zaživela v pravnem paomenu besede Množičnost, pa čeprav bo lahko sčasoma še večja, ta magična beseda, ki marsikoga zanese v pretirano teoriziranje, je danes realnost. In že sem pri nasprotnem p»lu: kakovosti. Tudi glede tega pojma si mnogi niso na jasnem. Kaj je kvaliteta? Po mnenju nekaterih se pri nas samo igračkamo, trenirano zgolj rekreacijsko, vsi so nas že piomendrali, skratka — izginjamo. Če p)a [»gledamo na p»samezna društva, lahko ugotovimo, da i-mamo dve ženski ekipi v B ligi, tri moške in eno žensko v C ligi, druge v I. diviziji ali nižje. Mogoče to ni kvaliteta? Mislim, da je kvaliteten dosežek že ta naša masovna prisotnost v raznih prvenstvih glede na tako ozek pas, v katerem živimo. Res je sicer, da ne dosegamo vrhunca. Vendar je tu tudi vprašanje: smo sploh zmožni in pripravljeni na vrhunec? Saj vendar vedno in p»vsod stokamo, da ni ljudi in odbornikov, da ni trenerjev, da ni telovadnic. Zgrozimo se že ob računu, ko moramo ekip» vpisati v prvenstvo in strmimo v račun s pietimi ničlami. Res je: še vedno obstaja odprta pot sodelovanja, združevanja moči, nastopanja pod istim imenovalcem. Vendar pa kaže, da smo v tem pogledu še zel0 daleč od pozitivnih rešitev. Prilik je bilo veliko, govorjenja še več, pozitivnih rešitev p>a nič. Zato še naprej vztrajamo in delamo vsak zase, vsako društvo rešuje pač samo svoje probleme, izbira samo svojo p»t uveljavljanja na najvišji možni ravni. In zdi se mi, da je slika naše vrhunske odbojke zato p»vsem realna in p»-p»Inoma odgovarja objektivnim možnostim in situacijam, v katerih delamo. i Že v tajniškem p»ročilu ste lahko zasledili noto o vsem, tudi o-brobnem delovanju naše komisije, o raznih nastoprih, turnirjih, predavanjih. Omenil bi le še razveseljivo noto glede našega trenerskega kadra. V zadnjih dveh letih nam je uspelo, da smo pripravili do treniranja vrsto mladih trenerjev, ki so se prav pri Banih, na tem teore-tično-praktičnem tečaju, pričeli p»-bliže zanimati za tako nehvaležen posel, kot je treniranje. Pred nami je novo delovno obdobje. Odbojkarska komisija je na svoji zadnji seji, ki je bila 17. po vrsti, pripravila in izdelala nov dveletni program. DVELETNI PROGRAM TEHNIČNA PLAT PROGRAMA 1. Tečaj za trenerje začetnike (vzporedno s tečajem pri Banih) 2. Tečaj za trenerje — kvalificirane (do začetka sezone) 3. Tečaj pri Banih — najmlajši odbojkarji «minivolleys> 4. Tečaj za slovenske odbojkarske sodnike 5. Izpopolnjevalna PODROČNA predavanja, v organizaciji kluba in ZSŠDI 7. Honoriranje trenerjev direktno s strani ZSŠDI, s tem p« ojbveza, da se trener udeleži tečajev FIPAV. PROPAGANDNI MOMENT 1. Vrhunski turnir z ustrezno reklamo (model «Trofeja Sokol») 2. Januarski turnir z nastoporn reprezentance ZSŠDI 3. Organizacijsko omogočanje gledanja vrhunskih odbojkarskih tekmovanj (EP, v Parizu) 4. Predavanja širšega značaja za vse odbojkarje in simpatizerje: Pod naslovom Odbojka v filmu in besedi 5. Pozornost rekreativcem. REVIVAL 1979/80 6. Prvenstvo v «mini-odbojki»: organizacija meddržavnega tekmovanja. (Koper, Sežana, N. Gorica, vsi naši slovenski klubi, nastoo nekaterih tržaških italijanskih klubov — OMA, CUS) 7. Forsiranje manjših turnirjev v organizaciji naših slovenskih klubov. Podp»ra ZSŠDI 8. Podpiranje gostovanj, za vso sezono možnosti gostovanj s strani ZSŠDI, naših klubov (Slovenija/ Hrvaška, Italija in Bosna) 9. Organizacija poletnih priprav naših klubov v Jugoslaviji (Ravne, Korčula, Tuzla, Rije-ka, Rovinj) 10. Stalno in še večje zastopstvo v organih FIPAV (velik odstotek odbojke v Trstu je v slovenskih rokah) 11. Popularizacija sodniškega sektorja. Izmenjava slovenskih sodnikov z italijanskimi Predavanja in izmenjava mnenj. Organizacijo prevzame ZSŠDI 12. Nagraditev s strani ZSŠDI najbolj uspešnega trenerja z mladinskega področja (Določitev kandidata s strani ZSŠDI) 13. Nagraditev trenerjev, ki delujejo na terenu že 10 let. Popularizacija momenta (intervju v PD) 14. Nagraditev igralca, ki igra za slovenske barve 10 let. Pri tem pa komisija ugotavlja, da bo program izvedljiv le, če bo glavni odbor ZSŠDI konkretno pristopal k reševanju določenih stvari: 1. Zavzemati se mora, da se končno uredi problem infrastruktur. 2. Da korenito predvsem s honoriranjem pobud pristopi k programu. 3. Da odbor reši enkrat za vselej vsa odprta načelna vprašanja (problem reprezentančnih ekip, združevanja sil in podobno). 4. Da nudi društvom zaželene rekvizite, to, kar vse do danes ni bilo mogoče, zaradi premajhnega ali preskromnega zanimanja za stvar. Rad bi se zahvalil vsem članom komisije, ki so žrtvovali veliko prostega časa in so se kljub obilici dela, ki ga imajo pri svojih društvih, redno udeleževali naših sestankov in tako odločilno pripomogli pri razvoju in rasti vse naše odbojke. Vsem hvala lepa, torej, novi komisiji p>a obilo uspieha! IVAN PETERLIN NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Milan sam na vrhu lestvice Inter igral neodločeno z Juventusom - Perugia še vedno nepremagana Poteklo je “j enajst kol italijanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva, stanje pa je če vedno dokaj nejasno. Tej nejasnosti botruje več novih elementov, elementov, ki so bili že nekaj časa odsotni v italijanskem državnem prvenstvu. Predvsem preseneča nekostantnost in r.egotovost Juvrntusa, ki je bil po argentinskem «mundialu» nesporni favorit za državni naslov. O Juventusu kritiki in časnikarji že dalj časa razpravljalo in skušajo iz trte izviti vse vrste opravičil in razlogov za to, zelo nepričakovano krizo. Seveda pa takovrstna kriza s strani turinske ekipe predstavlja veliko novost za državno prvenstvo, saj so Bettega in tovariši inja leta to prvenstvo povsem «monopoli-zirali». Kljub vsemu pa so Turin-čani še vedno zelo blizu vrha lestvice in ni še izključeno, da bodo »voje zasledovanje uspešno zaključili. Kriza Juventusa pa je prinesla skrajno izenačeno prvenstvo, iz katerega sta izpadla še dva nova elementa. Preporod obeh milanskih e-najsteric in predvsem prijetno presenečenje Perugia. Govorimo najprej o Perugii, ki je po nekaj štiri'1 solidnih prvenstvih letos napravila velik kvalitetni skok in je postala tako eno vodilnih moštev. Trenutno so Castagnerjevi varovanci točko za vodečim Milanom, mnogi pa so prepričani, da so za državni naslov najresnejši tekmeci, če izvzamemo še uganko Juventus. Milan in Inter. obe milanski e-kipi, sta svoj preporod začeli že poleti s pogumnim in ne poceni programom. »Investirali* sta več denarja za nakup novih igralcev, ki bi v igro vnesli tisti elan, ki je bil že dalj časa velika hiba obeh enajsteric. No, to se jim je obrestovalo v teku tega prvenstva, saj je Milan trenutno prvi na razpredelnici, Inter pa je, kljub nekaterim negotovostim, na tretjem mestu s tremi točkami zaostanka. Nedeljsko kolo je nudilo zanimiv dvojni spopad Turin-Milan. Milanski športni dnevnik je v naslovu zapisal, da je končno turinskim ekipam odklenkalo in da je prišla ura milanskih ekip. Morda bo to res, dejstvo pa je, da sta včeraj turin-ski moštvi odnesli le točko od štirih razpoložljivih. Inter je v gosteh pri JuVentusu iztržil več kot dragoceno točko. Prvi so v vodstvo prišli prav Milančani z golom Baresija, ki je izkoristil lepo žogo v gneči. Domačini so pol ure zasledovali izenačenje, katero so dosegli z zadetkom presenetljivega Boninsegne. V drugem polčasu so Turinčapj stalno pritiskali, to pa za zmago še ni bilo dovolj. Milan je brez posebnih težav odpravil Torino z golom De Vecchija. Domačini niso pokazali posebno dobi-' igre. bili pa so dosti bolj požrtvovalni kot nasprotniki. Turinča-ni so dokaj razočarali, pokazali so določene hibe v igri in niso znali niti izkoristiti prednosti moža več, ko sta morala nogometaša Milana iz igrišča zaradi poškodbe. Na splošno pa je bila nogometna predstava dokaj medla. Perugia je na vedno težkem igrišču v Neaplju osvojila dobro točko, ki pa ni bila tokrat sad običajne skupne igre, ampak le nagrada za krasen zadetek Speggio-rina, ki je po nekaj tekmah odsot- nosti zopet pokazal svoje sposobnosti strelca. Novo moštvo na prvih mestih lestvice je Fiorentina, ki na domačih tleh niza zmago za zmago. Tokrat je obe točki v Firencah pustila Roma, ki ni bila domačinom dorasel nasprotnik. Fiorentina je namreč vseskozi napadala, oba gola pa sta padla proti koncu srečanja. Dno lestvice pa je še vedno zelo zapleteno. V najnevemejših vodah je Atalanta, ki je tudi v nedeljo točki prepustila nasprotnikom. Ascoli se je moral za zmago minimalno potruditi. Dragoceno točko je iz Čatanzara odnesla Verona, treba pa je reči, da so imeli domačini zvrhano mero smole. Vedno niže pa pada tudi Bologna, ki je podlegla Laizu le zadnje minute tpkmp LR Vicema — Avellino 2:1 Včeraj so odigrali zaostalo tekmo prve italijanske lege med LR Vi-cenzo in Avellinom, ki so jo v nedeljo preložili zaradi megle. LR Vi-cenza je zmagala z 2:1. IZIDI 11. KOLA Ascoli - Atalanta 1:0 Catanzaro - Verona 1:1 Fiorentina - Roma 2:0 Juventus - Inter 1:1 LR. Vicenza - Avellino 2:1 Lazio - Bologna 1:0 Milan - Torino 1:0 Napoli - Perugia 1:1 LESTVICA Milan 17; Perugia 16; Inter, Juventus, Fiorentina 14; Torino 13; Na-poli, Catanzaro, Lazio 12; Ascoli 10; LR. Vicenza 9; Avellino, Bologna, Roma, Verona 7; Atalanta 5. PRIHODNJE KOLO (17. 12.) Atalanta - Fiorentina; Avellino -Ascoli; Bologna - Napoli; Inter - LR. Vicenza; Perugia - Catanzaro; Roma - Juventus; Torino - Lazio; Verona - Milan. NAJBOLJŠI STRELCI 7 — Giordano (Lazio) 6 — Rossi (Vicenza) 5 — Bettega (Juventus), Graziani - (Torino), Calloni (Verona), Sa-voldi (Napoli), Speggiorin (Perugia) 4 — Bigon, Chiodi, Maldera (Milan), Garlaschelli (Lazio), Guidetti (Vicenza), Moro (Ascoli) in Puliti (Torino). PROMOCIJSKA LIGA Pro Gorizia — Gradese 6:2 Z izdatno zmago na domačih tleh proti ekipi iz Gradeža ter po porazu Manzaneseja so Goričani ostali sami na vrhu lestvice. Nedeljsko srečanje je bilo za Pro Gorizio pravi trening, saj so bili gostje slabši v vseh elementih igre, tako da ni bilo težko za domačine zadati Gra-deseju pol ducata golov. (pr) KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU SLOVENSKI DERBI JADRANU Zanesljivo je premagal borovce - Junak tekme je bil Boris Vitez Obe peterki okrnjeni - Veliko število gledalcev-Jadranovci prvi Bor — Jadran 84:99 (43:58) BOR: R. Kneipp, L. Koren 3 (1:1), Udovič 2, Ražem 16 (4:6), Klobas 22 (6:12), Krečič 4. Mesesnel, Vatovec 21 (3:4), Trevisan 4 (2:6), B. Kneipp 12. JADRAN: A. Sosič 16 (6:8), E. Sosič, Ambrožič 1 (1:2), M. Vitez 6, W. Sosič 12 (2:3), B. Vitez 37 (3:5), I. Starc 5 (3:6), Ban 10 (4:6), Pra-šelj 2, Danev 10 (0:1). SODNIKA: Strissia in Polh (TS). PM: Bor 16:29, Jadran 17:29. PON: B. Kneipp (33), Ban (33) in W. Sosič (39). Jadran je z zmago v slovenskem derbiju promocijske lige potrdil pričakovanje, po katerem je bila združena ekipa Poleta in Kontovela glavni favorit. Kot sam izid kaže, so jadranovci zasluženo pospravili četrti zaporedni prvenstveni par točk in obenem jasno dokazali, da so trenutno najresnejši kandidat tržaške skupine za napredovanje v višjo ligo. Jadran je vodil od prve minute dalje, borovci pa so se jim nekoliko nevarneje približali le v 13. minuti prvega polčasa, pri delnem izidu 38:33. Jadranovci so v prvih dvajsetih minutah pokazali izredno točno in urejeno igro, pri metu iz igre niso skoraj nič zgrešili, tako da je to tržaški peterki takoj odrezalo noge. Pri tem ima največjo zaslugo Boris Vitez, ki je v vsem srečanju prakti- UIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIt1IMIIIIIIIIIIIIIINIIIl1llfll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||i|i||||||||||||||||||||||||||||||||Mm|,|UIII,,1,11,11111,1111111 KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Hurlingham in Pagnossin uspešna Tržačani so premagali Postalmobili, Goričani pa ekipo Bancoroma A - 2 LIGA Hurlingham — Postalmobili 91:78 (47:39) HURLINGHAM: Laurel 39 (7:9), Boston 14 (2:2), Meneghel 6, Ja-cuzz0 14 (2:2), Scolini 2 (2:2), Be-chini 10 (4:9), Forza 6, Ritossa, Čuk Starc POSTALMOBILI: Melilla 4, Magnati 2, Mašini 12 (2:2), Fultz 21 (5:6), Cecco (0:2), Sambin 12 (10:14), Fantin 15 (7:7), Paleari 2, Schober. SODNIKA: Totaro in Romano iz Palerma. PM: Hurlingham 17:24, Postijdjpobi lir 24: itkh PON: Boston, Meneghel in Hurlingham je v Sroji drugr zaporedni doniačr tekmi žčLzahesiji-’ vo zmago proti pordenonskemu Po-stalmobiliju. Največ zaslug za tretjo zmago tržaške ekipe nosi Američan Laurel, ki je bil prav gotovo daleč najboljši mož na igrišču. Podobno kot v prejšnji tekmi je že v uvodnih potezah drugega polčasa moral na igrišče Boston, tedaj pa je Laurel začel zadevati od vseh pozicij ter praktično sam odločil tekmo. Gostje so dokaj razočarali, saj razen nekaterih dobrih potez Fultza in Fantina niso pokazali veliko. Med Tržačani je poleg Laurela ponovno zelo zanesljivo zaigral Ja-cuzzo. Marko Forza. I Komentar Mirka Novosela Borat sam v vodstvu Značilnost 4. %ola prve jugoslovanske košarkarske lige je ta, da so kar štiri ekipe zmagale v gosteh. Seveda v prvi vrsti gre omeniti velik podvig presenetljivega Borca, ki je v Beogradu odpravil še Crveno zvezdo in je tako naprej neporažen na vrhu lestvice. Košarkarji iz čačka so si zmago v Beogradu povsem zaslužili in še posebno gre pohvaliti Borčeva igralca Ar.šiča in Androida. Za drugo presenečenje kola pa je poskrbel Radnički LMK, ki je v Sarajevu premagal državnega prvaka Bosno. Beograjčani so najstarejša ekipa prvenstva, zato pa tudi najizkušenejša. To pa se je poznalo v soboto v Sarajevu, saj so Uarovič in tovariši zanesljivo premagali domačine. Gre tudi omeniti, da je zmaga Beograjčanov pomembnejša, ker je v vrstah Bosne zopet zaigral Mirza Delibašič, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. Dosegel je namreč 34 točk. Vse to pa ni pomagalo in Bosna je tako še vedno na predzadnjem mestu lestvice z dvema točkama. Torej, če je Borac najugodnejše presenečenje prvenstva, pa je Bosna gotovo doslej največje razočaranje. V gosteh je zmagala tudi Iskra iz Ljubljane, ki je z odličnim Papičem (28 točk) premagala beograjski Beko. Ta ekipa pa je še naprej zadnja kot edina še brez zmage, žižič in tovariši pa so tudi najresnejši kandidati, skupno z Metalcem, da zapustijo skupino najboljših. Po nepričakovani zmagi na Reki v 3. kolu je Metalac tokrat poskrbel svojim navijačem za grenko razočaranje. Doma je namreč izgubil s Partizanom. Za izredno dragoceno zmago Beograjčanov pa največ zaslug nosi Kičanovič. ki je dosegel kar 46 točk. Derbi kola pa je bil v Splitu, kjer je Jugoplastika zasluženo odpravila Cibono in to predvsem zaradi odločno boljšega skoka pod košema. Prvenstvo se bo nadaljevalo že jutri, v sredo, ko bo na sporedu zanimivo srečanje v Ljubljani. Iskra bo namreč doma in pred TV kamerami igrala s sarajevsko Bosno. IZIDI 4. KOLA V SPLITU: Jugoplastika - Cibona Zagreb 92:86 V BEOGRADU: Beko - Iskra Ljubljana 93:96 V BEOGRADU: Crvena zvezda — Borac čačak 81:82 V SARAJEVU- Bosna - Radnički LMK Beograd 104:114 V ZADRU: Zadar — Kvarner Reka 100:86 V VALJEVU: Metalac — Partizan Beograd 103:105 LESTVICA Borac 8: Radnički LMK. Jugoplastika, Cibona in Partizan 6; Crvena zvezda in Iskra 4; Kvarner, Zadar, Metalac in Bosna 2; Beko 0. PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 13. 12.) Iskra - Bosna (po TV ob 17.00); Cibona - Beko; Borac - Jugoplastika; Kvarner - Crvena zvezda; Partizan - Zadar (14. 12.) in Radnički LKM - Zadar. Pagnossin — Bancoroma 104:93 (50:54) PAGNOSSIN: Campestriti 4, Tu-rel, Valentinsig 2, Pomdexter 42, Premier 14, Ardessi 24, Trucco, Laing 16, Antonucci 2, Bruni, BANCOROMA: Salvaggi 2, Zalia-giris 22, Soldini 2, Bastianoni, To-massi 29, Santoro, Danzi 18, Ca-stellano, Bini, Davis 20. SODNIKA: Duranti iz Piše in Bernardini iz Livorna. PON: Castellano v 33., Bruni v 34., Tomassi v 38. in Davis v 40. min. SON: Pagnossin 27, Banco 27. PM: Pagnossin 20:30, Banco 17:22. Tekma med Pagnossinom in peterko Bancorotia je bila zelo izenačena in na visoki agonističti ravni. Razigrani Ardessi, Pomdexter in Premier na eni, Tomassi, Davis in Zaliagiris na drugi strani so dali vse ob sebe, da bi njihova ekipa odnesla dve točki. Na koncu je zmaga zasluženo pripadla domačemu moštvu, ki je v zadnjih minutah ohranilo zanesljivo vodstvo. Po začetnem vodstvu Pagnossina so bili v prvem polčasu gostje vseskozi boljši. McGregorjevi fantje so v drugem polčasu pritisnili na plin, toda šele 9 minut pred koncem so dosegli vodstvo 7 točk, ki so ga nato ohranili do konca. Tudi zadnji poskus Tomassija, ki je bil dotlej neustavljiv, da bi svoje moštvo povedel k zmagi, je spodletel, ko je moral rimski režiser dve minuti pred koncem zapustiti igrišče zaradi pete osebne napake. M. M. IZIDI 6. KOLA Pagnossin - Bancoroma 104:93 Manner - Caserta 74:80 Cagliari - Pintinox 90:88 Eldorado - Šarila 108:98 Jollycolambani - Mobiam 83:81 Rodrigo - Superga 93:90 LESTVICA Pintinox, Rodrigo, Eldorado, Pagnossin in Caserta 8, Superga Postalmobili, Hurlingham in Cagliari 6, Manner, Mobiam, Jollycolomba-ti, Bancoroma in Šarila 4. PRIHODNJE KOLO (20.12.) Manner - Pagnossin; Bancoroma - Rodrigo; Caserta - Jollyco-lombani; Mobiam r Hurlingham; Pintinox - Eldorado; Šarila - Postalmobili; Superga - Cagliari. A — 1 LIGA IZIDI 6. KOLA Antonini - Sinudyne Mercury - Billy Canon - Emerson Scavoliti - Gabetti Chinamartini - Harrys Xerox - Meča p Arrigoni - Perugina Jeans 81:88 LESTVICA Chinamartini 10; Emerson, Perugina Jeans, Antonini in Scavoliti 8, Arrigoni, Billy. Xerox, Canon in Mercury 6, Sinudyne in Gabetti 4, Mecap in Harrys 2. PRIHODNJE KOLO (20.12.) Antonini - Xerox; Emerson - Chi-namartiti; Harrys - Canon; Mecap - Arrigoni; Billy - Scavoliti; Perugina Jeans - Gabetti; Sinudy-ne - Mercury. 75:72 76:70 94:81 109:93 93:81 98:80 V EVROPSKIH POKALIH V Številno zastopstvo Italijanov in Jugoslovanov MONCHEN — V tem mestu so izžrebali skupine finalnih in polfinalnih skupin evropskih pokalnih košarkarskih tekmovanj. Skupine so naslednje: POKAL PRVAKOV Bosna Sarajevo, Emerson Varese, Real Madrid, Juventud Badalona, Makkabi Tel Aviv, Olimpiakos A-tene. POKAL PRVAKINJ Crvena zvezda Beograd, GBC Šesto San Giovanni, Clermont Ferrand, AZS Pozdam. POKAL POKALNIH PRVAKOV SKUPINA A: Radnički Beograd, UBSC Dunaj, Sinudyne Bologna, Barcelona. KORACEV POKAL SKUPINA A: Cibona Zagreb, Arrigoni Rieti, Orthez, Inter Brati- S SKUPKA B:JIapoel Tti.Avjv, 0; limpKjue Antibes, Partizan Beograd, pagnossin Gorica. sIfuPirtA C: Jugoplastika! Splijj Slavija Praga, Monceau Mont-sur-Marchienne, Caen. SKUPINA D: Iskra Olimpija Ljubljana, Boule D’Or Liege, Cotonifieio Badalona, Gvat Yagur. TENIS BUENOS AIRES — Medtem ko sta se ZDA in VB potegovale za osvojitev Davisovega pokala 78 sta Argentina in Brazilija že opravila polfinalno srečanje latinskoameri ške skupine za Davisov pokal 79. Zmagali so Argentinci z 5:0. V Meksiku pa je Kolumbija premagala domačine s 3:2. čno zadel vse, kar je bilo mogoče zadeti. Glede Bora lahko rečemo, da smo opazili dokajšnjo nezbranost in nekoliko treme pri izvajanju metov, v obrambi so višji igralci popolnoma odpovedali, tako da je bil glavni vzrok za njihov poraz predvsem slaba igra centrov pod lastnim košem. Razen Vatovca, Bruna Kneippa in Klobasa (proti koncu tekme) so v glavnem vsi igrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi. Tako ena kot druga ekipa sta igrali okrnjeni: pri Jadranu je manjkal Peter Starc, pri Boru pa Peter Žerjal — kaže pa, da so prvi bolje nadoknadili lo vrzel. Pri Jadranu so tudi ostali posamezniki igrali dokaj uspešno in Adrijan Sosič je zelo pametno vodil igro svojega moštva. In še nekaj besed o občinstvu: v nedeljo smo le videli nekoliko več ljudi na košarkarski tekmi zamejskih Slovencev, saj je bila dvorana dolinske občinske telovadnice polna. Če bo Jadran nadaljeval, kot je začel in bodo tudi borovci obdržali dober položaj na lestvici, se bo prav gotovo zanimanje za to prvenstvo povečalo. — fp — V PRVENSTVU DEČKOV Slavje Kontovelcev Sokol — Kontovel 41:93 (22:50) SOKOL: Ušaj (k) 20 (2:11). Niko Pertot 2, Pangos, Žbogar, Klanjšček 2, Gruden 7 (1:2), Nevenko Pertot. Caharija, Devetak 8, Bo-ghtec 2. KONTOVEL: Aleksander Gruden 4, čuk 20, Sedmak 2 (0:2), Gulič 18 (2:2), Aleksej Pertot 16 (2:6), Košuta 22, Andrej Gruden 2, Marjan Pertot 8 (0:3). SODNIK: Perisinotto (Trst) PM: Sokol 3:13, Kontovel 4:13. V slovenskem derbiju prvenstva dečkov je po predvidevanju slavil Kontovel. Lisjakovi varovanci so bili boljši predvsem pri lovljenju odbitih žog, saj so izkoristili svojo višinsko prednost. Tekma se je odločila že v uvodnih potezah (v 7. min. je Kontovel vodil že 20:4), ko so domači košarkarji zgrešili več lahkih priložnosti. Edini, ki se je upiral premoči gostov, je bil Ušaj, ki je tudi dosegel lep izkupiček točk, pa tudi dal več lepih podaj tovarišem. Pri Kontovelu bi omenili dobro igro vse ekipe v napadu, medtem ko obramba ni bila vedno na mestu. Marko NOGOMET V PRVENSTVU1'KADETOV 4 »«l * r* I Brej osvojil točko Domio — Breg 0:0 1 BREG: Ota, Labiani, Tritta, Žerjal, Ražem, Pavletič, Kraljič, Sovič, ; Kočevar (Senica), Zonta, Kalin. ! Bregovi kadeti so se v občinskem derbiju spoprijeli z ekipo Domia. Tekma je bila grda in končni rezultat je bil 0:0, vseeno pa priložnosti za gol ti manjkalo. Brežani so zaigrali bolje od domačinov, še enkrat pa se je dolinskim napadalcem poznala netočnost pri streljanju na vrata. Prvi polčas je popolnoma pripa-1 dal «plavim», domačini pa so odgovarjali s protinapadi. V drugem delu tekmovanja je igra potekala bolj na sredini igrišča. Brežani so si zapravili enkratno priložnost, ko sta Kraljič in Senica pred praznimi vrati zastreljala gol. Proti koncu tekme se je pojavila na igrišču živčnost, trenerjema pa je le uspelo pomiriti igralce. V brežanskih vrstah so tokrat zelo dobro igrali Tritta, Žerjal in Ražem v obrambi ter Zonta v napadu. SMI GIMNASTIKA liALIJANSKO PRVENSTVO Zucca in Valentinijeva zanesljivo najboljša CAGLIARI — Angelo Zucca se je tretjič zaporedoma proslavil kot najboljši italijanski telovadec. V Cagliariju je na državnem prvenstvu v telovadbi brez posebnih težav osvojil državni naslov, čeprav je bil nekoliko poškodovan. V ženski konkurenci pa je drugič zapored slavila Valentinijeva, ki je morala premagati hude nasprotnice. Ocena o državnem prvenstvu je vsekakor pozitivna, saj so telovadci in telovadke pokazali dober napredek. NOGOMET 3. ITALIJANSKA LISA Pomembna zmaga Triestina je nepričakovano v gosteh premagala Piacenio s 3:1 - Strelca za Tržačane sta bila Panozzo in PolM' Piacenza — Triestina 1:3 (1:2) PIACENZA: Lazzara, Vedere, Manunta, Vichi, Maldera (Cerri), Matricciani, Skoglund, Gritti, Za-notti, Romano, Barcellanti. TRIESTINA: Bartolini, Cei, Pre-vediti, Fontana, Schiraldi, Masche-roti, Quadrelli, Politti, Panozzo, Lenarduzzi (Lucchetta od 75. min.), Franca. STRELCI: Matricciani v 10. min.. Maldera (avtogol) v 12. min., Politti v 40. min. in Panozzo v 60. min. SODNIK: Angiolelli (Terni).- Triestina je osvojila v Piacenzi pomembno in presenetljivo zmago. Očitno prinaša megla, ki je tokrat zatemnila celotno Padsko nižino in Emilijo, srečo tržaškim nogometašem. Triestina je namreč v približno enakih okoliščinah lani osvojila prav tako zmago v Veroni proti Audaceju. Mnogo manj zadovoljni so seveda bili domačini, še posebno pa gledalci, ki niso videli prav ničesar, kar se je dogajalo na igrišču. Prav gotovo bi sodnik ob koncu prvega polčasa, ko se je stanje znatno poslabšalo, prekinil tekmo, ko bi Triestina v 40. min. ne povedla z 2:1. Tedaj si gospod Angiolelli ni upal odložiti srečanja, kar bi nedvomno izzvalo val ogorčenja s strani Tržačanov, tako pa so domačini v drugem polčasu, še poseb- Posnetek z nedeljskega slovenskeg a košarkarskega derbija med Borom in J adranom ROKOMET ZENSKO SP V CSSR Jugoslavija peta Prvo mesto je osvojila NDR • Sovjetiaje druge BRATISLAVA - Končalo se je svetovno žensko rokometno prvenstvo. Svetovne prvakinje so spet rokometašice NDR, ki so zbrale enako število točk kot zastopnice SZ, toda tudi tokrat je bila odločilna razlika v golih. Jugoslovanke so osvojile tudi na tem 7. SP peto mesto kot pred dvema letoma v Kijevu. Razlika pa je v tem, da si je jugoslovanska vrsta z osvojitvijo petega mesta priborila pravico igranja na prihodnjih olimpijskih igrah v Moskvi. V sklepnem delu prvenstva vrsta trenerja Vinka Kandija ni igrala tako, kot je bilo pričakovati. Jugoslovanke so pokazale najboljšo i-gro v kvalifikacijah in to v neposrednem obračunu z novimi svetovnimi prvakinjami, ko so po izrednem finišu minimalno izgubile. V sklepnih nastopih so igrale neodločeno z domačinkami ter premagale Poljsko. V preostalih dveh tekmah pa so morale priznati premoč SZ in za slovo še Madžarske. Vsekakor pa s severnimi sosedi ni bilo pričakovati povoljnega izida, saj so bile rokometašiče pred tem najbolj važ-im letošnjim spopadom že petkrat prej uspešne. Tradicija je torej obveljala tudi v Bratislavi in tako je Madžarska že šestič zaporedoma slavila. Ta zmaga je bila za Madžarsko izredno pomembna, ker si je tako priborila bronasto medaljo. IZIDI 4. KOLA NDR - Madžarska 14:5; ČSSR -Poljska 22:7; SZ - Jugoslavija 15:11. IZIDI 5. KOLA Jugoslavija - Madžarska 12:14; SZ Poljska 17:5; NDR - ČSSR 16:12. KONČNA LESTVICA NDR 5 4 0 1 83:55 SZ 5 4 0 1 75:52 Madžarska 5 3 0 2 67472 ČSSR 5 2 1 2 71:60 Jugoslavija 5 1 1 3 68:71 Poljska 5 0 0 5 50:103 Visoka zmaga Cividina Kot je bilo pričakovati, so rokometaši tržaškega Cividina premagali šibko ekipo Eldec iz Rima zlahka in z visokim izidom. Najboljši igralec Cividina Miljak je tokrat igral manj kot običajno in tako so imeli priložnost stopiti na igrišče tudi drugi tržaški rokometaši. Po 8 kolih sta tako še neporaženi dve ekipi — Cividin in lanski prvak Volani iz Rovereta. IZIDI 8. KOLA Forst Bressanone - Mercury Bo. 23:15 Fippi Rimini - Acciaierie Tacca 20:10 Albatros Rim - Edilarte 16:15 Rapida - Banco di Roma 15:12 Volani - Ruggerini 15:10 Cividin Trst Eldec Rim 28:12 Loacker - Čampo del Re 25:23 LESTVICA Volani in Cividin 16; Rapida 12; Bolzano 11; Tacca in Forst 10; Banco di Roma in Fippi 8, Teramo in Mercury 5; Eldec 4; Conversano, Ruggerini in Albatros 2. 1. — 2. - 1. Cerciello 2. Galloway 1. Drupa Valloria Zio Tom Vipantol Andrea Chenier Busso 5. — neveljavna 6. — L Scene 1 2. Frutelln Sole 2 4. - 2. L 2. 1. 2. KVOTE 10 - 1.967.800 lir 9 — 50.700 Ur VATERPOLO FINALE POKALA PRVAKOV MADŽARI NAJBOLJŠI V odločilnem srečanju je madžarska ekipa Orvo-si premagala Montjuich - Pro Recco razočaral BARCELONA — Končalo se je tudi tekmovanje za pokal prvakov v vaterpolu. Vse je kazalo, da bo prišlo do velikega presenečenja v tem tekmovanju, ko se je pomerilo zastopstvo štirih prvakov za letošnji 16. pokal v tej konkurenci. Domačini so vse pripravili za velik uspeh vrste Montjuich. toda v sklepnem srečanju so Madžari še enkrat, če je bilo to sploh potrebno, dokazali, c’a so v tej športni panogi nepreko-sljivi mojstri. Vse mahinacije okoli sodnikov, polemik in drugega, ki res ne spada k bazenu, niso prinesle zaželenih sadov, saj so morali domačini priznati premoč Madžarov. Sodnika Marculescu in Angella sta bila zelo dobra. Srečanje med ekipama Orvosi in Montjuich se je končalo s 5:2, kar seveda najbolje potrjuje zmago novih prvakov, ki so dosegli podoben uspeh že leta 1972. Italijanski prvaki so ostali tokrat brez točk. V poslednjem nastopu jih je premagal še Wiirzburg s 5:4, kar predstavlja veliko presenečenje. Če so se Italijani v preteklih dveh nastopih pritoževali nad sojenjem, tokrat res nimajo opravičil. Res, da so izgubili z minimalno razliko, toda za poraz se lahko krivijo samo sebe. Igrali so precej pod svojimi sposobnostmi in to ni najboljše spričevalo, če povemo, da je Italija svetovni prvak v vaterpolu. V superfinalu, ki bo v soboto, 16. t.m., v ljubljanskem Tivoliju, bosta igrala KPK Kurčola in Orvosi. IZIDA ZADNJEGA KOLA Orvosi - Montjuich 5:2 (3:1, 0:0, 1:1, 1:0) Wiirzburg - Recco 5:4 (0:1, 1:1, 3:0, 1:2) LESTVICA Orvosi 3 3 0 0 17:10 6 Montjuich 3 2 0 1 13:13 4 Wurzburg 3 1 0 2 13:14 0 Recco 3 0 0 3 12:18 0 TENIS DAVISOV POKAL ZDA premočno premagale VB ZDA so zmagovalke Davisovega pokala 1978. V finalnem srečanju so premagali Veliko Britanijo š 4:1. Potem ko se je prvi dan tekmovanja zaključil pri stanju 1:1 (Mot-tram je premagal Gottfrieda, Mc Enroe pa Lloyda), sta v dvojicah Američana Stan Smith in Bob Lutz brez težav premagala Marka Coxa in Davida Lloyda s 6:2, 6:2, 6:3. Odločalo je tako četrto srečanje med McEnroem in Davidom Lloy-dom. Mladi. 19-letni Američan je v treh setih pustil Angležu le 5 iger in ga torej premagal s 6:2, 6:2, 6:1. V zadnjem spopadu so Američani še povišali vodstvo z zmago Gottfrieda nad Johnom Lloy-dem (6:1, 6:2, 6:4). Po šestih letih so torej ZDA ponovno osvojile prestižni pokal. Skupno so pokal osvojile ŽSkrot. HOKEJ NA LEDU V PRIJATELJSKI TEKMI Danes v Ljubljani Jugoslavija - Italija LJUBLJANA — Danes se bosta v prijateljskem srečanju pomerili liokejski državni reprezentanci Jugoslavije in Italije. Današnja tekma, ki bo nedvomno zelo koristna kot priprava pred prihodnjimi na stopi obeh reprezentanc, bo v hali Tivoli, jutri pa bosta moštvi igrali drugo prijateljsko srečanje na Jesenicah. no Po tretjem zadetku Panoz _ stalno ugovarjali sodniku, naj P kine tekmo, le-ta pa se je staujf-pr »sitnarjenja* končno le nav ,:a in celo izključil domačega trener] Fornasara. Kot kaže, pa vidljivost na ifF®^ le ni bila tako omejena, vsaj za tržaške napadalce, ki so V> prvič letos kar trikrat »dobro deli*, vrata nekrivega Lazzaro. Velja pa tudi omeniti, da ie srečanje bolj izenačeno, kot ka sam izid. Zmaga Triestine je sic popolnoma zaslužena, saj je °,g terenska premoč domačinov jalova, vsakič ko so se odločili za napad, pa je ApJVv do gola popolnoma prosta.. vsi so tokrat zadovoljili, zamne;a Andreisa za Polittja pa je bila dlična poteza, katero je trener gliavini pripravil pred tekmo. S to zmago je Triestina dosf£ a pravzaprav že v prvem izmed a zaporednih gostovanj zastavi] cilj, to je osvojitev dveh t0<*’ fii0 pometi, da bodo v nedeljo v Rep< Ertilii Tržačani lahko igrah zmago, predvsem pa brez trem • IZIDI 11. KOLA „ . pren- 0:0 0:0 1:3 1:1 1:1 6:0 4:3 prek- 1:1 2:0 1:2 0:0 1:0 0:0 0:1 Ascoli - Atalanta Catanzaro - Verona Fiorentina - Roma Juventus - Inter LR Vicenza - Avellino Lazio - Bologna Milan - Torino Napoli - Perugia Palermo - Bari Pescara - Genoa Rimini - Cagliari Arezz« - Livorno Trapani - Maršala KVOTE 12 — 3.472.800 lir 11 - 137.400 lir n e vdi 1 X X X 2 \ 1 Alessandria - Spezia Forli - Juniorcasale Lecco - Cremonese Mantova - Como Modena - Parma Piacenza - Triestina Reggiana - Novara Trento - Biellese Treviso - Padova LESTVICA . Como 15; Triestina, Reggian8 ' J. Casale, Parma. Novara, m J; se 13; Alessandria, Cremonese ' Forli, Mantova, Piacenza 10i dova, Treviso, Modena 9; Sp®. Lecco 8; Trento 7. J. Casale in Forli tekmo rnanj- PRIHODNJE KOLO (17-12') Biellese - Piacenza; Como - Aju. sandria; Cremonese - Modena: niorcasale - Treviso; Novara - . ma; Padova - Forli; Reggia8 . Triestina; Spezia - Lecco; Tren . Mantova. V PRVENSTVU B LIGE Monza - Udinese prekinjena Monza — Udinese (prekinjena v 56. min.) Tudi v ?’•-zi je megla opravia svoje. Te’ ned Monzo in Uu sejem je : . Bergamo s PraV ja bdldčftVijf •" ikinil po posvetovanj z'rijegd!'.' f 'pomočnikoma >n Petanoma- obeh ekip. Prekinitev je nedvomno bolj fa. veselila domačine, ki so bili do ’ kljub stalnim napadom, povsem učinkoviti. Videmčani pa so se mirno bf® j. in odločno računali na neodločem zid. Tekmo bodo najverjetneje . grali 23. decembra na milans* stadionu San Siro. IZIDI 12. KOLA Brescia - Foggia Monza - Udinese Palermo - Bari Pescara - Genoa Pistoiese - Sambenedettese Rimini - Cagliari Sampodria - Lecce Taranto - Nocerina Temana - Cesena Varese - Spal LESTVICA L Cagliari 18; Pescara 17; Udin 16; Foggia 15; Monza, Pistoiese ’ Brescia, Lecce 12; Genoa, SatiF ria, Palermo, Spal, Cesena H: * nana, Rimini, Bari, Varese, "ar’ « to 10; Nocerina 8; Sambenedettes PRIHODNJE KOLO (17. 12.) Bari - Brescia; Cesena - Tarati"; Genoa - Monza; Lecce - Terna Nocerina - Sampdoria; Palerti Foggia; Pistoiese - Rimini; Sati ledettesj - Varese; Spal - Cagna ’ Jdinese - Pescara. SABLJANJE Italija boljša CALTAGIRONE - Italija11^ sabljaška reprezentanca je pr® e gala reprezentanco Evrope, ki r bila resnici na ljubo nekoliko °s . ljena, Italijo so predstavljali ^“.g. fei, Carlo Montano, Bellone hi £ letna Dorina Vaccaroni. . i Za Evropo pa so nastopali b‘ . svetovni prvak, Sovjet Krovop g kov, Šved Ediling, Škot Broun • in Sovjetinja 'iderova, ena naj*1 nejših svetovnih sabljačic. Italijani so osvojili trofejo A. co dokaj prepričljivo (56:50), 8 n. na junakinja pa je bila Vacca jeva, ki je zadala Siderovi dva da poraza z visoko razliko in v to je evropsko reprezentanco ir kopalo. SMUČANJE IV NEDELJO V OKVIRU SVETOVNEGA POKALA NOGOMET PO ZMAGI NAD SAN MARCOM V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Presenečenje z onkraj Atlantika Bazoviška Zarja sama na vrhu razpredelnice ■ Schladmingu so blesteli Kanadčani, na Piancavailu pa Američanke • SCHLADMING — Kanadčan Ken je nepričakovano, vendar zasluženo slavil v prvem smuku levjega svetovnega smučarskega jokala. Avstrijci in Švicarji so tokat popolnoma odpovedali. Pred-ysem preseneča preporod smučarja'' z onstran Atlantika, za katere te že veljalo obče mnenje, da so Jse svoje sposobnosti pokazali pred tremi leti. Spomniti se moramo namreč, da so prav Kanadčani pred tremi leti prinesli v Evropo nov s*°g smuka. Nato je sledil popoln taton, ki je trajal dve leti, v nevskem smuku pa je Read doka-tal. da bo letos zopet igral vidnejšo vlogo (skupaj z drugim Kanadčanom Murrayem). Ne smemo pa mimo dejstva, da J® bila proga v Schladmingu res s'aba. Snega je bilo daleč premalo, Saj je deževalo in je tako poškodo-yalo progo. To je prav gotovo pogojilo celotno tekmovanje. Ni pa s j61® zmanjšalo Readov uspeh, saj bil le-ta tudi v normalnih pogo-e® vedno najboljši med poskusnimi v°žnjami, . Veliko presenečenje pa je bilo v "Uhladmingu tretje mesto Sovjeta Make jeva, ki je pustil za sabo vrsto Rotiranih smučarjev. Makejev je na svetovnem prvenstvu letos v tiarmischu pokazal svoje vrline, ko le osvojil v splošno začudenje de-veto mesto, z zelo visoko startno številko. Najboljši Italijan Plank ni dosegel več kot četrtega mesta, bil pa le smučar, ki se je najbolj upiral startu zaradi slabe proge. To mu Vsekakor ne gre v čast. Slab peti Pa je bil prvi Avstrijec Wirnsberger, *> bo moral, verjetno, zamenjati nerazpoloženega Klammerja v srcih avstrijskih navijačev. Odličen šesti le bil Italijan Giardini, pred Irwi-Ppni in drugim Italijanom Happa-Puerjem. .Prvo od štirih kombinacij veljavah za točke svetovnega pokala je Jjsvojil Švicar Luscher, ki je tako uobii dragocenih 25 točk. Na dru-mesto te posebne lestvice se je Uvrstil Stock (Avstrija), na tretje Pa Andreas Wenzel (Liechtenstein). “Ustav Thoni pa je zasedel komaj Šesto mesto. I « « PIANCAVALLO - Kot v Schlad-“Pugu pri moških so tudi tu presenetile smučarke z onstran Atlanti-*?• Na Piancavailu je namreč slama Američanka Abi Fischer, do-5lej popolnoma neznana smučarka V «belem cirkusu*, kot mnogi imie-;ujejo svetovni pokal. Fischerjeva le sicer za samo stotinko prekosila I metno Francozinjo Perrine Pe-eu, ki bo letos prav gotovo igrala mjnejšo vlogo, posebno v slalomih, .Tekmovanje je povserpvuspelo, je na Piancavaljp,, o^ijica gge-, ®a, v nedeljo pa je še sijalo kras-sonce. Kot je znano so furlanski organizatorji dobili to prestižno tekmovanje, ker v Val dTseru, kjer bi tekmovanje prvotno mora-biti, snega še ni. Iz istih razlo-k°v bo na Piancavailu danes še ^eleslalom, veljaven za svetovni P°kal, veleslalom, ki je bil določen za proge v Cervinii. Sploh pa je Cer "u nastala polemika, kajti iz Cerjake so prišle vesti, da so smuči-“®a v tem piemontskem kraju po-P°lnoma zasnežena. Poleg Američank so doslej v pr-J?*1 slalomih gotovo zelo presene-'*'® Italijanke, katere so najbolj "Ptimdstični opazovalci že preime-®°vali v »valango rosa*. Dejstvo je, da se bodo morali verjetno ftos Italijani tolažiti z uspehi *®nsk, m so pokazale res velike J^ožnosti. Na Piancavailu je Gior-"®nijeva skupno z McKinneyevo IZDA) osvojila solidno tretje me-!to. peta je bila Bielerjeva, padla *?a je zelo pričakovana Quario. Pa-"t® je tudi favoritinja za osvojitev kvetovnega pokala Hanni Wenzel. Na vsak način moramo reči, da J? predvsem slalomi pri ženskah ?°®ti zanimivejši kot pri moških, “?.Pa iz enostavnega razloga: V ženski konkurenci še ni »Stenmarka*. čarate .Ljubljana - Na jugosiovan-?kem državnem prvenstvu v karanju je v težki kategoriji odnesel pr-l? mesto Sarajevčan Dragan Vike, medtem ko je lovoriko v sredr nji kategoriji dobil njegov rojak Miroslav Turčinovič. Izmed slovenskih tekmovalcev se je najbolje odrezal Mariborčan Javoršek, ki se je u-vrstil v polfinale, kjer pa je izgubil po dvomljivi diskvalifikaciji. Ljubljanski prireditelji so dobro organizirali prvo karatejsko prvenstvo Jugoslavije na slovenskih tleh. REZULTATI — srednja: 1. Turčinovič (BiH), 2. Demijevski, 3. Kr-stajič (oba Srbija), 4. Minič (črna gora); težka L Vikič (BiH), 2. Ste-vič (Srbija), 3. Radevič (črna gora), 4. Javoršek (Slovenija). ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI Obetaven uspeh borovk Bor — Libertas Pordenon 3:0 (15:10, 15:4, 15:6) BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Hrovatin, Kalan, Kus, Maver, Mesesnel, Montanari, Tomšič, Zupančič. LIBERTAS: Canton, P. in S. Ca-sonato, Cobal, Dessanti, Fomiz, Pi-gozzo, Pivetta, Parravicini, Rosa in Tr:. V soboto se je začelo žensko odbojkarsko prvenstvo v italijanski B ligi. Borovke imajo kot glavni cilj obstanek v ligi, vendar pa mislimo, da bodo lahko dosegle še kaj več, da bodo lahko solidno igrale Svojo prvo tekmo so igrale na »domačem* igrišču v Dolini. V goste jim je prišla ekipa iz Pordenona. Že pred srečanjem se je govorilo, da je letošnji Libertas nekoliko slabši cd tistega, ki ga naši odbojkarji poznajo. Nihče pa ni računal na tako gladko zmago Bora. Tekma ni bila niti malo zanimiva, saj je bila razlika med obema ekipama več kot očitna: naša dekleta so biia vsaj za dva razreda boljši nasprotnik in so velikokrat spravljala nasprotnika v težave že s samimi servisi. Borov-kam bi lahko očitali le, da niso vsilile svoje igre in so dovolile, da je odbojka, ki so jo predvajale nasprotnice, »uspavala* tudi njih. Vendar pa je bila tudi taka reakcija več kot razum'jiva. O tekmi tako ni veliko povedati, saj je Libertas osvojil točke ne po lastni zaslugi, ampak zaradi prevelike nepazljivosti borovk. Bor pa bo imel možnost, da dokaže, kaj resnično zmore že prihodnjo soboto, ko se bo v Fiume Venetu srečal z domačo ekipo Fascina, ki bo vsekakor težji nasprotnik. INKA Tudi Primorec je zmagal, Breg pa remiziral - Gaja in Primorje nista igrala - Na Goriškem Juventina letos že osmič premagana Zarja — San Marco 1:0 (0:0) ZARJA: Puzer, Ivo Grgič, Frando-lič, Cecchi, Samese, Metlika, Darko Grgič (v 75. min. Marc), Sulčič, Mikuš, Bidussi, Tieri. SAN MARCO: Balzarini, Giraldi, Minca, Stradi, Clon, Rosin, Bonnes, Gerin, Colja, Pacor, Clementin. SODNIK: Vosa iz Trsta Bazoviška Zarj--' je v nedeljo izbojevala pomembno zmago na račun San Marca. Na zasneženem igrišču je bilo zelo težko igrati brez napak in takoj je bilo videti, da bo zmagalo tisto moštvo, ki bo prvo zatreslo nasprotnikovo mrežo. Tudi zato sta ekipi v prvem polčasu igrali precej zaprto, vendar pa sta imeli mnogo priložnosti, predvsem zaradi napak obrambnih vrst. Take bi lahko Zarja nekajkrat dosegla gol, toda vratar gostov je z veliko mero sreče u-branil vse strele. San Marco pa je le enkrat nevarno zaposlil obrambo domačinov, strel Colje je končal v gol-outu. V drugem polčasu pa so zarjani prevzeli pobudo v svoje roke in so začeli diktirati hiter tempo. Svojo premoč so domačini kronali v 66. iiiiiiMiiiiiiiimiiinniiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,, KOŠARKA EVROPSKO PRVENSTVO Jugoslavija in Izrael nosilca skupine na predfinalnem tekmovanju v Gorici Sest najboljših reprezentanc se bo za evropski naslov pomerilo v Turinu - Napovedan prihod v Gorico številnih jugoslovanskih novinarjev Od 9. do 20. junija prihodnjega leta bo v Italiji evropsko košarkarsko prvenstvo v moški konkurenci, na katerem bo nastopilo 12 najmočnejših državnih reprezentanc Evrope. V Turinu se bo odvijalo finalno tekmovanje, na katerem bo nastopilo 6 najboljših reprezentanc, V finalni del pa se bodo uvrstile tiste reprezentance, ki bodo zasedle 1. in 2. mesto na treh predfi-nalnih tekmovanjih v Benetkah, Sieni in Gorici. Dejstvo, da bo eno predfinalno ga športa na ©beh«straneh državne mdje, še posebnd ‘žaradi dejstva, ker bo v Gorici Jugoslavija nosilec skupine. Skupaj z Jugoslovani bodo v Gorici nastopili tudi Izraelci ter še dve reprezentanci, ki jih bodo morali še določiti. V okviru prvenstva »Eurobasket 79», naj povemo, da se bodo finalnega dela udeležile naslednje reprezentance: Jugoslavija, Sovjetska zveza, češkoslovaška, Izrael, Bolgarija, Belgija, Holandska, Italija ter še 4 reprezentance, ki bodo izšle iz posebnega izločevalnega turnirja, ki se bo zaključil 25. maja. V okviru priprav na prihodnje prvenstvo je Gorico pred dnevi o-biskala organizacijska komisija, ki jo je vodil Carlo Giordana, član vodstva italijanske košarkarske federacije. Gostje so si ob spremstvu goriških članov FIP ogledali športno palačo v Podgori, kjer so se domenili za nekaj sprememb, da bi dovolili sredstvom množičnega obveščanja čimvečjo prisotnost. Naj s tem v zvezi omenimo, da se je iz Jugoslavije že prijavilo preko 50 športnih novinarjev, veliko bo tudi jugoslovanskih fotoreporterjev in televizijskih snemalcev. Tem pa se bodo pridružili številni novinarji iz Italije in drugih držav. Vzporedno s predfinalnim tekmovanjem, ki bo od 9. do 11. junija, bodo pripravili še nekaj obrobnih tekmovanj. Tako bodo organizirali vsedržavni tečaj za košarkarske trenerje: od 1. do 20. junija bo v Gorici kongres o športni medicini; v istem času bodo pripravili fotografski natečaj na temo: »Ko- šarka*. (or.) PLAVANJE Ameriška plavalna zveza je diskvalificirala za dve leti pet članov ameriške plavalne reprezentance, ker so jemali poživila, kar trinajst (med temi svetovno prvakinjo Caul-kinsovo) pa so jih suspendirali za tri mesece, kc- so se zvečer prepozno vračali donv-v. NOGOMET IKI Breg — Esperia SG 0:5 (0:2) BREG: Zupin, S. Olenik, Di Do-nato, W. Olenik, štrajn, Ciacchi, Tul, Pregare, Družina, Barut. V nedeljo so Bregovi začetniki dosegli svoj najvišji letošnji poraz. Kot priča že sam izid srečanja je razvidno, da je bil nasprotnik boljši. Domačini so se uspešno branili le v prvem polčasu. Po odmoru so stopili na igrišče že nekoliko utrujeni in gostje so jih z napadalno igro spravili na kolena. Dosegli so še tri gole, tako da je bil končni izid 5:0 v korist gostov. CICIBANI Chlarbola — Breg 13:0 BREG: Bandi (Maver), Koren, Gregori, I. Sancin, Olenik, Boneta' Felician, Švara. izida srečanja je razvidno, raf-nfso -bili Bregovi cicibani'kos- nasprotniku. Igrali so proti Chiarboli, ki trenutno zaseda višja mesta na lestvici in izgubili so z visokim izidom 13:0. Skozi vso tekmo so bili domačini v premoči, Brežanom pa, kljub temu, da so napeli vse svoje moči ni uspelo, da bi dosegli vsaj častni zadetek. SMI min. z Darkom Grgičem, ki je lepo streljal, potem ko mu je Frandolič izvrstno podal. San Marco je po golu pritisnil in se odprl v obrambi. To so izkoristili domači napadalci in nevarno ogrožali nasprotna vrata. Toda do konca se rezultat ni več spremenil, tudi zaradi izredne netočnosti nekaterih zarjanov, ki so si zapravili celo vrsto priložnosti. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Mikuš in Sulčič. Big Giarizzole Primorec (1:0) PRIMOREC: Pavatič, Edvin Kralj, Štoka, Škren, Mauro Kralj n., Husu, Čuk, Možina, Mauro Sneg in megla sta ovirala reden potek 13. kola nogometnega prvenstva 2. amaterske lige. Od osmih napovedanih tekem so jih odigrali le polovico. Zaradi tega je prišlo do nelcaterih sprememb na samem vrhu lestvice. Nedeljski za-vrtljaj je bil nadvse uspešen za naše enejsterice. Bazoviška Zarja je na popolnoma zasneženem igrišču z golom Darka Grgiča premagala solidno e-kipo San Marca in s tem u-spehom so si Bazovci priborili prvo mesto na lestvici. Dobro se je odrezal tudi trebenski Primorec, ki je z visokim izidom odpravil Giarizzole. Tre-benci tokrat niso imeli težav, seveda če izvzamemo igrišče, ki je bilo popolnoma prekrito s snežno oddejo. Do zlata vredne točke je prišel tudi Breg v gosteh pri Libertasu. Z nekoliko več športne sreče bi lahko Brežani odnesli celoten izkupiček a je Ivo Strnad za-streljal 11-metrovko. IZIDI 13. KOLA Sovrana - Zaule odgodena Libertas - Breg 0:0 Zarja - San Marco 1:0 'Rosandra - Camoanelle odg. Primorec - Giarizzole 3:0 Aurisina - Costalunga 1:1 Opicina - Gaja odgodena GMT - Primorje odgodena LESTVICA Zarja 17; Opicina in Libertas 16: Zaule in Primorec 15; Campanelle in San Marco 14; Rosandra, Costalunga in Breg 13; Sovrana 11; Primorje in Aurisina 10; Giarizzole 9; GMT 8; Gaja 6. PRIHODNJE KOLO (17.12.) Campanelle - Primorec, Giarizzole - Rosandra, Primorje -Opicina, Breg - Sovrana, Costalunga - Libertas, Zaule -Zarja, Gaja - GMT, San Marco - Aurisina. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 7 golov: Botteri (Giarizzole), Verk (Opicina, Mauro Kralj I. (Primorec) in Toseto (Sovrana). 6 golov: Boris Kralj (Primorec) 5 golov: Sitoric (Costalunga), Corsi (Libertas), Pri-vilegi (Opicina) 4 gole: Gergoler (Aurisina), Dazara (Breg), Pi-scanc (Campanelle), Zacchigna (Giarizzole), Pugliese (Libertas), Vidonis (Sovrana) in Frandolič (Zarja). B. R. Bregove odbojkarice so se pred kratkim pomerile s šesterko OMA Kralj I., Pavel Kralj, Boris Kralj, 12 Maglica, 13 Križmančič. GIARIZZOLE: De Mattia, Catto-nar, Canone, Macoratti, Bossi, Benčič,’ Zacchigna, Humec (v 5. min. d.p, Tedeschi), Botteri, Roici, 01-dani. STRELCI: v 22. min. p.p. Mauro Kralj I., v 4. min d.p. Mauro Kralj I., v 38. min. d.p. Pavel Kralj. SODNIK: Pa vise iz Fiumicella. GLEDALCEV: približno 100. Trebenci so na domačih tleh spet prišli do zelo pomembne zmage. S čistim in visokim rezultatom so premagali živahno ekipo Giarizzol, najprej pa je treba pohvaliti odbornike in simpatizerje, ki so v jutra- njih urah počistili igrišče. Sneg je sicer še nekoliko motil igralce, pa tudi megla je nagajala. V prvih 20 min. sta si bili ekipi enakovredni. Obe sta zapravili celo vrsto ugodnih priložnosti za go). Možina je v 15. min. zadel prečko, odbite žoge pa Pavlu Kralju ni u-spelo poslati v mrežo. Tudi gostje se z zelo hitro igro bili stalno nevarni in so ob dveh priložnostih zapravili že stoodstotni zadetek. V 22. min. pa je Primorec prišel v vodstvo z Maurom Kraljem I., ki je uspešno izkoristil podajo Borisa Kralja. Od tedaj dalje so Trebenci zaustavljali nasprotnike na sredini igrišča. Gostje so namreč predvajali zelo hitro igro, a niso več zaposlili Primorčevega vratarja. y drugem polčasu so Trebenci spet pritisnili in v 4. min. podvojili, ko je Mauro Kralj spet uspešno izkoristil kratko odbito žogo. Gostje so postali živčni in sodnik je moral v 25. min. poslati v slačilnico Roicija. Primorec je od tedaj dalje imel i-gro popolnoma v svoji oblasti. Gostje so se samo branili, domačini pa so si zapravili celo vrsto že skoraj doseženih golov. V 38. min. je le uspelo Pavlu Kralju zaokrožiti rezultat. Do konca tekme še stalen pritisk Trebencev, a do četrtega gola ni prišlo, malo zaradi smole, malo pa zaradi neodločnosti pri napadalcih. B. KRIŽMANČIČ Libertas — Breg 0:0 BREG: Micor, Sovič, Klun, Daz-zara, Ražem, Dagri, Jež, Lovriha, Zonta (Cigui), Azzolini, Strnad. LIBERTAS: Ulcigrai, Chizzo, Coz-man, Francolla, Ellini, Iurincich, Pugliese, Lacota, Corsa, Dialoia in Pintarclli. GLEDALCEV: 200. Tržačani so na težkem igrišču odločno startali na zmago. Brežani niso igrali podrejene vloge in v 14. min. je Zonta ustvaril prvo priložnost, ko je pedal v kazenski prostor Ježu, ki pa je zadel vratnico. Domačini so se nato razigrali, a Mi-ccr je bil ves čas na mestu. V drugem polčasu so bili domačini sicer v premoči, vendar niso resneje ogrožali Brežanov. Ti so skušali presenetiti nasprotnike s protinapadi. Trener je zamenjal mladega Zonto s Ciguiem, vendar se zamenjava ni posrečila. iiiuaifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniitiiniitiiiiiMililiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiii MINIBASKET TEDENSKI PREGLED Brežani uspešni Vse ostale naše ekipe so bile v prvenstvu Z&R v prvih dveh kolih premagane Prvo kolo prvenstva Z&R se je končalo. Vse naše ekipe, razen Brega, so zgubile in vse, razen Konto-vela, z več kot dvajsetimi točkami razlike. IZIDI 1. KOLA Skupina A Servolana - Liter Milje B 43:45 Camb A - Bor 58:26 Lestvica: Inter Milje B in Camb A 2, Bor in Servolana 0. Skupina B Inter 1904 A - Visinlini 37:44 Kontovel - Don Bosco A 40:45 Lestvica: Višintini in D. Bosco A 2, Kontovel in Inter 1904 0. Skupina C Camb B - Libertas A 51:32 SGT - Polet 57:32 Lestvica: SGT in Camb B 2, Polet in Libertas 34: tl: .-onsH Skupina D" > DLF - Libertas B ......." 80!25' ’ Breg - Inter Milje A 49:29’' DRUGO KOLO Breg - Libertas B 29:25 Lestvica: Breg 4, DLF 2, Libertas B in Inter Milje A 0. Skupina E Saba - Don Bosco 37:10 Sokol - Inter 1904 B 24:45 Lestvica: Saba in Inter 1904 B 2, Sokol in Don Bosco 0. LESTVICA STRELCEV PO 1. KOLU (Bregovi igralci so odigrali 2 tekmi) Korošec (B) 51 (25,5 na tekmo); Košuta (P) 18; Žerjal (B) 17; Terčon (S) 14; Granier (P) 13; Starc (K) 12; Emili (K) 10; Semen (Bor) 9; Prašelj (B) 8; Grilanc (K) 8; Krapež (Bor) 7; Škabar (K) in Delta Schiava (S) 6; Slavec (B) 5; Kofol (B); Tavčar in Kovačič (Bor) ter D. Pahor (S) 4; Ota (B), Smot-lak (Bor), Piran (K) in Pertot I. (K) 2; Vodopivec (B) in Fabi (P) po en zadetek. Kot smo videli, smo v prvih dveh skupinah imeli dve veliki presenečenji: oba favorita za končno zmago sta bila premagana. Servolana je klonila doma proti Interju B iz Milj in tudi Inter 1904 je doma zgubil proti Visintiniju. Na koncu še spored današnjih in jutrišnjih tekem: Danes ob 18.00 na Proseku: Kontovel - Inter 1904 A Jutri (3. kolo) ob 15.30 v Miramarskem drev. DLF - Breg Vse ekipe morajo poskrbeti za sodnika (v nekaterih tekmah), si- cer jih bo komisija kaznovala s pol točke. Max Inter Milje B — Bor 70:42 BOR: Tavčar 10 (2:2), Semen 6, Kovačič 2 (2:4), Jogan 4 (0:2), Žer-jul, Gruden, Brandolin (0:4), Sedev-čič D. (0:2), Sedevčič M., Cej 2, Krapež 6, Košuta 10 (2:4), Smotlak 4. SODNIK: Leonzini. PON: Sernen. PM: Bor 6:18. Mazzuccovi varovanci so tokrat i-grali proti močnemu Interju iz Milj (v prvem kolu je premagal favorita za končno zmago Servolano) in so prikazali še precej lepo igro. Nasprotniki so bili močnejši, vendar je bila njihova zmaga mnogo težja, čeprav dčh ekipi na žšpisniku kar 28 točk. Mazzuccova peterka je tokrat igrala’-prečejdepo v napadu in tudi V ubrarribi, medtem ko so miljski fantje v obrambi nekoliko pešali. Italijanska ekipa je bila boljša od prve do zadnje minute, čeprav so ji bili borovci v prvem polčasu vedno za petami. Med posamezniki bi pohvalili Sem-na (ki je res dobro zaigral) in Košuto. Zadnjo tekmo prvega dela bodo »plavi* igrali proti Servolani v ponedeljek d) 16. uri. Max Polet — Libertas A 36:36 POLET: Fabi 4, Ferri 11, Košuta 10, Leban, Ipavec 1, Kerpan, Zajec 1, Granier 5, Bellafontana, Persi 4. Proti solidni ekipi tržaškega Li-bertasa so openski fantje v športni palači povsem zasluženo remizirali. Poletovci so tokrat zaigrali mnogo bolje kot v prejšnjih tekmah, saj so se skozi vso tekmo borili do zadnje žoge, bodisi v obrambi kot. v napadu, tako da jim je le za las ušla končna zmaga. Kar se tiče nenavadnega rezultata, velja tudi pri mi-nibasketu neodločen izid, to pa zaradi pomanjkanja razpoložljivega časa na večini igrišč. Pri Opencih so se tokrat izkazali vsi, izstopali pa so predvsem Košuta, Ferri in Fabi. Lota TENIS SYDNEY — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Syd-neyu je Jugoslovanka Mirna Jaušovec izgubila proti tekmovalki iz ZRN Haniki s 6:8, 6:8. Proti dosodil koncu srečanja je sodnik korist Brežanov upraviče- no enajstmetrovko. Streljal je Strnad, žoge se je dotaknil vratar, nato pa je obležala v blatu na sami gol-črti. Strnad jo je nato takoj poslal v mrežo, vendar je sodnik zadetek razveljavil. Ruda — Juventina 1:0 RUDA: Ulian, Di Bernardo, Morsu., Ortelli, Ballaminiut, Toso, To-soratti, Sebenicco, Laghi, Semolin, Tomasin. JUVENTINA: Plesničar, Gomi- šček, Tomažič, Nanut, Zin, Medeot, Radikon, Devetak, Čevdek, Lepore, Panico. Sneg, ki je zapadel tudi na Goriškem, je bil glavni «junak» 13. kola 2 AL v E skupini. Zaradi slabih igrišč so namreč prekinili ali odložili kar 6 srečanj. Igrali so edino v Rudi in Gradišču. In prav v tem zadnjem kraju je prišlo presenečenje, saj je vodeča Romana izgubila proti Torriani. Kljub zamenjavi trenerja, Štandrežci niso odnesli pozitivnega rezultata iz Rude in so zabeležili 8. prvenstveni poraz. REZULTATI 13. KOLA Torriana - Romana 1:0 Ruda - Juventina 1:0 LESTVICA Romana 20; Fiumicello, Seve-gliano, Torriana 17, Moraro 15, Staranzano 14; Itala, Villesse, Ruda 12; Malisana, Romana 10; Torre, Terzo 9; Aiello 7; Juventina 6; Audax 5. PARI PRIHODNJEGA KOLA Itala - Staranzano; Aiello Terzo; Fiumicello - Torre; Ju ventina - Torriana; Audax Ruda; Romana - Sevegliano Malisana - Romans; Villesse Moraro. STRELCI JUVENTINE 4 gole: Radikon 2 gola: Kodrič; 1 gol: Medeot, Gomišček, Devetak. (pr) Juventina je v Rudi doživela svoj osmi poraz v letošnjem prvenstvu. Okrnjena in v sestavi spremenjena ekipa ter novi trener (Marsona, ki je zapustil trenersko mesto pri »be-lo-rdečih», je zamenjal dosedanji rezervni vratar Loris Spessot) nista pripomogla, da bi ekipa dosegla pozitiven rezultat na gostujočem igrišču, ,,Sicer pa je treba povedati, da domačini niso zaslužili zmage: izenačenje bi bilo najprimernejši rezultat. Juventina je v prvem polčasu i-grala celo boljše od Rude, čeprav je igro v veliki meri oviralo blatno igrišče. Domačini so do zmagovitega zadetka prišli zaradi nepazljivosti obrambe. Takoj po golu pa so imeli gostje priložnost za izenačenje: Gomišček (sam pred vratarjem) je zapravil priložnost. V drugem polčasu je igra postala slabša, tako da je bilo lepih akcij zelo malo. (pr) NAMIZNI TENIS Na državnem namiznoteniškem turnirju v Rimu je Krasova igralka Sonja Milič slavila kar trojno zmago. Med mladinkami pa je perspektivna Sonja Doljak osvojila peto mesto. Podrobneje bomo poročali jutri. GIMNASTIKA NuVl SAD — letovaaci in telovadke iz Novega Sada so osvojili tradicionalni 7. pokal mest v gimnastiki. V članski konkurenci je Maribor zasedel končno četrto mesto, medtem ko so bili Ljubljančani šele sedmi. Na tem turnirju ni sodelovala lanskoletna zmagovalka pri posameznicah, Ljubljančanka Adela Ivanovič. _____MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše — (Dve povesti) 66. . Ko niso ničesar izvlekli iz. njega, ko dokazov sploh ni bilo proti njemu, sum pa tudi takole piškav, in še razne Poljščine so pomagale, je Suhadolc po kaj kratkem času Prišel iz zaporov. Sel je naravnost k svojemu gospodarju j*1 se mu potožil, kako da so ga obdolžili, ko je bil veu-vedno zvest, zdaj ga pa vpletajo v take umazanije. 'S° se že zmotili,« je menil gospodar in ga pustil v slda-bi^u, toda tudi sam mu ni več zaupal. Sicer pa se je tem položaj na bojiščih toliko spremenil, da si ta ^egov gospodar ni bil nič več tako na jasnem o «zadnji» 2ttl&gi novih Nemcev kakor Jože Suhadolc ni niti za tre-r>utek dvomil o njihovem porazu. Ko je bil Suhadolc tako na vsem lepem zaprt in te-Ceh, a na svojo srečo izpuščen, se ni več tako trapil s strahom. Celo si je kakor prerojen dejal: «Zdaj so mi podali, kje mi je prostor, ko si ga prej sam nisem do kraja Ce se kljub temu ne borim kakor drugi, jim lahico iSai pomagam. Borec nisem, skladiščnik pa kar dober, prebiti so tudi taki skladiščniki potrebni in v pomoč.* ^ato se je še dalje zavestno odločal: «Nisem hotel te vojne, tudi partizanov nisem maral, še pomagati jim nisem hotel Zdaj vem, da tako ne gre. Dvojni smo na svetu. Nekje mora biti, vsakdo doma. čez dan se še lahko sprehajaš med hišami, spat pa moraš v hišo, nič ne pomaga.* Ta «nič ne pomaga* ni izražal nikakršne njegove žalosti, da mora tako biti, temveč prej njegovo zadovoljstvo, da je tako. S svojim skladiščem je srečno privozil do konca in molčal do kraja tudi doma. Zato so se doma močno čudili, ko so izvedeli, kako je bilo z njim: «Glejte si ga, našega očeta! Delal je s Fronto!* so rekali otroci. Toda nič manj se ni čudil on: devetnajstletni Tone je bli nekakšen obveščevalec, šestnajstletna Majda pa je delala pri mladinski orga nizaciji. «Čudr,a stvar,* si je dejal oče, ko je izvedel za vse to.» V eni sobi smo živeli in nismo vedeli drug za drugega. Le ena je razlika: mene je tja vrglo proti moji volji, moji otroci pa so vedeli, kam gredo in zakaj. — No, naša mati je tudi v vojni ostala pridna, kakor je bila vse življenje: kuhalnico je vtikala v lonec, nosu pa nikamor. Dobra mati je, razen svoje družine ne pozna ničesar na svetu!* Pred vojno je Suhadolc sanjal o svetu, kjer bi tudi za takega malega, revnega človeka, kakršen je bil on, bilo toliko prostora, da bi lahko v miru živel. Nič velikega ni želel: da bi imel službo in bi ne bil v skrbeh, kaj bo jutri; njegova družina bi za silo živela. To je bilo pravljica, o kakršni sanjajo vsi mali revni ljudje. Pravljica je bila zato, ker je Suhadolc mislil, da tak svet pride, če sploh lahko pride, kar sam od sebe. Ali pa bogati, kakor je že to v pravljicah, storijo, da je tudi za reveža laže. Sam ni storil prav nič za tak svet. Vojna ga je naučila, da se je za drugačen svet treba boriti. In ko se je boril, ni več dvomil, da boljši svet mora priti. O tem se ni z nikomer pogovarjal. Le kdaj pa kdaj ;nu je kdo podtaknil kakšen časnik, da ga je prebral, nakar se je še globlje zasanjal v ta prihajajoči svet, v ta »njegov* svet. Ker po tistem, kar je bral, ni več dvomil, da tam piše o »njegovem* svetu! Za ta svet so se ljudje borili, umirali so zanj in zato mu je bilo včasih neskončno mučno, ko si je priznal: »Drugi umirajo. Za koga? Zase? Ali ne umirajo za vse nas? Jaz pa mislim zgolj na svojo družino. In nikamor se ne premaknem s te ozke misli-.* V novo življenje je Suhadolc stopil z veliko vero in z globoko predanostjo, ki je bila že podobna nekakšni pobožnosti. Komunizem in podobne stvari — vse to mu ni bilo mar; to je bilo vse nekaj višjega. Komunisti so po njegovem bili kakor poklicani, da vladajo. «Ce so komunisti res najboljši ljudje, kakor trdijo,* je dejal nekoč v nekem razgovoru, «potem jim gre, da vodijo vse skupaj.* Prepričan je bil, da komunist biti pomeni nekaj višjega, izbranega. Živeč vedno na robu življenja, je tudi zdaj osial na robu vsega: še na misel mu ni prišlo, da bi se silil naprej. Želel je le, da bi to vsakdanje življenje malih ljudi, kjer je vedril on, bilo lažje, kot je bilo nekoč. Zase ni potreboval ničesar. Njegov svet je bil vedno tesen in tak bo ostal. Vesel pa je bil, da so se otrokom odprle široke možnosti in da pojdejo drugačno, lepšo pot. Da bi le ne bilo več nekdanje bede, nekdanje zapuščenosti in brezizglednosti, ki je davila človeka pred vojno. Suhadolcu se je zdelo, da se ni varal v svojih »neumnih* sanjah, kakor jih je včasih oznamenoval v svojem skladišču, daleč stran od borbe, opravljajoč zgolj drobno dolžnosti. Vse, kar je zdaj bral, kar je slišal na stoterih sestankih, je bilo le potrdilo njegovih sanj. In nekoč si je nehote dejal z radostjo: »Saj smo vsi enako želeli, vsi smo enako mislili. Pa se mi je včasih zdelo, kako neumne so moje sanje! Zdaj vse kaže, da je resnica še lepša od sanj. še vec vsega nam obljublja za življenje.* Življenje je mnogo obljubljalo, mnogo prinašalo. Suhadolc je bil prepričan, da bo vseh težav kaj kmalu konec. Moral si je priznati, da se je tudi zanj mnogo spremenilo, Pred vojno se je vedno bal, da ga bo gospod, njegov šet, poklical k sebi in mu dejal: »Suhadolc, podjetje ima zgu: bo. Slabi časi. Ne moremo vas še dalje imeti v službi. Poiščite si kaj boljšega, trdnejšega!* — Zdaj tega strahu ni imel. Ne, zdaj se mu kaj takega ne bi moglo zgoditi, v’saj tako je bil prepričan, človek ne stoji več tako na »vetrovnem*. Celo toliko možnosti je bilo, da je že resno razmišljal, če si ne bi izbral kakšne druge službe. Le da se mu je podjetje preveč priljubilo v toliko letih. Povrhu so ga postavili na odgovornejše mesto v skladišču in plačo so mu zvišali. S te strani ni imel nikakih prigovorov. Starejša otroka sta že bila v službi. Nič več ni bil v skrbeh za prihodnost svojih otrok. »Tile, ki so še doma,* je kaj rad dejal ženi. ko je gledal pet glavic, »naj le hodijo v šole. Bomo ze kako! Služb je zdaj na pretek. Lahko si bodo izbrali vsak po svojem srcu. Če bodo pa imeli kaj več šol, bo to le dobro zanje. Morebiti bo kateri še inženir, zdravnik ali kaj takega. Oče je bil skladiščnik, navadna sirota, otroci pa — glej, nekaj velikega!* Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3.50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za orgomzaciie in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska. Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS • 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 tniti) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozoiio 400 Ur zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. 12. decembra 1978 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske kraiine se naročajo Drl oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drualh de H krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja k in tiska f IZTT I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG DA BI PODPISALI MIROVNO l’0l,l)IIH0 Žt PRIHODNJO NEDELJO Mrzlični posveti ameriškega državnega tajnika Vancea z Egipčani in Izraelci Splošno prevladuje mnenje, da se bodo njegova prizadevanja izjalovila KAIRO — Vse kaže, da se bodo egiptovsko - izraelska mirovna pogajanja še kar precej zavlekla. Prvotno je bilo rečeno, da bo ustrezna pogodba podpisana ob prvi obletnici Sadatovega »zgodovinskega* obiska v Izraelu, a do tega seveda ni prišlo. Pozneje so napovedali podpis za dne 10. t.m., ko so v Oslu izročili Beginu neposredno ter egiptovskemu državnemu poglavarju posredno Nobelovo nagrado za mir pa tudi tega roka ni bilo mogoče spoštovati. Sedaj govore tako v Washingtonu kakor v Tel Avivu in Kairu, da bi bilo treba pogodbo skleniti vsaj do 17. decembra, to se pravi prihodnjo nedeljo. Vsekakor preoptimistična napoved, saj je sploh ni mogoče pametno utemeljiti, ko pa sta si egiptovsko ter izraelsko stališče še vedno pošteno narazen v brk Carterjevim prizadevanjem. Slednja je obrazložil ameriški državni tajnik včeraj popoldne, ko se je že v drugo srečal s Sadatom in seveda tudi tokrat brez u-speha. Američani, ki že tako nasprotujejo telavivski nameri o nadaljevanju nasilnega naseljevanja cisjordanskih zasedenih območij, s čimer so si zapravili skorajda vsakršno zaupanje iz vrst izraelske vlade, bi radi dosegli pomiritev med zgodovinskima bližnje-vzhodnima nasprotnikoma do nedelje, ker je bilo pač tako določeno na «vrhu» v Čamp Davidu. Vedo pa, da se Izraelci ostro upirajo «ameriškemu načrtu*, saj bi morali kloniti Sadatovim zahtevam. Odtod Vanceova, za sedaj nič kaj posrečena misija v Kairu, od koder pojde državni tajnik na pogreb Golde Meir, nato zopet v Egipt in zatem v Tel Aviv, kjer naj bi seznanil izraelsko vlado z vsebino kairskih pogovorov, o katerih je včeraj dejal časnikarjem, da so bili vsekakor tvorni in «korak naprej* v prizadevanjih za mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Dejansko so pogajanja odvisna zgolj od tega, če bodo Izraelci sprejeli Sadatovo zahtevo po vnosu določenih popravkov v ameriški načrt. Sadatu gre za takšno formulacijo mirovnega sporazuma, ki naj mu z ene strani omogoči preprečitev kritik iz arabskih dežel »fronte zavračanja*, češ da se je izneveril vsearabski solidarnosti, a z druge določitev točnega datuma o volitvah v Gazi in Cis-jordaniji, spričo česar bi mu nihče ne mogel očitati sklenitve »ločenega miru*, (dg) vljenje 49-letni karabinjerski apun-tat Guglielmo Baldovini. Baldovini se je prostovoljno pridružil izvidnici, ki se je odpravljala v Lugo di Romagna, od koder so dobili sporočilo, da so tatovi obiskali neko stanovanje. Ko so karabinjerji prišli na kraj dogodka, so previdno preiskali celotno stanovanje, oziroma samotno hišico, vendar o tatovih ne duha ne sluha. Napotili so se v garažo, pred vhodom vanjo se ločili, da bi lažje zalotili tatove in se previdno približevali vratom. Baldovinijev kolega Sacri-panti je nenadoma zaslišal strel, odprl vrata in v garaži naj bi videl človeka z revolverjem v roki. Takoj je ustrelil, vendar je zadel v prazno. Na tleh pa je že ležal smrtno ranjen apuntat Baldovini. Preiskovalci sedaj raziskujejo, ali ni mogoče nesrečnega karabinjerja zadela krogla iz kolegovega revolverja. Na to vprašanje bo dala odgovor šele obdukcija. Skrivnostne okoliščine smrii karabinjerja RAVENNA — V dokaj skrivnostnih okoliščinah je včeraj izgubil ži- PARIZ — Francoska avtomobilska družba Peugeot je sporočila, da bodo leta 1981. začeli proizva- jati nekatere njene modele tudi v Jugoslaviji, šlo bo za modela 305 s 1.500-kubičnim motorjem in 504 s 2.000-kubičnim motorjem. Sredi januarja zaključek procesa Lockheed RIM —■ Proces zaradi škandala Lockheed se bo v najboljšem primeru zaključil šele sredi januarja. Tako so sporočili med včerajšnjo 91. obravnavo. V. prihodnjih dneh bosta namreč govorila zagovornika Bruna Palmiottija in Maria Tanassija, nato pa bodo morali zopet prekiniti proces, ker se je ponesrečil odvetnik generala Fanalija, ki bo okreval šele čez dva tedna. Kaže zato, da se bo proces nadaljeval šele 31. januarja, sodniki pa se bodo lahko zbrali k posvetu 5. v primeru, da tožilci ne odgovarjajo na zaključne posege branilcev. V OKVIRU SOVJETSK0-AMERIŠKIH POHAJANJ SALT Prihodnji teden sestaneta Vanče se v Ženevi in Gromiko Zgladila bosta pot k snidenju Carter-Brežnjev - «Pravda» očita zahodnim državam zaviranje dunajskih razgovorov za skrčenje vojaških sil v srednji Evropi NEW YORK — Ameriškemu državnemu tajniku Vanceu in sovjetskemu veleposlaniku v ZDA Dobrini-nu je med dvodnevnim razgovorom pretekli teden v Washingtonu uspelo odstraniti glavne ovire, ki so bile napoti dosegi sporazuma o omejitvi strateškega oboroževanja (SALT). Tako piše tednik »Time*, ki pripominja, da se bo Vanče po zaključku zdajšnje bližnjevzhodne turneje podal v Ženevo in se tam 20. t.m. sešel s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom; razgovori med njima naj bi trajali dva dni ter naj bi pomenili osnovo za vrhunski sestanek med Carterjem in Brežnjevom, do katerega bi moralo priti v drugi polovici prihodnjega januarja, to se pravi kmalu po štiristranskem »neuradnem minivrhu* med Američani. Britanci, Francozi in zahodnimi Nemci 5. in 6. januarja v Guadalu-pi. Vest o snidenju med Vanceom in Gromikom je včeraj potrdil glasnik ameriškega državnega tajništva Sherman. Carter je minuli četrtek izjavil, kot znano, da so pogajanja SALT Niimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii|l|||||,|l,|,l„l„„lt„ll„imi„m„lll|llllllllulll|lll||||||||||||||||||||||||||||U||||||||||||||||||) VČERAJ DAN ŽALOVANJA V MAZARI DEL VALLO Zadnja pot umorjenega ribiča Vlada zagotavlja, da si bo prizadevala, da sporazumno s tunizijskimi oblastmi prepreči zopetne krvave incidente - Protest sindikatov TRAPANI — Včeraj zjutraj so v Mazari del Vallo slovesno pokopali ribiča Francesca Passalacquo, ki je bil ubit v petek popoldne, ko je tunizijski izvidniški čoln streljal proti štirim italijanskim ladjam, ki so lovile dvanajst milj severno od otoka Curiat. Pogreba so se poleg vseh meščanov udeležili tudi predstavnik vlade in zastopniki dežele ter krajevnih ustanov. Župan Mazare je za včeraj proglasil V‘.nMttui>4.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.M 18.00. 19.00. 22.00, 23.00 in 24.00 Poročila; 6.20 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.0» Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 'l glasbenih šol; 10.15-11.00 Kdal-kam, kako in po čem?; Turistični napotki za naše goste iz tujine: 11.03 Promenadni kom cert; 12.10 Danes smo izbran- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. uri: 13.20 Obvestila in zabavna glas' ba; 13.30 Priporočajo vam...: 14.0» V korak z mladimi; 14.55 Pet u*1' nut za EP; 15.30 Glasbeni intem mezzo; 15.45 Svet tehnike: «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob Y!W' 18.05 Obiski naših solistov: l»r Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba: 19 35 Lam ho noč. otroci!: 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesm’ in besedi- 20.30 Pričevanja o s»°J venski radijski igri: 22.20 Skuoo program JRT - Studio Novi Sa