POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI P Štei Stev. 212. Leto XII. Maribor, torek 20. septembra 1938 Cena 1 din Tudi Rusija prepušča CSR usodi Silno razočaran e in ogorčen.e na Češkoslovaškem — Vlada se bo vdala Odločitev danes popoldne — Chamberlain bo jutri znova odletel na sestanek s Hitlerjem Moralni samomor demokracije PRAGA, 20. septembra. LONDONSKI NAČRT ZA REŠITEV ČEŠKOSLOVAŠKEGA NARODNOSTNEGA PROBLEMA, PO KATEREM NAJ SE KRAJI, KJER žive PRETEŽNO NEMCI, odcepijo od češkoslovaške in kar BHEZ PLEBISCITA PRIKLJUČIJO NEMČIJI, JE POVZROČIL MED VSO JAVNOSTJO NEPOPISNO ZAČUDENJE IN RAZOČARANJE. V VLADI, MED POETIKI IN V JAVNOSTI SE GOVORI ODKRITO O POPOLNI KAPITULACI-jl ANGLIJE IN FRANCIJE PRED HITLERJEM. ZLASTI SE PA ZDI NERAZUMLJIVO ZADRŽANJE FRANCIJE. PO 20 LETIH ZATRJEVANJA VEČNE-PRIJATELJSTVA IN OBVEZNEGA OBRAMBNEGA PAKTA JE FRANCIJA ^PUSTILA IN IZDALA ČEŠKOSLOVAŠKO. PRVIČ V ZGODOVINI SE JE Bodilo, da francija prepušča usodi svoje zaveznike, izrazi, s katerimi dajejo povsod duška svojim čustvom in mnenju o Foliji in franciji, se sploh ne dajo opisati, razočaranje in Ogorčenost sta se polastila tudi nemcev, ki so proti priključi K NEMČIJI. VODJA NEMŠKIH SOC. DEMOKRATOV DR. JAKSCH j® dejal, da pomeni londonski sklep moralni samomor vseh 5eMOKRACIJ. odslej si BO vsak narod stokrat premislil, pre- se BO ŠE KAKOR KOLI VEZAL Z ANGLIJO IN FRANCIJO. TUDI SOVJETSKA RUSIJA. češkoslovaška s svojimi voditelji stoji ^ai pred najtežjo zgodovinsko odločlt-J°» Prepuščena sama sebi in zapuščena 2 Sv°Jih dosedanjih najzvestejših prija-?*lev. Odločiti se mora samo ali se vda 'Prejme londonski diktat ali pa neenak $ z Nemčijo. Prve trenutke je vse upa-*Ma vsaj Rusija ne bo sprejela london-p sklepov in bo Češkoslovaški v vsa-i®!® Primeru priskočila na pomoč, toda 'z Moskve je prispelo poročilo, da bi 3 Rusija pripravljena braniti Češko-J°va§ko samo v primeru, ako bi tudi Lucija izpolnila svoje obveznosti, sa-Pa se v njeno obrambo ne more spusti. v Rusiji so sicer pra? tako raz-J?ranl in ogorčeni radi postopanja Ante in Francile, toda že omenjenega stg-a Moskve to ne spreminja. Da ZA POMIRITEV JAVNOSTI. ylad Pomiri javnost, Je izdala praška D "* včeraj razglas, v katerem pravi ilh V. 's*vu» naj mirno sprejme vesti, ki l bo objavila po svoji odločitvi. Vlada skiJ>roučl,a položaj In rezultate london-živii raz«°vorov v luči potreb In večnih žav ’h interesov češkoslovaške dr-f0 e> Vlada prosi vso javnost za podporno disciplino in zaupanje v vod-® države, ki dela popolnoma v smislu Izjav prezidenta dr. Beneša In JaVnStrske8a predsednika dr. Hodže. CeSr8t P« še vedno ne veruje, da se bo bo . °®,0vaška res okrnila In upa, da se s>u L* našel kakšen Izhod. V tem smi-■'favi' tu r.a kateri so london-k ® Proučili In obvestili London tn°u^vania ,zahtevajo 24 ur odloga za *nVn 0(,Kovor. Seje in posve- 5 Besediilra.ia,a ves »»»P01«1"6 ,n vso V|lenn ! ,0nd°nsklh sklepov nl bilo ,n tudi ne bo pred odločitvijo zopet sešel k seji, ki ob času tega poročila še traja in bo končana po vsej priliki šele popoldne. Na drugi strani pa se naglasa, da so predlogi v sedanji obliki nesprejemljivi, ker bi sprejetje pomenilo samomor Češkoslovaške. Zaradi tega je Izid seje še negotov. Vendar je položaj tak, da ie vlada postavljena dejansko le pred izbiro: ali pristane na odcepitev dela države ali pa prikliče uničenje celotne Češkoslovaške. VSEBINA SKLEPOV. LONDON, 20. septembra. Angleška vlada je včeraj na svoji seji odobrila nedeljske sklepe angleških in francoskih državnikov. Prav tako jih je sprejela in potrdila včeraj na svoji seji tudi francoska. Potrjuje se, da so sklepi v glavnem sledeči: Vsi okraji, kjer je pri občinskih volitvah glasovalo najmanj 75 odst. ra Henleina, se priključijo Nemčiji brez plebiscita. Okraj, kjer je bilo manj glasov, a ne izpod SO odst., dobe avtonomijo v okviru ČSR. Zagotovi se pravica samoodločbo za nemške okraje, ki ne žele k Nemčiji. Isto velja za okraje drugih narodnosti. Nove meje bodo mednarodno zaščitene. Prebivalstvo se po novi razmejitvi lahko zamenja. CHAMBERLAIN K HITLERJU. LONDON, 20. septembra. Ministrski predsednik Chamberlain jo poslal včeraj po seji vlade v Berchtesgaden telegram Hitlerju z vprašanjem, kdaj se lahko z njim zopet sestane. Chamberlain bo odpotoval v Nemčijo, čim dobi od Hitlerja odgovor in odločitev češkoslovaške vla' de. Ker poteče danes popoldne rok za odgovor Iz Prage, kakor ga Je praška vlada sama določila, se pričakuje, da bo Chamberlain odletel Jutri zjutraj z leta' lom v Godesberg pri Kolnu. Hitlerjev odgovor se pričakuje že danes dopoldne. Angleški parlament se pred soboto ne bo sešel k izredni seji. t Vsa Češkoslovaška v nevarnosti MADŽARI IN POLJAKI ZAHTEVAJO ENAKO BREZPOGOJNO ODCEPITEV. SLOVAKI VZTRAJAJO PRI FEDERACIJI. PARIZ, 20. septembra. Po poročilih Iz Češkoslovaške postaja položaj po londonskih sklepih vsako uro bol) kritičen. Londonski sklepi niso opogumili samo sudetskih Nemcev, ampak tudi Madžare in Poljake. Madžari na Slovaškem zahtevajo brezpogojno odcepitev in priključitev k Madžarski. Prekinili so vse zveze s Prago in se ravnajo samo še po navodilih iz Budimpešte. Madžarski listi napadajo strahovito Češkoslovaško in po prestolnici se vrše manifestacije velikih množic, ki pozivajo vlado, naj zahteva na enak način kakor Hitler korekturo meje napram Češkoslovaški. Na Madžarsko prihaja tudi vedno več madžarskih beguncev Iz Češkoslovaške, ki nočejo v češkoslovaško vojsko. Tešinjski Poljaki so pa ustanovili poseben Narodni svet za osvoboditev in odcepitev poljskega ozemlja od Češkoslovaške. Narodni svet Je izdal že proglas, v katerem pravi, da se ura osvobojenja že bliža. Pa tudi s Slovaško ljudsko stranko še ni bil sklenjen sporazum, čeprav se Je to splošno pričakovalo. Slovaki vztrajajo slej ko prej neomajno na stališču, da se morajo izpolniti določbe pittsburške pogodbe med Slovaki in Čehi. Nastaja resna bojazen, da bo Češkoslovaška popolnoma razpadla. Zmagal je Mussolini LONDON, 20. septembra. Izve se, da sta se Daiadier in Bonnet v nedeljo sprva upirala sprejeti angleški predlog glede češkoslovaške. Ko pa je prispelo poročilo o Mussolinijevem govoru v Trstu, je ta na nju tako vplival, da sta »e vdala. Ako bl se Italija pridružila Nemčiji, bi zaradi razmer v Španiji bila Francija prisiljena, se vojskovati na treh frontah. Tega Daiadier In Bonnet nista mogla tvegati in sta raiše pustila CSR. Zapiski IzoiaciOnistična kampanja v USA Republikanski in tudi demokratski reprezentanti v Kongresu dobivajo iz vseh krajev USA pisma, v katerih volivci zahtevajo, naj sklenejo, da se Zedinjene države ne bodo v nobenem primeru spustile v vojno, ki bi nastala zaradi evropskih konfliktov. Visok funkcionar notranjega departmana je dejal, da je porast izolacionistične kampanje zaradi tega tako velik, ker se evropska kriza odigrava popolnoma izven idej, ki vplivajo na ameriško publiko in zaradi bojazni, da se je Roosevelt brez konzultiranja Kongresa zaveza! v Evropi. Židje po novem italijanskem ukrepu V Italiji živi okrog 84.000 Židov, ki imajo razmeroma velik odstotek italijanskega narodnega premoženja v svojih rokah in zavzemajo socialno važna mesta. Po novi odredbi se morajo izseliti vsi Židje, ki so se naselili tamkaj in za-dobili italijansko državljanstvo po 1. januarju 1919. Teh je 20.000, od teh samo v Milanu 500. Vsako poučevanje na državnih in privatnih zavodih je Zidom za-branjeno. Z oktobrom mora zapustiti vseučilišče okrog 80 rednih profesorjev in docentov. Prav tako je na vseh šolah zabranjena vgoja židovskim otrokom. Italijanska vlada je pripravila načrt za naselitev Židov v Abeslniji, kjer jim bo odrejena posebna zona s koncesijami pod posebnimi pogoji. Bilanca vojne na Kitajskem Prvi kitajski delegat v Ženevi Welling-ton KOo ie podal bilanco 14 mesečne nenapovedane vojne z Japonci. Sedem provinc je v bojni zoni, štiri pa so Japonci popolnoma zasedli. V tem času je bilo uhitih preko 1 milijon civilistov, 30 milijonov pa jih cenijo, da so izgubili vse premoženje in jih je smatrati za begunce. Japonci so 2204 krat z letali napadli odprta mesta — kar mednarodne pogodbe izrecno prepovedujejo — in ubili 10.482 civilistov, največ žensk in otrok. Porušili so tudi 92.027 zgradb, W. Koo je konstatiral tudi, da Japonci uporabljajo pline, s čimer gazijo ne samo osnovne principe človečanstva in civilizacije, marveč tudi jasno črko haaških konvencij, ki so jih podpisali. Kitajski delegat je tudi zahteval od Društva narodov, da prične izvajati vse potrebne mere, ki so predvidene v njegovih statutih proti napadalcu. Belgijski CSAR Po zgledu francoskih desničarjev, ki so prejemali orožje iz tujine, da bi se uprii proti narodni vladi, so bili organizirani tudi belgijski fašisti, tako zvani »rexisti«, ki jim je bil na čelu poslanec L6on Degrelle. Policija je izvršila preiskavo pri poslancih Dayeu in Wynsu, ki sta zastopala rexistično gibanje v Niirnbergu. Za nedovoljeno formiranje milice je bil obtožen tudi bivši orožniški polkovnik Vigneron. Slovaki in avtonomija Razum in odgovornost pred bodočnostjo veleva Poljakom, da bi bili solidarni s Čehi; treba je upati, da nemško, madžarsko in drugo germanofilsko dobrikanje Slovakom ne bo imelo vpliva, če bodo razumni Slovaki spoznali, da lahko privede njihov boj za avtonomijo sedanjem času k razdelitvi češkoslo- VREMENSKA NAPOVED Nobene posebne spremembe milega in lepega jesenskega vremena. Zjutraj naj-brže megla. Borza. Curih, 20. septembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.9375, London 21.28, Nevv York 442.75, Milano 23.35, Berlin 177, Praga 15.20. Slovaki hitro doži-poraženih. (»Polo- vaške, po čemer bi veli žalostno usodo nia«.) Shodi dr. Mačkovega delegata Poslanec KDK, kmet in pisatelj Miho-vil Pavlek Miškina je kot delegat dr. Ma/rča govoril v Batočini pri Kragujevcu. Udeležil se je tudi nekaj sestankov po okoliških vaseh. Maribor, 20. septembra. Jz Trsta prihaja vest, da bo prenehal izhajati tamkajšnji največji list »II Piccolo«, ki se združi z dnevnikom »II Po-polo di Trieste«. S tem se završuje zanimivo poglavje zgodovine, ki je poseglo globoko tudi v našo slovensko usodo. Da pa moremo bolje razumeti pomen te vesti, moramo poseči nazaj v preteklost tega največjega mesta ob vzhodni obali Jadranskega morja. V srednjem veku in še dolgo pozneje je bil Trst malo mesto, podobno po velikosti našemu Ptuju. V njegovi sredini je živelo 3500 Italijanov, vsi ostali prebivalci in vsi okoličani pa so bili Slovenci. To nam potrjujejo tudi italijanski pisci. Šele ko je Trst postal last Habsburžanov in ko je Avstrija končno spoznala pomen morja, se je pričelo to preje tako nepomembno mesto naglo razvijati v važno pomorsko pristanišče in nazadnje velemesto. To naraščanje je privabljalo v Trst tisoče in tisoče ljudi: vsrkavalo jih je vase iz Slovenije in Istre, Dalmacije in nekdanjih avstrijskih pokrajin severne Italije. Iz vse te pisane množice priseljencev je polagoma nastajalo meščanstvo, ki se je zlivalo s starimi meščani v neko kozmopolitsko družbo z avstrijsko zavestjo, a narodnostno indiferentnostjo. Vendar je staro meščanstvo, čeprav tako neznatno po svojem številu, dajalo novemu italijanščino kot občevalni jezik. Šele v prejšnjem stoletju in zlasti v drugi polovici, ko je pričela povsod siliti v ospredje mlada narodna zavest, je pričel dobivati tudi tržaški italijanski element določna stremljenja, katerih cilj ie bila asimilacija vsega meščanstva in vseh novih priseljencev. Tako so se tisoči in tisoči Slovencev, pa tudi mnogi drugi Neitalijani, že v prvi ali vsaj v drugi generaciji spreminjali v Italijane. Nobeno mesto na našem ozemlju ali na njega periferiji ni požrlo in odtujilo našemu malemu narodu toliko njegovih sinov in hčera, kakor jih je z neverjetno naglico naraščajoči Trst. Desettisoči priimkov so še dandanes nezatajljiv dokaz tesa zgodovinskega dejstva. Toda v osemdesetih in devetdesetih letih, posebno pa po 1. 1900., je odločna slovenska protiakcija ne le zaustavila asimilacijo, ampak reševala tudi že izgubljene. Usodnega leta 1918. je bila vsaj polovica Tržačanov slovenska, od tega 70.000 meščanov z jasno slovensko narodno zavestjo. Prav v tistem času prejšnjega stoletja, ko ie italijanski tržaški živelj pričel sistematično asimilacijsko politiko, je primoral v Trst iz daljne Galicije reven Žid Teodor M a y e r. Premoženja ni imel, zato pa dober nos in židovsko podjetnost. Opazil je, da si tržaški Italijani kljub vsej svoji aktivnosti niso znali ustvariti primernega glasila, zato ga jim ie ustvaril on, g a 1 i š k i Žid. Pričel je izdajati skromen listič »II Piccolo« (»Mali«), v katerem je zbiral najprej tržaške novice in druge zgodbe, ki so zanimale radovedne meščane. Ta list je sam pisal, sam tiskal in sam kolportiral. Ker pa je dobro zadel ton, ki je tržaškim Italijanom prijal, in ker se je postavil na njihovo stran bolj radikalno nacionalno kakor oni sami, mu je Jehova delo blagoslovil in iz malega »Piccola« je ra-stel velik dnevnik, ki je dobil nazadnje veliko lastno tiskarno in tri izdaje na dan. V času stopnjevanih narodnostnih bojev je postal dnevnik gališkega Žida Mayerja najbolj strupen glasnik vsega protislovenskega in zato največji in najnevarnejše sovražnik tržaških Slovencev. Kdor se hoče o tem prepričati, naj vzame v roke letnike pokojne »Edino-sti«, pa bo videl, kako neizprosen boj se je bil med tem velikim tržaškim slovenskim dnevnikom in Mayerjevim »Pic-colom«. Nič čudnega, da je gališki Žid Maver postal važna osebnost v tržaški nacionalistični italijanski družbi, in nič čudnega tudi, da je njegov sin po aneksiji Trsta postal rimski senator in nosilec še cele vrste drugih časti. Toda zadnja leta, odkar so tržaški fašisti ustanovili svoje službeno glasilo »11 P o p o I o d i Trieste« (»Tržaško ijudstvo«) in to nikakor ni moglo izpodriniti »Piccola*. so pričeli delovati proti /Ulu Mavcriu in njege rmu podjetju. 1! Popoio di Trieste* je celo odkrito Londonski cinizem LONDON SE PRAV MALO BRIGA ZA TO, KAJ PRAGA MISLI. — PARIZ PA PRAVI, DA NI BILO DRUGE REŠITVE. LONDON, 20. septembra. Angleški listi izražajo veselje, da je francoska vlada zavzela glede ČSR isto stališče kakor angleška. Obenem poročajo, da je imel češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky včeraj, ko je zapuščal francosko zunanje ministrstvo, solze v očeh. Sicer pa naglasa angleški tisk v svojih komentarjih, da se v Londonu prav malo zanimajo, kaj Praga misli. Mnenja so, da bo Praga sprejela vse, kar bodo sprejeli Angleži In Francozi. PARIZ, 20. septembra. V Parizu sicer ne prevladuje rožnat optimizem, vendar pa zaupuje v londonske sklepe. Splošno sc upa, da jih bo praška vlada sprejela v uvidevnosti, da drugačna rešitev v sedanjih okoliščinah ni bila mogoča. MOSKVA, 20. septembra. Avala. Sovjetska vlada ni v zvezi s sklepi angleške in francoske vlade izdala nobenega komunikeja. V političnih krogih in v javnosti pa menijo, da Praga londonskih predlogov ne bo mogla sprejeti. Zaradi tega se boje vojne. Glede garancij mej pa pravijo, da ne more nihče verjeti nobenim garancijam glede mej nove ČSR. Del socialistov za Nemčijo LONDONSKI SKLEPI SO ZOPET RAZPALILI NEMŠKO V SUDETSKIH KRAJIH. NEPOMIRLJIVOST PRAGA, 20. septembra. Vest o sklepih v Londonu je delovala silno destruktivno na nemško prebivalstvo. Henleinova agitacija je zopet osvojila in sprememba se je pokazala tudi pri delu nemških socialnih demokratov, ki so včeraj pod vodstvom poslanca Seligerja izdali letak, v katerem pravijo, da čutijo tudi oni v se- bi nemško kri in da je v tem trenutku odločitev za svakega nemškega delavca samo ena: na strani nemškega naroda. Mir se sicer ne kali, incidenti so le redki in nepomembni, a zato se čuti pasivna resistenca. Nemško nacionalistično prebivalstvo je ustavilo vse plačevanje davkov in drugih javnih dajatev. Sto tisoč beguncev v Nemčiji SUDETSKE LEGIJE ŠTEJEJO ŽE 50.000 MOŽ. — VELIKO ZBOROVANJE BEGUNCEV V DRESDENU. DRESDEN, 20. septembra. Po nemških vesteh se je število političnih beguncev iz sudetskih nemških krajev, ki so pribežali v Nemčijo, povečalo že na 100.000. Sudetske legije štejejo 50.000 mož, ki jih je Nemčija popolnoma oborožila. Sinoči je bilo tu ogromno zborovanje beguncev, na katerem je nastopil kot glavni govornik bivši praški poslanec dr. Sabekovsky. Dr. Sabekovsky je strahovito napadal Čehe in govoril tudi o prezidentu dr. Benešu z izrazi, ki jih ni mogoče ponoviti. Med drugim je dejal: Kmalu bomo kot vojaki vkorakali v naše rodno ozemlje. Mi bomo zmagali, ker Hitler tako želi. Tovariši! Ura osvobojenja je bila. Hlapčevanja je konec. Stojimo v zadnji fazi osvobodilnega boja. Prav v tem trenutku stopajo odredi naših legij z orožjem v dvorano.« Svoj govor je končal z besedami: »Odslej je Adolf Hitler naš vodja*« Mussolini v Sloveniji ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE VČERAJ PREKORAČIL PRI PLANINI JUGOSLOVANSKO MEJO. LJUBLJANA, 20. sept. Včeraj dopoldne se je pripeljal italijanski ministrski predsednik B. Mussolini v Kačjo vas pri Planini, ki leži na italijanski strani, in prestopil našo mejo. Na naši strani so ga pričakovali ban g. dr. Natlačen, poveljnik dravske divizijske oblasti gen. g. Djordje Lukič in več drugih odličnikov. Tudi na italijanski strani so bil zbrani predstavniki tiska in stranke. Na obeh straneh so bli kraji v zastavah. Mussolinija so spremljali zunanji minister Ciano, ministri Starace (ki je tudi generalni tajnik fašistične stranke), Alfieri in Gigli ter Številni drugi odličniki. Na obeh straneh sta bili postavljen? ht-di častni četi, ki sta zaigrali obe državni himni. Po sprejemu je Mussolini poslušal pozdravni govor bana dr. Natlačena in se mu zahvalil ter izrazil svoje veselje, da je prestopil mejo in pregledal častno četo naše vojske. Zadovoljen je bil tudi, ker sc je to zgodilo na meji, ki veže oba naroda, ki sta prijateljska ob vseh mejah na suhem in na morju. Takšni hočemo tudi ostati. Pri odhodu je preko bana dr. Natlačena sporočil pozdrave dr. Stojadinoviču. Gosp. banu je tudi dejal, da bo vedno ostal naš prijatelj, ker je to njegova volja in kar reče, tudi drži, ker je takšna njegova morala. Mussolini sc ie tudi zanimal, kak- napadal »II Piccolo«, a uspeha le ni bilo. Uspeh jc prinesel šele novi italijanski rasizem z akcijo proti Zidom. Zid Mayer je moral odstopiti svoje časniško in ti-skarniško podjetje novemu arijskemu konzorciju pod vodstvom glavnega urednika Rina A1 e s s i a. Toda tudi s tem fašisti še niso bili zadovoljni in po zadnjih vesteh se bo moral »II Piccolo« fu-zionirati z dnevnikom »II Popoio di Trieste«. Žid Mayer bo šel. Kam? V Ga-t ličijo, domovino svojega očeta? Poglavje se zaključuje. La storia c finita! In komentar? Ni potreben Kvcjčjr-v šc dodatek: Čudna so pota ti.,odc... -r,i šno je ljudstvo po veri v dravski banovini. Ban dr. Natlačen mu je dejal, da je po večini katoliško. Mussolini je še nadalje vpra šal, ali je ljudstvo v Sloveniji slovensko in če je mir v Jugoslaviji. Gosp. bana je tudi vprašal, če je dr. Korošec naš notranji minister. G. ban mu je pritrdilno odgovoril. Nato se je predsednik italijanske vlade poslovil od naših predstavnikov in odpotoval proti Trstu. Danes jc odpotoval v Gorico, od koder odide v Videm. ?ster Buič odstopil BEOGRAD, 20. sept. Vččeraj je minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Buič, starosta splitske sokolske župe in bivši splitski župan, podal ostavko, ki je bila v imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov sprejeta. Dr. Buič je stavljen na razpolago, za zastopnika ministra za telesno vzgojo je imenovan min. Dragiša Cvetkovič. NAŠI PRINCI V ANGLIJI. LONDON, 20. septembra. Jugoslovanska kraljeviča Tomislav in Andrej ter kneževiča Aleksander in Nikolaj so prispeli včeraj v Folkeston, od koder so odpotovali v London. POLJAKI ZASEDLI MEJO. VARŠAVA, 20. septembra. Avala. PAT poroča: Uradno se razglaša: Ker so češka oblastva izdala vojaške odredbe na češkoslovaško-poljski meji in se število vojaških beguncev množi, je odredilo tudi poljsko armadno poveljstvo zasedbo meje po vojaških, oddelkih, da poskrbi za mejno varnost. POLJSKE VAJE NA MEJI RUSIJE. VARŠAVA, 20. septembra. Na meji sovjetske Rusije, zlasti Volinije, je pričela poljska vojska velike demonstrativne vaje, katerih namen je, biti v pripravljenosti /a primer, ako bi Rusi hoteli čez Poljsko vureti na pomoč češkoslovaški. Silne izgube nacionalistov HENDAYE, 20. sept. Popoln zastoj operacij na frontu ob Ebru jc razviden že iz lakonskega komunikeja, ki ga je izdala nacionalistična vlada. Podoben komunike ie izdala tudi republikanska vla-da. Nacionalistična protiofenziva, ki Jc trajala 40 dni, jc popolnoma propadla. Nacionalistične napade, ki jih je podpiraj3 ogromna premoč letalstva in artilerije, so republikanske čete junaško odbile. GC' neral Franco je moral prekiniti operacije in reorganizira za nov napad, ki naj h"® za cilj prekoračenje reke Ebro. Opaža i je tudi premikanje čet proti Valenciji in Saguntu, kjer pričakujejo nov napad. General Franco je izgubil na fronti pri Ebru 40 do 45 tisoč vojakov, ki jih je štel z* svoje najboljše edinice. OPTIMIZEM V AMERIKI. NEWYORK, 20. septembra. Avala. Kljub napetosti, ki vlad nad Evropo, Jc depresija z newyorške borze izgin*'^; Mnogi vrednostni papirje so sc dvigni1 za 10 dolarjev. Drobne vesti Brez naše vednosti in samovoljno s® bili včeraj v ,,Večerniku“ prilog vsem ruškim naročnikom reklamni 1®* laki za neki polilični shod. Vse® cenj. naročnikom sporočamo, da letaki nismo v nikaki zvezi. Zagonetni streli nepoznanega >n°' škega. Ko je 45-letni posestnik , Blagotinšek iz Loč, zvečer tehtal h®? > pred hišo Franca Klauža v Podkraj^ obč. Velenje, je slonel ob vogalu neki nepoznan moški. Dolgo sc ni 111 ^ če zmenil zanj, nenadoma pajenez0® nec izzval majhen besedni prepir.1 brez pravega vzroka ustrelil Blagot*1, ška v levo nogo. Projektil jc šel sk° ^ in ostal v desni nogi. Nato je daleč odšel počasi proti Lokovici. A ško ranjenega Blagotinška so prepel) peljali v celjsko bolnišnico, o skrj^ nostnem napadalcu, ki je govoril d mače narečje, pa poizveduje orožO štvo. Nezgoda na državnem mostu. ^ prestano se ranože nezgode in ne*.j če na drž. mostu. Ko jc včeraj p6”. čez most neki hlapec tri krave, — -ena splašila in podrla kolesarsko delavko Marijo Kenoc, ki pa ni dop1 ‘ hujših poškodb. — Ko je šofer N® ’ zadruge drž. uslužbencev vozil z v nega trga čez most, je pripeljal^ sproti kolesar Feliks D. in se zalc -c v*blatnik avtomobila. Potolkel se J nad obema očesoma, na licu in P° kali. • bil° Prijet vlomilec. 19. avgusta Jc w. vlomljeno v stanovanje Mihe ^kr • v Topolščici, okraj Slovenjgradec. se jo ugotovilo ,da je izvršil tat' v brezposelni postopač Stefan ^cr 7ai} družbi nekega Vinka. Verle prav sedi v celjski kaznilnici zaradi ra vlomov. čigavo jc blago? Franc Jonbkc- j stnik trgovine „Kosmos“ v Dvorža ^ ulici jc prijavil, da mu je že Prf c{. seci prinesel neznan postrežče K neznanega pošiljatelja zavoj synj;c zdaj pa ni nikogar blizu in g- ’ V sumi, da je blago kje ukraden •^ zavoju jc bilo 18 m raznobarv v sukna za plašče in se sedaj nanaj Jonkovi trgovini. se ]c Mariborsko gledaliti* živahno zanimanje za blok abofl Letos se opaža posebno zan‘nianjL|i|{0 abonmaje na blok, ki je sicer n® dražji, za to pa nudi to ugodnost, kaši niso vezani na določene dni ejjno nega abonmaja. Blok abonma je ie sPl0l! priporočljiv za gospodarske sloje. ^.jsK za vse, ki se ne morejo vezati »a predstav ob določenih dneh. s3- Nekaj prvovrstnih lož, odsnosno^^. meznik sedežev v ložah, je še na .^j-lago. Zdaj je še najlepša prilika z ro, kar bo tik pred otvoritvijo se ^ zelo omejeno, ali pa sploh nein°S Gospodarskim krogom iz indUb|,pscb'ia govine in obrti sc letos nudi 1 nJ1i3' prilika, da se v častnem številu* ja izkažejo kot prijatelji gleda i Novice Mlada rast Prekmurja IDEJNI obraz prekmurske mladine - DREMAVICE Prekmurje do prevrata svoje slovenske inteligence skoraj ni imelo. Bili so tu katoliški duhovniki, najbolj narodno-zaveden del, ki so edini imeli tesnejši s^k s slovenskim kulturnim in v zadnji dobi iskani odgovor, pomirjenje, smotr-braženci, ki so imeli srečo, da so se izšolali v madžarskih šolah, so bili zvesti svoji vzgoji in zato pionirji madžariza-cije. Za njih vzgojo so skrbele nekatere bogato fundirane ustanove, n. pr. Kelcz-Adelphy v Koszegu. Poizkus nekaterih katoliških duhovnikov, da bi za svoj naraščaj ustanovili v KOszegu slovenski dijaški dom, so cerkvene oblasti zaradi -zahtevane slovenščine v njem onemogočile. V Sloveniji je večinoma s pomočjo raznih verskih družb študiralo le Par dijakov in to tik in med vojno. Takoj prve tedne nove države se je pri supniku g. Kleklu zglasilo kakih 20 dijakov, ki so želeli podpor ali sprejem v slov. kat. dijaške zavode. Dijaški zaupnik je postal Štefan Tornar iz Gomilic £ri Turnišču, osmošolec, ki je imel redko srečo, da je že za časa Ogrske študi-r*l v Ljubljani. Sobota je dobila gimnazijo. Skrb za zadosten duhovniški naraščaj je bila odločilna, da je kat. duhovščina poskrbela za zgraditev dij. zavoda *Martinišče«, ki ga od ustanovitve 1. ‘924. vodijo salezijanci. Iz podobnih nagibov, posebno pa, da bi dobili zadostno "tevilo svojega učiteljstva, so evangeliji postavili »Evang. dijaški dom«. Katoliška dij. mladina se je udejstvovala ?}a začetku pri Orlu in raznih verskih kongregacijah. Evang. naraščaj je pripadal v veliki meri Sokolom. Prvo akademsko društvo, ustanovljeno v božičnih dneh 1923., je bilo Slovenjo katoliško akad. društvo »Zavednost«. Dasi po imenu akademsko, je ime-takrat le nekaj svetnih akademikov. Odločilni so bili v njem bogoslovci iz ^ariborskega semenišča. Člani pa so bili ydi srednješolci. Glavno zanimanje na ^naj: godba, igre, petje, kolesarski in izleti itd. V idejnem pogledu Je bilo ?°t>olnoma pod vodstvom katoliških du-n°vnikov. Evangeličani niso imeli takrat ^oraj nobenega akad. naraščaja. Prve Dremimbe, ki so odločilno vplivale na ®zvoj »Zavednosti« in dijaškega življe-la v Prekmurju sploh, so nastale po 1. m • To je doba, ko se je začelo po« :;°Pno demontiranje vsega, kar je imelo 2razitejši slovenski značaj in ko je po j ^ovnem gospodarskem polomu zače-kriza daviti tudi slovenskega prepro-,.eSa človeka. Slovenska katoliška mla-sjtna ie bila takrat borbena. Prekmur-se fa male2a kmeta, agrarnega Intere-skll zaradi poslabšanih gospodar-fOr razmer delala politika agrarne re-še nezadovoljnejšega. Predstavah te ie ^11 v Prekmurju kat. je Vl}*k. Opozicija v »Zavednosti« se .vodila proti Kleklovim »Novlnam«, za ve^‘ književni jezik, proti narečju, za Vjj ® upoštevanje perečih socialnih i2u*.ani* *z te opozicije sta se kmalu jjj dve struji. Prva, odločno katoli- iala’ v so J0 bogoslovci, je poudar-Drpsi v kršč. socializem in pozneje Dlc 3 Preko papeških enciklik na des-ijuh,* Iz nje so izhajali vneti pripadniki ge .lanske »Straže v viharju«. Glavno t)r ° ^ Postalo boj proti komunizmu. »2 skupina pa je skušala roformlratl U ldtiost«, da bi iz »katoliške« posta-evat, r anska* 'm tako dostopna tudi v akademikom, ki so v tej dobi Že ver7n°^n^em številu prihajali na uni-Ijeni ' Za njo je karakteristično strem haZir„ skupnem delu ljudi različnih UotrPvJ‘. ?Iavni poudarek pa je bil na tHurcifi ^^oljganja socialnih prilik preklani,, j811 ^meta. V to dobo pade izha-2a£6tl~v°tediilka »Novi čas«, kjer sta v Žn0 n„u s°delovall obe struji, pa se kon-vPlivn razšli. Laična se je pod ni je ^ napadov od konservativne stra-^kleriu i e^e radikalizirala in dobila an-n°stir! znaCaJ- L- 1933- ie z »Zavedli,, 1 pre'0mlla oz. bita iz nje izklju-drugimi tudi pisatelj Miško %ti s sodelovanja; k njemu naj bi v < ..pr'stopila tudi 'Zavednost*, mož-pa bi imeli tudi vsi drugi. PREBUJANJE IZ DUŠEVNE »Zavednost« je ostala ob strani. Politični voditelji so skušali zopet popolnoma pridobiti kat. mladino. Vendar pa so spori trajali še dolgo in so prihajali na dan v agitaciji za »Slovenskega gospodarja«, za abstinenco 5. maja, kljub temu, da so »Novine« agitirale za g. Jevtiča celo z religioznimi motivi. Zbližanje se je izvršilo šele zadnja leta, ko je tudi prekmurska katoliška mladina začela poudarjati nevarnost komunizma in podobna gesla ostale slovenske katoliške mladine. »Klub prekmurskih akademikov« je poleg vse evang. akad. mladine združil akademike demokratično in svobodomiselno usmerjene in one katoličane, ki so kljub prepovedi voditeljev smatrali sodelovanje s tovariši drugih naziranj za nujno. Klub je opozarjal na pereče socijalne probleme prekmurskega ljudstva. Največji obseg je zavzela akcija za popolno gimnazijo v Soboti, plebiscit 15.000 družinskih poglavarjev, 20.000 letakov, spomenice in brzojavke iz vse Slovenije itd. Slovensko kulturno sredino in prekmursko ljudstvo je skušal zbližati z recitacijskim večerom PEN-kluba, gostovanjem ljubljanske drame in podobno. V času izjav o »hrvatstvu« Prekmurja je organiziral Prekmurski večer z recitacijami prekm. književnikov in referati o slov. vprašanjih. Poslal je de-putacijo k hrvatskemu voditelju, da bi se avtentično informiral o hrvatskem stališču. S CMD deluje na združitvi vseh sil za narodno obrambo. Popolnoma ločeno od obeh akad. društev je začel junija 1936. izhajati kot glasilo sokolskega naraščaja »Mladi Prekmurec«. Po enem letu izhajanja se je njegov sotrtidniški krog in tudi njegov program močno razširil. Uredništvo je na pobudo naraščajnikov prevzel abit. Ferdo Godina, ki je prišel iz katoliških vrst in ki se danes že pridno uveljavlja v slovenskih literarnih revijah. »Mladi Prekmurec« zbira okoli sebe mladino vseh naziranj. Tkzv. oiicielno kat. mladine še ni pridobil v svoj krog, ima pa med sotrudniki skoraj vso mladino, ki v Prekmurju piše. Gmotno vprašanje prekm, akademske mladine rešuje »Dijaška gospodarska zadruga v Soboti«. Iz duševne dremavice prekmurskega ljudstva — posledice njegove podrejene vloge v madžarski fevdalno-kapitalisti-čni družbi — se je to ljudstvo v vojnih in povojnih razmerah močno razgibalo. Razvoj še danes ni zaključen. Ta sprememba se je morala odražati tudi v inteligenčni mladini. Dogajanja v širokem svetu so tudi to sredino močno razburila in zasadila močan razdor med njo. Vršili so se že večkratni poizkusi zbli-žanja, pa niso rodili uspeha. V nemali meri leži krivda pri tem na činiteljih izven mladinskih vrst. Težak položaj, v katerem se danes nahaja posebno severna slovenska periferija, zavest pripadnosti k slovenskemu narodu in nujnost življenja v državni skupnosti, so dejstva, ki bodo morala roditi zbližanje. Potrebno je razumeti samo eno. Prekmurje ni moglo ostati izven dogajanj v ostalem svetu, ki mu je na vse strani odprto. S silo in nepriznavanjem se ne da ničesar zavreti in zdravo je samo to, kar zraste le v svobodi in iz resničnega notranjega prepričanja. —ič. Ob 5(Metnicl septembrskih žrtev Danes poteka trideset let od onih žalostnih septembrskih dni, ko je trpljenje in ponižanje slovenskega naroda priki-pek> do roba ter dobilo tudi svoje dejanske oblike v manifestacijah in odporu proti zatiralcem. Padla sta takrat v Ljubljani slovenska muČeiilka Adamič in Lunder; divjaško je takrat drhal razbijala po Celju, Mariboru in Ptuju, a ni mogla streti duha, ki je bil na svojem zmagovitem narodnem poletu ter je prekvasil zadnjo slovensko vas, zadnjega Slovenca za narodno osvobojenje, ki je potem prišlo. Današnja obletnica bodi vsem v opomin, kako težko je bilo pridobiti svobodo, ki je posvečena s tolikimi žrtvami in kako je treba to svobodo čuvati in se zanjo nenehoma žrtvovati. Proslava 20-letnice obstoja Jugoslavije In 30-letnice obstoja NSZ v Slovenjgradcu Podružnica Narodne strokovne zveze v Slovenjgradcu je priredila v nedeljo proslavo 20-letnice obstoja Jugoslavije In 30-letnice obstoja NSZ. Proslavo, ki se je vršila v kinodvorani hotela, je otvo-ril predsednik podružnice g. Pušenjak in uvodoma pozdravil navzoče zastopnike oblasti In številnih organizacij. V svojem govoru se je govornik dotaknil zgodovinskega razvoja Jugoslavije in vsega socialnega dela, ki se Je izvršilo tekom zadnjih dvajset let. Kot drugi govornik je nastopil okrožni tajnik g. Vladimir Kravos, ki je prikazal razvoj NSZ od ustanovitve v Trstu 1907 in v Ljubljani 1908 do današnjih dni. V svojem govoru je orisal tudi razmere današnjega časa v tovarnah, ki so v rokah Inozemcev in v katerih se čuti naš delavec, Četudi na domačih tleh, za tujca, tujec pa za gospodarja. Kot tretja govornica je nastopila zastopnica Jeseniške podružnice NSZ gdč. Francka Hafnerjeva, ki je govorila o sodelovanju žensk v strokovnem pokretu. V svojem govoru je prikazala položaj delavk na Jesenicah, kjer so si s svojim aktivnim delom v strokovnih organizacijah priborile popolno enakopravnost z moškimi in dosegle lepe mezde, o katerih delavke v krajih, kjer ne poznajo strokovnih organizacij, Se sanjajo ne. Ob sklepu proslave sta bila prikazana dva kulturna filma o lepotah naše zemlje, nakar je predsednik zaključil proslavo. M&siua ie za&viraia »Hej Slovani«. ki so jo zborovalci poslušali stoje in vzklikali kralju in državi. o Odlični gostje na Golniku. Na Golnik je prišel obiskat bolne olicirjc vojni minister general Miljutin Nedie. o. Svetosavsko nagrado za njboljšl spis o našem morju je razpisal Akad. krajevni odbor Jadr. straže na univerzi v Ljubljani. Nagrada 500 din se bo podelila ob podelitvi ostalili svetosav-skih nagrad dne 27. I. 1939. o. Smrt ugledne matere. V četrtek zjutraj jc v Poljčanih nenadoma preminula (iG-letna, tukaj splošno priljubljen u ga. Marija Gašparičeva. Zadela jo je možganska kap. Pokojnica zapušča 5) otrok in moža vpokojenega železničarja. Pogreba se je udeležila velika množica domačinov. Blag ji spomin. o. Številke z ljubljanskih ljudskih šol. Na vseli mestnih in zasebnih ljudskih šolah v Ljubljani je bilo letos vpisanih 5640 učencev (lani 5665), v prvi razred pa 1212 učencev. Letos je vseh razredov 170, lani jih je bilo 177. o Novo cesto Frankotovo-Bukovje so izročili prometu. o. Jesenski plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu bo v ponedeljek, 26. IX., ob 8. uri. o. Iz občinske pisarne v Poljčanah. Občinski urad razglaša, da bo 28. t. m. na sejmišču licencovanjc bikov ob 16. url. K licencovanju se morajo prignati vsi biki od starosti 15 mesecev naprej brez ozira na pasmo, kakor tudi oni, ki so že licencovani. Prignali je treba tudi rodovniške bike. — Žigosanje sodov bo 26. in 29. sept. v Slov. Bistrici. — Vinski mošt do 12. novembra ni trošarinskl predmet. Jc pa predmet občinske trošarine ves čas od proizvodnje dalje. Zato mora ludi mošt pod kontrolo zaradi občinske trošarine. — Vinogradniki in točilci alkoholnih pijač se opozarjajo, da je treba vsako odtujitev vinskega mošta, vina nad 10 litrov in žganja nad 3 litre prijavili oddelku finančne kontrole ali pa občini. Prevoznik vinskega mošta, vina in žganja nad navedeno količino mora imeti pri sebi kontrolni list, sicer zapade kazni. Vsi točilci alkoholnih pijač morajo ves svoj pridelek vinskega mošta in žganja prijaviti v 24 urah po proizvodnji oddelku finančne kontrole. — Živinorejci, mesarji in živinski prekupčevalci Cel/e c. Celjski drobiž. Umrla sta v Drcšče-ui vasi 77-letni občinski tajnik v p. Fr. Kajtner in v celjski bolnišnici 5-letni Friderik Jakovič, sin uradnice v Anuviji. — Poškodoval si je pri stroju za vrtanje železa levo ramo 13-letni Stanko Marini; 46-letni viničar iz Loč Franc Zabu-košek si je zlomil levo nogo, ko je vozil pesek in se je voz prevrnil. — Amalija Lesovik iz Lave se je pri padcu s kozolca poškodovala, Pivec Marija iz Gosposke ulice je padla na cesti v nezavest od onemoglosti. — V noči na ponedeljek je nekdo udaril s kolom po glavi sodarja Ivana Jazbeca iz Bukovžlaka. Ptul Konec mezdnega spora Poročali smo o mezdnem sporu, ki jc izbruhnil med podjetjem Reinliard v Ptuju in delavkami. Takrat so delavke iznesle pritožbe, da jim .tvrdka zabranjuje strokovne organizacije, da se ne upoštevajo določbe o minimalnih mezdah, o bolniškem zavarovanju in o delovnem času; takral sc ludi ni moglo doseči celotnega raz-čiščenja, zato so se pogajanja preložila na 5. sept., ko bi se naj vršila pri mestnem načelstvu. Kljub temu, da je dospel v Ptuj delegat del. zbor-ncc g. Stanko Jurij, je podjetje ni predpoldan razpravnega dne — pogajanja so bila določena na popoldan — pozvalo delavke, da sc sami med seboj pogode pred nekim mariborskim odvetnikom. Delavke so pristale na pogajanja in so dosegle samo, da se jim izplačuje minimalna mezda 2‘50 din in nadure s 50% poviškom, da dobe po 14 dneli službe 1 tedensko plačo v slučaju bolezni. Niso pa se zavarovale glede stalnosti in osigura-le za zaostalo nadurno plačo. Tudi ni verjetno, da bi mogle držati strokovno organizacijo. p. Karambol. Štern Franc, posestniški sin iz Rač,se je vozil z motorjem proti Ptuju. Na mostu Studenčnice na Bregu pri Ptuju se je zaletel v tovornik i n zadobil pri tem težke poškodbe na glavi in nogi. p. Preveč je skakal čez jarke 6-letni Zavec Jakob iz Gradišča Sv. Barbara v Halozah in si zlomil nogo. p. Od šolsko maše domov grede so sc stepli šolarji iz Podlehnika v Halozah tako hudo. da so morali 7-letnc-ga Mlakarja Jožefa prepeljati v ptujsko bolnico. p. Razbil si je nos in čelo Muršič Janez, 28-lctni mizarski pomočnik iz Maribora, ko se je peljal s kolesom na obisk k svojim sorodnikom na Grajeno. p. Voz drv sc je zvrnil na Krajnčiča Franca iz Male vasi, Sv. Marjeta niže Ptuja in mu zmečkal obe nogi. se opozarjajo, da je naredba o zatira- nju slinavke in parkljevke še vedno v veljavi in da se je po njej strogo ravnati. o. Protituberkulozna zveza v Ljubljani prosi uprave občin, da bi pri sprejemu v službe lažjega značaja, kakor vrtnarje, nadzornike nasadov itd., v prvi vrsti vpoštevall na jetiki lažje obolele osebe. Svoje krajevne edinice naproša Zveza tudi tem potom, da to stran našega pro-tituberkuloznega pokreta v polni meri podprejo z osebnim stikom pri odločajočih činiteljih občinskih uprav. n. Dr. Stojadlnovlč v Beogradu. Včeraj se je min. predsednik zopet vrnil r. Bleda v Beograd. n. Ban moravske banovine Predrag Lukič je na predlog min. predsednika po prošnji upokojen. n. Za izredno glavno skupščino Učiteljskega združenja prosvetni minister delegatom še ni dovolil dopusta. n. Nemški poljedelski minister dr. Funk je dopotoval v Dubrovnik, kjer ostane nekaj časa na odmoru. n. Gozdarji Iz vse države bodo zborovali v začetku oktobra v Vinkovcih. n. Novo palačo gradbenega ministrstva bodo zidali v Beogradu. Rezultat natečaja je izredno slab; prva in druga nagrada sploh nista bili podeljeni. Maribor Gospe Marije Maistrove ni več. Nekaj let po smrti svojega moža, generala Rudolfa Maistra, je tudi ona za vedno zatisnila svoje blage oči. Nepozabna pokojnica je zagledala luč sveta 15. januarja 1885 v krškem Logatcu, kjer je preživela svoja mlada leta. le njen oče, zdravnik, ji je v nežni mladosti vcepil ljubezen do rodne grude, do vsega, kar je slovenskega, narodnega. In taka je pokojnica bila vse do svoje mnogo prerane smrti. Taka je bila ob strani svojega moža kot žena, prav taka tudi kot dobra mati, ki je svoja dva sinova inž. Boruta in Hrvoja vzgojila v zavedna Slovenca in dobra Jugoslovana. S svojim soprogom je bila v Ljubljani, v Galiciji in Celju, od 1915. pa v Mariboru, kjer se začenja njeno plodonosno društveno delo. Za nevenljive zasluge v Francoskem krožku jo je francoska vlada odlikovala z dvema odlikova-j njima, s Palme academique in Mou-chan dTsticar, naša vlada pa za narodno in človekoljubno delo z redom Sv. Save IV. stopnje. Blago pokojno objokuje premnog siromašen otrok; betežen starec in starka se bosta z žalostjo spominjala vseh dobrot, ki jih jima je izkazala. Objokavalo bo njeno smrt članstvo številnih društev, ki jim jc bila pokojnica duša, objokavalo jo bo narodno ženstvo cele Slovenije. Njen duh bo živel v Slovenskem ženskem društvu v Mariboru, živel bo v Društvu za zdravstveno zaščito dece in mladine in v Francoskem krožku, kjer je bila gospa Maistrova predsednica in idejna pobornica društvenega dela. Njen duh pa bo živel tudi v narodnem delu ob severni meji, kjer je pred leti delala skupno s svojim možem in po njegovi smrti z mariborskim in obmejnim narodnim žen-stvom. Ni je bilo narodne prireditve bodisi v Mariboru ali na meji, pri kateri bi ne sodelovala tudi gospa Maistrova, zlasti pa ni bilo človekoljubne akcije brez žrtev nepozabne pokojnice, saj je živela in umrla za dobrodelnost. Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju je predvsem njeno delo in bo ostal njen najlepši, naj-častnejši spomenik. Mariborska in obmejna siromašna mladina je izgubila svojo zlato mamico, naše dijaštvo svojo nenadomestljivo svetovalko. Njeno neutrudljivo požrtvovalnost, bodo pogrešala vsa mariborska dobrodelna in narodna društva. Njena smrt je velika izguba narodnega Maribora. Truplo pokojne gospe Maistrove so danes opoldne z avtofurgonom prepeljali v kapelico na mestnem pokopališču. Pogreb bo jutri, v sredo ob 17. uri popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Društva, ki jim je bila pokojnica predsednica, so sklicala žalne seje. Obnova mariborske stolnice KRITJE STROŠKOV Z 10% CERKVENO DOKLADO. — OHRANITEV STARIH FRESK IN REZANEGA KAMNA. Včeraj je bila pred stolnico in nato na magistratu razprava cerkvenega konkurenčnega odbora, ki jo jc vodila mestna občina. Ugotovili so na podlagi poročil tehničnih izvedencev inž. Ba-rana, arhitekta Mušiča in gradbenega tehnika Bezlaja, da je stolna cerkev nujno potrebna popravila. Skozi streho teče že ob najmanjšem deževju voda, ki se cedi celo v notranjostih po zidovih. Omet odpada in streha na stolpu je že vsa prerešetana z luknjami. Zato so včeraj sklenili, da s popravili thkoj prično in bodo te dni razpisana dela. Stroški so preračunani na 270.000 dinarjev, ki se bodo predvsem morali kriti s posebno 10 % cerkveno doklado na osnovne neposredne davke. Ta doklada je v zadnjih 20 letih v stolni župniji sedaj drugič razpisana. Cerkvena doklada bo znašala povprečno od 1’50 din do 800 din din pri največjih obratih. Spomeniški urad z g. dr. Steletom na čelu je glede popravil notranjosti mariborske stolnice izdelal posebno poročilo, bo pa te stroške nosila škofija sama. Stroški za popravilo notranjosti bodo precejšnji, ker bodo v cerkveni notranjosti po mnenju strokovnjakov odkrili stare freske. Prva etapa popravil mariborske stolnice bo prekritje Cele strehe. Zidni omet bodo odstranili, ker strokovnjaki sodijo, da je pod ometom rezan kamen, ki ga hočejo ohranili. Tujsko-prometna propaganda za naie kraje Tujsko-prometna zveza „Putnik“ je povabila osebje Putnikovih pisarn iz Novega Sada, Subotice, Borova, Osijeka, Starega Bečeja, Petrovgrada in Vel. Kikinde na študijsko potovanje po mariborskem okrožju. Skupina je prišla preko Rog. Slatine in Ptuja sedaj v Maribor, kjer so si člani ogledali znamenitosti mesta, kopališča na otoku, pohorske postojanke ter se zelo laskavo izrazili o naših naravnih lepotah. Sinoči so odpotovali v Dobrno, odkoder bodo obiskali Logarsko dolino in Savinjske Alpe. Ta obisk bo Kultura Avantgardno gledališče Pretekli petek je ponovilo Žižkovo »Neodvisno gledališče« v veliki kazinski dvorani kitajsko igro »Breskov cvet« in dodalo še »Pirama in Tizbo« iz Sha-kespearejevega »Sna kresne noči«. Franjo Žižek je študiral v Pragi, bil asistent v Burianovem »D. 38«, in prinesel kot njegov učenec tudi k nam Slovencem stremljenja modernega češkega avantgardnega gledališča. To stremljenje je gotovo zanimivo in dokazuje, da je Žižek fanatičen gledališčnik z resnimi ambicijami in velikim talentom, toda obdarovan tudi z vsemi napakami fanatikov. Te napake so v njegovi preenostavni veri, da je samo v njegovi smeri odkritje resnične gledališke umetnosti in da je vse, kar je imel svet doslej, zanič. Oznanjevalcev takih ver pozna povojna umetnost vseh panog dolgo vrsto in pod imeni najrazličnejših »izmov«, a dasi so nedvomno obogatili razvoj umetnosti z novimi pridobitvami, sveta le niso prepričali, da je treba vse staro zavreči in slediti samo njim. Življenje jih je prisililo l; kompromisom. Žižkovo gledališče oznanja, da se je treba vrniti k Shakespearejevemu odru brez kulis in drugih rekvizitov. Tako so oznanjali povojni slikarji in kiparji, da naj gremo k primitivizmu, a milonska Venera je vendarle odnesla zmago. In svet ne ve, ali ni morda umetnost sploh že nekoč dosegla najvišje popolnosti in je vse nadaljnje prizadevanje le novo oddaljevanje in približevanje, tej popolnosti? Toda v mladih ljudeh je bil vedno upor proti staremu: včasih je izviral iz resnične vere in moči, včasih pa tudi le iz nemoči in zavesti. V Žižka verujem in sem prepričan, da iz njega ne govori nemoč, zato bi bilo dobro, da bi se mu njegovo delo omogočilo v lažjih razmerah, da ga ne bi zagrenjenost ubila, kakor je že toliko drugih naših resničnih talentov. To svojo moč je pokazal tudi z režijo »Breskovega cveta« in »Pirama in Tiz-be, vendar veliko bolj s prvo, kakor z drugo igro. Druga je bila vse preveč improvizirana, neizdelana in vse preveč — tendenčna. Ta tendenca ni bila mor- birez dvoma mnogo doprinesel za razvoj našega tujskega prometa. m. Maistrovi borci se polnoštevilno udeležijo jutrišnjega pogreba umrle gospe Marije Maistrove, plemenite žene našega nepozabnega generala. m. Umetniški klub sklicuje izredni občni zbor v nedeljo 25. IX. ob 10. v lovski sobi hotela Orel. Dnevni red: prireditev umetniškega tedna in ustanovitev društva za zgradbo novega gledališkega poslopja. m. Znani češki pevski zbor „Smc-tana“ pride na svoji koncertni turneji v Maribor, kjer bo nastopil, dne 9. oktobra v unionski dvorani. Koncert prireja Ipavčeva pevska župa. • m. Sokol Maribor-matica poziva vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba preminule sestre general Marije Maistrove, ki bo v sredo 21. t. m. ob 17. uri. Zbirališče v krojih ob 16*45 uri pred kapelico mestnega pokopališča na Pobrežju, ostalo članstvo v ci-vilu z znakom. Zdravo’! m. Mestno poglavarstvo sprejema številne pritožbe o kršitvi naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Kršilci bodo najstrožje kaznovani. ni. Komisija na Pohorju. Včeraj popoldne je bila na Pohorju posebna štiričlanska komisija, ki je izbrala in proučila zemljišče za gradnjo gostilničarskega okrevališča na Pohorju. m. Filmanje Maribora. Po uspelem Rimanju Logarske doline, Savinjskih Alp, Rogaške Slatine, Dobrne, Rimskih toplic in Laškega bo danes filmal še Maribor in lijegove znamenitosti ter mariborsko okolico znani filmski režiser, naš rojak dr. Konstantin Kostič iz Newyorka. Začetkom oktobra pa bo snimal trgatev v Slov. goricah in Halozah ter »prleški dan« v Ljutomeru. m. Pospešite dela na mostu! Čudimo se, da se doslej ni dogodilo še več prometnih nesreč na državnem mostu, ki se je spremenil v Babilon zmešnjav. Tega nereda na mostu so siti že stražniki, avtomobilisti, kolesarji in pešci, ki so na državnem mostu stalno v življenjski nevarnosti. Zato je potrebno, da se dela pospešijo in da se uvede prekourno in nočno delo. m. Maribor dobro pozna ravnatelja „Putnika“ v Beogradu, Slovenca g. Vladimirja Peršeta, ki te dni slavi 15-letni-co uspešnešga dela za razvoj našega tujskega prometa. Med drugimi je tudi njegova zasluga, da je bil zgrajen novi most čez Mlavo in zato so ga krstili z imenom »Vladimir Perše". m. Pomočniški izpiti bodo jutri zvečer v prostorih Slovenskega obrtnega društva v Vetrinjski ulici. Izpiti bodo iz kolarske, tapetniške, sedlarske, jer-menarske, lončarske, pečarske, vozo-sedlarske in ličarske stroke. Izpraše-valno komisijo bo vodil g. Miho Vali-tar. m. Občinska seja v Košakih bo v sredo, dne 21. t. m., ob 14. uri v krčevinski šoli. Razpravljali bodo o novem poslovniku za občinski odbor, ki ga je za vse občine uvedla banska uprava. Sklepali da politična, ampak izključno le umetniška, vendar se mi zdi, da je prekoračila zdravo mejo, zlasti v kolikor je odkrivala neke aluzije. Tu moram Žižku odkrito povedati: Ne rušite v naših ljudeh vse vere v tisto, kar imamo, dokler nimamo boljšega in ni tisto boljše več kakor eksperiment, katerega zmago ali propast bo pokazala šele življenjska izkušnja bodočnosti! Najmanj pa na meji, kjer ima tudi umetnost svoje dvojno poslanstvo! O obeh predstavah samih moram priznati, da ima avantgardistična misel svoje zdravo jedro, da pa se da s popolnim uspehom uveljaviti samo tam, kjer ima na razpolago sebi primemo delo. Tako delo je »Breskvov cvet«, a vsaj do neke mere tudi »Piram in Tizba«, dasi manj. Sem pa prepričan, da je vse polno kvalitetnih dramskih del, ki bi v tem slogu uprizorjena propadla. Še večji pa bi bil uspeh, ako bi Žižkovo gledališče imelo bolj izoblikovane in dozorele igralce. Sedanji kažejo večinoma resničen talent, toda včasih jih je le preveč premagalo začetništvo z vsemi znaki diletantizma. Zlasti pa bi bilo treba več paziti na čisto in razločno izgovorjavo. Morda bo sistematično delo, ako se po- bodo o popravilih občinskih poslopij v Košakiii in pri Sv. Petru, o oprostitvi občinskih trošarin na alkohol, ki ga rabi tovarna »Mirim« za izdelovanje bonbonov, o novih gostilničarskih koncesijah ter o davščinah tovarn, ki leže na meji košaške in mestne občine. m. Zborovanje sodarjev. Poročali smo že o položaju sodarjev bivše ma riborske oblasti. V nedeljo dopoldne se bodo sestali v Mariboru in proučili, če se je položaj izboljšal, sicer bodo prisiljeni svoj sklep o odložitvi obrtnih pravic v celoti izvesti. m. V planinsko kočo pri Sv. Primožu na Veliki Kopi na Pohorju sta vlomila oče in sin Šmidhofer ter odnesla posteljnino, jestvine 'n druge predmete v vrednosti okoli 4000 din. Oba sta bila aretirana. Vlom priznavata, zagovarjata se pa s svojim stradanjem. . m. 40 let je bila v bolnišnici. Včeraj ie v mariborski bolnišnici umrla 81-letna Zofija Žurej, ki je bila 40 let zaposlena v tukajšnji bolnišnici kot strežnica in nazadnje je zdravnikom pospravljala sobe. m. Žila je počila na desni nogi 50-letni zidarjevi ženi Mariji Štruc iz Razvanja-Zaradi hude krvavitve je bila nevarnost za njeno življenje, zato so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. m. Licitacija za oddajo del v Studencih. Studenška občina je razpisala lic'" tacijo za oddajo gradbenih del pri pre' stavitvi kapucinskega hleva na drug° mesto in izravnavo Slomškove ulice Prl Jožefovi cerkvi. Preurejevanje prostora pred to oerkvijo bodo pričeli koncem tega meseca. * Mariborsko Sokolstvo se poziva, d* se udeleži pogreba ge. general Maistrove v civilu z znakom. Zbirališče jutri ob P°’ 17. uri na Pobrežju pred pokopališčem* Zdravo! — Meddruštveni odbor. * Zlate zapestne ure 230 din samo v trgovini M. Ilgerjev sin, Maribor, GosP°' ska 15. ^ * Jesenski čar Slovenskih goric vabi- Krožni izlet »Putnika« z udobnim avtobusom po vinorodnih Slovenskih goricah v nedeljo, dne 25. septembra, ob 8. nf Št. Ilj—Cmurek—Apače—Gornja Rad£°' na—Slatina Radenci—Kapela (najleP=a razgledna točka Slov. goric)—Sv. TroJi' ca—Sv. Lenart. Cena vožnje le 50 din a3 osebo. Prijavite se takoj pri »Potniku"' število sedežev je omejeno! • Preizkusite tudi Vi svojo srečo! Nabavite čim preje srečko drž. razred^ loterije pri viru sreče, »Putniku«, Maribor. Velika izbira številk, točna, solidh in diskretna postrežba! Kino Kino Union. Danes izborna in francoska ljubezenska komedija »NeaP®* v plamenu poljubov« s Tinom Rossi-Grajski kino. Danes, 20., »Vsi Pr enemu«. Prekrasen film s svetovno zh no filmsko zvezdo Silvijo Sidney. prihodnji spored: »Gospodarji vjfj8^3^ veliki senzacionalni pomorski filn1 nemškem jeziku. sreči ustvariti trajno skupino, dvigaj0 tudi to stran do večje višine. k. Razstava slovenske izvirne pe in znanstvene, ki bo od 2. do IZ* « bra v Ljubljani (Trgovski dom/«, ioj, pokaže razvoj naše književnosti v desetletjih. Namen razstave je, mo jati na slovensko knjigo, ki je bila v ^ usodno zvezana z našim narodnim . stojem. Naša knjiga ni imela nikdai ^ kih časov, zato jo moramo tem vati. Razstavi, ki jo prireja s javnosti Društvo slovenskih knjG jj- ja v uvrou lsiuoivv v kov, bodo dala poseben poudare _ predavanja o naši knjigi ter P°se® r3Z-blikacija s pregledom dvajsetletnega voja. Kakor čujemo, se udeleže 1m stave tudi mariborski založniki, k> -V jjo vabljeni na sodelovanje. Razstavljen ^ okrog 3000 knjig, število, ki dokazuj v soko raven naše knjižne ProizVj7v3 bP dobi narodne neodvisnosti. Razsta d0b-kulturni dogodek v razburkanem r ya-ju, dogodek, ki ga spremlja z raz« njem s podporo vsa naša javnost- ^ k. Češka premiera v Zagrebu, j* ge-ška drama je igrala v nedeljo P škega pisatelja Emila Synka drar' j,, lika stvar«, ki ie dosegla velik ' Spori Zmaga Grkov v balkanskih igrah V soboto in nedeljo so se nadaljevale ju zaključile letošnje balkanske igre, v katerih je do drugega dne vodila Jugoslavija, tretji dan je pa morala odstopiti vodstvo Grkom. Na rezultate je vplival moker teren, na končni skupni rezultat Pa odsotnost Stepišnika, Despota in Stevanoviča ter slaba kondicija talentiranega Kotnika, ki ga še ovirajo poškodbe ■z Celovca, tako da se je zgrudil v teku aa 5000 in 1500 m, kjer je veljal za favorita. Tehnični rezultati drugega dne, t.. j. sobote: 200 m, predteki: 1. predt.: 1. Kling (J) “2.4 (izenačen jug. rekord), 2. Andreanis 'G) 22.7; 2. predt.; 1. Jordaska (R) 232, 2- Lambrakis (G) 23.2. 400 m z zaprekami, predteki: 1. predt.; Manticas (G) 57.2, 2. Pleteršek (J) 57.6; 2- Predt.: 1. Erlich (J) 58.9, 2. Hajdigeor-«iu (G) 59.5. Met diska: 1. Syllas (G) 49.60 m, 2. Kleut (J) 46.18 m (nov jug. rekord), 3. Goros (G) 45.32, 4. Havalatz (R) 43.65 m, Kovačič (J) 42.53 m. 5000 m: 1. Krevs (J) 15:35.4 (balk. tek.), 2. Nitas (G) 15.49, 3. Dim Cristea 'K) 16:02.1, 4. Arfan (T) 16.06, 5. Arva-ni‘is (G) 16:21.4. Skok v daljino: 1. Dr. Lambrakis (G) a,H 2. Patarakis (G) 6.91, 3. Stoichites-c« (R) 6.74, 4. Radonič (J) 6.54.5, 5. La-Zarevič (J) 6.52.5. . 200 m, finale: 1. Kling (J) 22.5 (izenač. }u2- rekord), 2. Andrealis (G) 22.6, 3. Lambrakis (G) 22.6, 4. Dejenariu (R) “T2, 5. Jordacka (R) 23.2. Met kladiva: 1. Gojič (J) 47.10 m, 2. (R) 45.60 m, 3. Petropoulos (G) 'G) 42.55 m, 4. Majetič (J) 40.08 m. t 400 m z zaprekami, finale: 1. Manti-,ICas (G) 56, 2. Pleteršek (J) 57.3, 3. Erik*1 (J) 57.8, 4. Hajdigeorgiu (G) 58.9, •JLapusan (R) 59.5. Balkanska štafeta (800x400x200x100); k Jugoslavija (Goršek, Nikhazi, Kling, JaPer) 3:25.2 (nov jug. rekord), 2. Gr-*a- 3. Romunija. .. Stanje točk po drugem dnevu: Jugo* 2?vija 78.5, Grčija 68, Romunija 36, Tur-*a 10.5, Albanija 1. Postavljena sta bila a°va jUg. rekorda; v metanju diska — ^sedanjega 45.53 in je branil tudi Kleut *n v balkanski štafeti, dosedanjega •27.0 je postavilo »Primorje«, Ljubljana, b Postavi Goršek, Gaberšek, Kovačič, kteršek. „ ‘Ginični rezultati tretjega dne, to je Pednje: Tek na 110 m z zaprekami: 1. Hanže- ,°v* (J) 15, 2. Mantikas (G) 15.1, 3. Fa-JKJT) 15.7. han °h PaUcl: 1. Tanos (G) 3.91, nov -j, ‘kanski rekord, 2. Ajerhal (R) 3.80, 3. r.avl°s (G) 3.80. m finale: 1. Gezen (T) 49.4, 2. Ka-‘^orgos (G) 50.6, 3. Pleteršek (J) 50.7. ^®t diska (helenski stil): 1. Silas (G) 40.12, 2. Kleut (J) 37.59, 3. Kovačevič (J) 37.10. Tek na 1500 m: 1. Goršek (J) 4:05.4, 2. Kiss (R) 4:06.8, 3. Belkopulos (G) 4:10.3. Troskok: 1. Laniotis (G) 14.45, 2. Jo-vičevič (G) 14.00, 3. dr. Lambrakis (G) 13.91. Met kopja: 1. Papageorgiu (G) 58.48, 2. Vamanu (R) 58.43, 3. Markušič (J) 57.60. Maratonski tek: 1. Ragazos (G) 2:30.38, nov evropski rekord, 2. Kyriaki-das 2:31.20, 3. Sevki (T) 2:55.38. Naši atleti so dosegli mesta od 6. dalje. Štafeta 4x100 m: 1. Grčija 43.4, 2. Jugoslavija (Stefanovič, Radonjič, Kling, Bauer) 43.9, 3. Romunija 44.5. Končni rezultat: 1. Grčija 125, 2. Jugoslavija 114.5, 3. Romunija 58, 4. Turčija 28.5, 5. Albanija 4. Senzacija je poraz Grka Mantikasa na 110 m z zaprekami, Hanžekovič je z zmago izenačil jug. rekord. Izenačene re- korde značijo tudi rezultati na 100 in 200 m, v metu krogle je Kovačevič postavil nov balkanski rekord, Krevs v teku na 5000 ra, v balkanski štafeti je postavilo naše moštvo nov balkanski in jug. rekord. Omenili smo že rekord Kleu-ta v metu diska. Naša ekipa je na letošnjih balkanskih igrah osvojila 11 prvih mest proti 9 grškim ter dosegla tudi največ rekordnih rezultatov. Vendar strokovnjaki priznavajo, da je zmaga Grkov zaslužena: zmagalo je boljše moštvo v celoti nad boljšimi poedinci. s. Na listi strelcev v nacionalni ligi vodita po odigranem 4. kolu Lešnik (Gra-djanski, Z.) in Petrovič, ki sta oba dosegla po 6 golov. Lešnik je bil tudi lani najuspešnejši strelec med ligaši. s. Na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo dun. banovine v Novem Sadu je v.singlu dam zmagala gdč. Florijan iz Zagreba, v singlu gospodov pa [Mitič. V konkurenci parov so zmagali IMitič-Majer in Florijan-Radovanovič. Gospodarstvo Škodljive ovire ori prodaji mošta HUD UDAREC NAŠIM VINOGRADNIKOM Banska uprava je poslala vsem finančnim oddelkom nalog, voditi vinski mošt pod strogo kontrolo in istega odprem-Ijati edino potom sprovodnic. Dne 12. novembra se imajo popisati vse zaloge vinskega mošta in voditi v naprej kot vino. Odpis za droži se po 12. novembru ne sme priznati. Teoretično in na prvi pogled ta nared-ba ne bi bila preveč kruta, saj vemo, da se je zadnje leto izvajala stroga kontrola pri prometu vina. Prodali smo vse zaloge in to še po razmeroma dobri ceni. Da stroga kontrola nad prometom vina ni naredila nam vinogradnikom ovir pri prodaji in da zaradi tega ni padla cena, sta najbrž pripomogli v precejšnji meri dve zelo slabi vinski letini, saj vemo, da ni bilo starih zalog. Kako pa se bo prodaja vinskega mošta razvijala vsled te stroge kontrole, si oglejmo malo bliže iz praktičnega stališča. Če se mi posreči prodati moj vinski mošt, kar pa je zaradi cit. naredbe dvomljivo, moram vzeti sprovodnico. Če bo ob trgatvi toplo vreme, bo začel, mošt takoj pri preši vreti (kipeti) in bo transportirale brez izgube par litrov izključeno. Vsi vemo, da se zgubi pri transportu kipečega mošta precejšnja količina. Dvomim, da bo kupec prevzel mošt, katerega bo par litrov manj kakor se glasi sprovodnica. Kje pa naj krije primanjkljaj? To pa še ni vse. Iz prejšnjih let vemo, da si večji gostilničarji in vinski trgovci jeseni nabavijo precejšnje zaloge mošta. Dne 12. novembra pride kontrola v svrho popisa zaloge, ki pa mu glasom sprovodnic nikakor ne odgovarja, ker mu je pri vrenju mošta potom ogljikove kisline šlo dobrih 5% v zrak. Posledica je dejanski opis in razne glo- be. Razen tega, kar bodo radi potrdili strokovnjaki, ni priporočljivo in se sploh ne smejo boljša vina pred decembrom pretakati. Vprašamo se, kaj bo naredil z drožmi? Ali bo rajši plačal trošarino, ali pa riskiral velike globe? Ali bo oropal vino s preranim pretakanjem na aromi? Najbrž ne eno ne drugo, ampak enostavno ne bo kupil vsled te naredbe vinskega mošta. Škodo vsled tega bomo imeli le mi vinogradniki. Vsak komaj čaka, da grozdje dozori, ga spravi v promet in krije z izkupičkom svoje obveznosti, posebno oni, katerim preti transferacija od davčne uprave za anuiteto. Ne bi nasprotovali takim naredbam, če ne bi bilo vidnih izgub v breme vinogradnikov in če bi oblast v nasprotnem primeru imela škodo. Temu pa ni tako. Banovina sploh ne pobira trošarine na vinski mošt, le občine in od teh ne vse. Torej stvarno ni povoda za to strogo kontrolo in oviranje prometa, saj bi vendar lahko vsaka občina, ki pobira trošarino na mošt vršila sama kontrolo nad gostilničarji v svoji občini; v onih pa, kjer se trošarina ne pobira, naj se kontrola opusti, da nemoteno spravimo pridelek v promet pravočasno, dokler nas naše obveze ne poženejo v gospodarski polom. Mislim, da je povedano dovolj jasno, da je taka kontrola odveč ter se da temu odpomoči na preprost način in nikdo ne bo imel izgub. Menda slične naredbe tudi niso v prid narodnemu gospodarstvu. Dalje naj se dovoli tudi 10%ni odpis na droži, kakor prejšnja leta, saj nam je znano, da istih ne morejo prodati niti trgovci, niti gostilničarji za vino, pritis- kali bi pa vsled tega občutno na cene pri vinogradnikih. Vinogradniki. Naia pšenica gre skoraj vsa v Nemčijo Mednarodni položaj precej občutno vpliva tudi v žitni kupčiji. Prizadu je sicer uspelo, da je po določenih cenah odkupil okoli 11.000 vagonov pšenice. Zadnje tedne pa se cene čedalje bolj učvr-ščajo. Izvoz pa se je nenadoma zelo dvignil. V avgustu smo izvozili 4305 vagonov pšenice, od tega 4299 vagonov v Nemčijo, ki je postala skoraj edini kupec naše pšenice. Vrednost tega izvoza zn? ša 82.9 mriij. din. Iz trgovinskega registra Pri Trboveljski premogokopni družbi je bil izbrisan zaradi smrti član uprave Henry Laperte, vpisan pa g. Ivan Avse-nek. Pri Tvornici za dušik v Rušah sta bila na mesto izpadlih upravnih članov gg. dr. Bohinjca in dr. Slokarja vpisana gg. dr. Žitko Stanko (predsednik Zveze fantovskih odsekov) fn Ivan Avsenek. g. Naš klirinški saldo nasproti Nemčiji se je do polovice t. m. zopet znatno dvignil ter znaša sedaj 268 milijonov dinarjev. Vplačila tečejo pa počasi, tako da naši izvozniki zelo pogrešajo gotovino, ki so jo bili vložili v kupčije. g. Mednarodna konferenca za sladkovodno ribarstvo je pričela zasedati, v Beogradu. Udeležujejo se je poleg naših še delegati CSR, Poljske, Francije, Švice, Madžarske, Grčije in Bolgarije. g. Eskontlranje italijanskih klirinških nakaznic. Narodna banka je odredila, da se tako na Sušaku kot v Ljubljani pričnejo odkupovati italijanske nakaznice, glaseče se na dinarje. Pri odkupu se je zlasti ozirati na nakaznice malih žag in lesnih podjetij. Kupovale se bodo z 2 odst. skontom pod običajnimi pogoji. g. Jugoslovansko-italijatiski trgovinski razgovori se bodo pričeli v drugi polovici oktobra v Rimu. g. Klirinška bilanca naše države je bila koncem avgusta pasivna za 28.7 milijonov din. Ta pasivnost tem bolj preseneča, ker je bila bilanca lani ob istem času aktivna za 156.3 milijonov din. g. Svetovna produkcija zlata znaša v prvi polovici leta 15.1 milijonov unča, dočim lani samo 14.4 milijone unča Produkcija zlata se stalno veča. g. Povišana uvozna carina na zlato v švid. švicarsko ministrstvo narodnega gospodarstva je povišalo uvozno carino na zlato. Ta povišek bo služil za ustanovitev fonda za pobijanje raka in drugih bolezni krompirja. g. Stalni italijansko-jugoslovanski gospodarski odbor, ki bi se moral že avgusta sestati na Bledu, bo imel sestanek sredi oktobra v Rimu. g. Obvezno zavarovanje obrtnikov je uvedla Nemčija. Zavarovanje se bo ravnalo po letnih dohodkih. Posamezni obrtniki, ki bodo to želeli, se bodo mogli za-arovati tudi nazaj. Daljic A MARIJA ROMUNSKA: 27 mfaoa surtjotj* Vsei^°bbs je bilo ime fantu, ki nas je spremljal na 'ahal na^ Poiezdih. Bil je vedno dobre volje, in naša lla “a Predrznost ga ni nikoli spravila iz ravnotežja, l°vPz°tMo, udeležil se je nebrižno vseh naših pusto- pK^or sem že omenila, našemu šolanju ni bila sm0 ecena posebna pozornost in pomembnost. Imeli jet|l0res ludi ure pouka, katere smo občutili kot nepri-bi 0lneievanje svobode, toda nihče se ni trudil, da m bil vcepil v glave kakšno posebno znanje. ruen- asc Prvo šolsko -leto na Malti je poteklo v zna-DritJ* 'na'° Privlačnih (učnih metod naše mademoiseile. %oti ,et0 jo je zaradi bolehnosti in nelojalnosti na-*a in -11111111! omenjala neka druga nemška, dosti mlaj-t,a 2en'z, naiboljše rodovine potekajoča učiteljica. Toda vl°Ke ua ni igrala v našem življenju posebno srečne Syoje . *e vsc preveč mamina prisrčnica in je to V hupanje preveč izrabljala, dorp ' so bili dnevi med odhodom stare in priho-ia* i„'?,Ve učiteljice. To je bil srečen čas, ki sve ga ju Ucky izrabili popolnoma po svoji volji. W ‘^moisdie je bila »frileuse«. kakor se je sama ^ ie ii‘,a; t() >c povzročalo največ razprtij z mamo, Niiseii a odprta okna in čisti zrak, dočim je made-k ni ,,e’ Ll je bila anemična, vedno zeblo. Tudi papa fr>'a je malo privlačna in za moške menda °dbljaj0ča. Tu se spominjam nekega smešnega dogodka, ki je bil zelo zabaven, katerega središče je bila maderaoisel-le in se je dogodil ob priliki nekega plesa v maskah, katerega je priredil guverner sir Lintorn Simmons v guvernerski palači v Valetti. Tisti ples je bil dogodek, ki je vznemiril vso malteško odličnejšo družbo, kajti udeležiti so se ga smeli vsi javni reprezentanti. Tudi mademoiseile je bila povabljena. »Mademoiseile, quell oostume mettrez-vous?« »Ah, mes enfants, c’est un grand secretl« »Oh, mademoiseile, dites, dites!« »Non, non, mes enfants, ce sera une surprise, une belle surprise. Je puis seulement vous dire, que je serai une dame trčs importante.« »Mademoiseile, kakšen kostum boste oblekli?« »O, moji otroci, to je velika skrivnost.« »O, mademoiseile, povejte, povejte!« »Ne, ne, moji otroci, to bo presenečenje, lepo presenečenje. Smem vam povedati samo to, da bom zelo pomembna dama.«) S tem smo se morale zadovoljiti, čeprav smo bile zelo radovedne na kostum, ki naj okusno odene ma-demoisellino mršavo telo. Končno je napočil težko pričakovani večer in me smo se zbrale v veži. Za vsemi vrati je stala radovedna služinčad, da vsaj s kratkim pogledom ujame podobo mask. Papa si je nadel starorusko nošo, ki jo je bil dobil nekoč v Petrogradu. Mama, ki ni marala »naličkano-sti«, je bila »simplement poudrče«, nasprotno je pa nosila njena zaupna prijateljica lady Mary Fltzwilliam, simpatična Irka, katere lasje so že takrat, čeprav je bila še mlada, naglo siveli, golobje sivo krinolino iz tafta v slogu Ljudevita XVI., ki se je lepo skladala z njenim obrazom in postavo. Toda kje je mademoiseile? Ah, tu prihaja! O, sveta nebesa! Zamislite si oglato, mršavo in brljavo mademoiseile z naočniki na nosu v tesni obleki, ki vse preveč odkriva njene suhe noge in je rdeče-belo-modra, predstavljajoča francosko zastavo; in kakor da bi hotela to revno-smešno neokusnost še stopnjevati, je nosila na glavi frigiško čepico. In to v kra* Ijevski angleški hiši! Nastal je mučen trenutek; nihče ni vedel, kaj nai reče. Papa je nagubal čelo in njegovo nezadovoljstvo se je vidno izražalo na njegovem obrazu. Njegove misli je bilo kar mogoče čitati izza izraza. Papa jeze ni znal ne zadušiti ne prikriti. Mademoiseile je postala naenkrat zmedena in preplašena, spoznala je menda, da tiči v dosti prekratkem krilu. »Mais, mademoiseile, vous avez dit que vous se-riez une dame trčs importante!« (»Toda. gospodična, vi ste dejali, da boste zelo pomembna dama!«) Bili smo ogorčeni. »Eh bien, mes enfants, je suis le drapeau francais. je suis la France! A bas les chapeaux!« (»Eh dobro, moji otroci, jaz sem francoska zastava, jaz sem Francija! Doli klobuke!«) (Se nadaljnje.) Sirite „Večernik Vsem, ki ste jo poznali in radi imeli, sporočamo, da nas je danes po kratki in težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila naša ljuba mamica, gospa Marija Maistrova VDOVA GENERALA Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 21. septembra 1938. ob 17. uri izpred kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru do rodbinske grobnice istotam. Maša zadušnica se bo brala v frančiškanski cerkvi v Mariboru v četrtek, dne 22. septembra 1938., ob 8. uri. Prosimo, ohranite rajnico v lepem spominu! Hrvol In Borut, sinova. Milka Mankočeva, teta - ter ostalo sorodstvo. Maribor, dne 19. septembra 1938. 5 sodišča Prstan z dragulji Razprava bi mogoče ne bila zanimiva, če ne bi odkrila nekaj vpogledov v življenje onih mariborskih meščanov, ki se jim je kdaj tako dobro godilo, da so se lahko ob posebnih prilikah obdarovali s prstani in dragulji. Takšen prstan je potlej romal iz družine v družino in osrečeval ljudi. Vsi so ga poznali, namreč domači. Pjstan je bil starinski in dragocen, med brati vreden najmanj 4000 din. V prstanu je bil vdelan velik dragulj, ki bi bil že sam cenjen najmanj na 1500 din, da človek niti ne govori o tistih štirih manjših draguljih, ki so veliki dragulj obkrožali. Poslednjemu njegovemu lastniku se je dobro godilo, ko je dobil že pred davnimi leti prstan v svoje roke. AH vse na svetu je minljivo. Časi se obrnejo, lepega dne se člove* zave, da je star in da se mu roka potresa. Ali to bi še tudi ne bilo najhujše, če ne bi zašel zraven vsega tega v težke življenjske razmere. Potlej se človek spomni na prstan; skraja niti ne upa razmišljati o tej sveti in uvaže-vani rodbinski dragocenosti, pa časi so vedno bolj trdi ter človeka prisilijo, da lepega dne, ko je že sila na vrhuncu, poišče s tresočo se roko tisto rodbinsko svetinjo, jo še zadnjič nekajkrat obrne v roki, kakor da bi jo hotel potežkati, nazadnje pa vzdihne in odide z njo k zlatarju. Težka je taka pot. Meščan je ostarel in močno mu je že pobralo pogled. S palico si pomaga do zlatarja. Tam položi pred njega prstan in pove, da je prstan dragocen in dragulji, ter na koncu vljudno vpraša zlatarja, če mu ga lahko oce-nL Zlatar je okreten, naspravi nekaj eksperimentov ih pokima z glavo. Res, prstan z dragulji je dragocen, vreden je 4000 din. Povsem korektno vpraša meščana: »Ali ga nameravate prodati?« Ne, meščan odkima. Star je in ima izkušnje. Pozna mesto in ve, kako se živi; do draguljarjev je bil vedno nezaupljiv. Zato odide naprej in vstopi še pri drugem zlatarju. Tudi ta ..apravi svoje eksperimente in ga oceni na 4000 din. Vpraša: »Ali ga gospod F. prodaja?« Meščan prikima, ali ne pozabi omeniti, da je prstan starinski. Zdaj se zlatar začne izvijati. Takšen prstan izplačati, to je precej denarja. Težko je tudi takoj iztakniti kupca zanj. Ce pa leži prstan v zlatarjevi delavnici, pa res nima zlatar nič od tega. Na koncu se le tako domenita, da je prav za zlatarja, meščan pa mora biti tokrat z manjšim zadovoljen, ker je v sili. Dobi na roko 1000 din in odide. Grenka je bila pot. Ali meščan si sčasoma opomore in lepega dne izve, da je prodal zlatar veliki dragulj iz prstana za celih 1600 din. Odhiti k zlatarju in ga povpraša, kako je s prstanom. Ta se začudi, čemu hoče gospod to vedeti. Kaj mu meščan ni prodal prstana v komisijsko prodajo? Za 3500 dinarjev sta se domenila. Zlatar ničesar več ne ve ter postavi razburjenega meščana na ulico. Ta je razburjen in kriči, da je zlatar največji goljuf. Tako pride vsa zadeva pred sodni stol. Na zatožni klopi sedi zlatar, češ da je opehari! meščana, kar pa odločno zani- ka. Zaslišijo meščana. Prav sitno mu je, da je moral priti zaradi tega prstana pred sodišče. Nazadnje še zaslišijo druge priče; neki zlatar Izvedenec izpove malo neugodno za obtoženega zlatarja. Tudi kak rodbinski član, ki je imel kdaj v rokah prstan, se zasliši. Meščan in priča imata vsak svojega odvetnika, ki bojujeta ljut besedni dvoboj. A razprava sama se vleče in vleče. Cele ure. Zadeva sama na sebi je pa tako sitna. Kdo ve. katero srečno dekle je bilo obdarovano s prstanom, ali ,'i ga naj potegnejo s prsta in ga predložijo sodnikom? To bi bil vsekakor škandal za tisto rodbino. Končno sodišče zavrne vso zadevo na pot civilne pravde, ker se ne more prepričati, da bi bil kazenski progon utemeljen. Saj je ena priča celo izpovedala, da je meščan prstan zares prodal zlatarju za 1000 din. Radio TOREK, 20. SEPTEMBRA. Ljubljana: 12 Opoldanski koncert. IS Zvočni filmi. 20 Lahka glasba. 22 Napovedi, poročila, švicarska godba. Beograd: 12 Opoldanski koncert. 18.15 Zabavni koncert. 20.30 Simfonični koncert. 22 Napovedi, poročila, lahka gl^s* ba. — Sofija; 20 Večerni koncert, -p Praga: 20 Večerna prireditev. — Mi* lano: 21 Komedija. — Firenze: 20.30 Operetni večer. •— Varšava: 19.30 Or* kestrski koncert._________________ ^ X Katere knjige so najboljše? Založnik nekega londonskega časopisa je razpisal anketo na vprašanje: »Katere knjige so mi v življenju pomagale?« Odgovor se je v večini primerov glasil: »Kuharska knjiga moje matere in čekovna knjižJca mojega očeta.« Francoski krožek sporoča vsem članom društva, da je preminula njegova predsednica, gospa Marija Maistrova ki je uspešno in požrtvovalno vodila društvo celih 16 let. Pogreb blagopokojne bo jutri, dne 21. septembra 1938., ob 17. uri na pobreškem pokopališču. ODBOR. Mali oglasi Ramo NAJBOLJŠA DALMATINSKA VINA dobite v gostmi »Split«, Ko roška c. 30. 1232 Prodam Zaradi preselitve urodam SPcKANO SPALNICO dobro ohranjeno. Poizve se v Bistrici štev. 16. 1227 stanovanje ODDAM LEPO SOBO Fauedl, ^ricipova 4. 1232 Maio ^PODSTREŠNO SOBO z kosč&om vrla oddam za din 9U.—. Straiunska ul. 20. Pobrežje. I33* SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam za 100 din. Meljski hrib 30. Ogleda se lahko vsak popoldan. »237 Kupim KUPIM ŠIVALNI STROJ z okroglini čolničkom proti gotovini. Marijina 24, trgovi-na. 1235 Kupim dobro oliranlen MIZNI ŠTEDILNIK Ponudbe na upravo »Večer-jiika« pod »Štedilnik«. 1228 Službo Ute TROOVSKI POMOČNIK želi nameščenje kjer koli z kavcijo din 4000.— s 1. oktobrom. Ponudbe na upravo lista pod »Soliden«. 1230 Službo dobi Pridna, poštena PRODAJALKA v nemščini perfektna, se takoj sprejme za špecerijsko trgovino. Oferte s sliko na upravo »Večernika* pod »Marlllva in samostojna«. 1233 Priden, pošten TROOVSKI SLUGA ne preko 30 let, se sprejme takoj za trgovino za živila. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Spreten kolesar«, 1334 Iščem lepo, mlado NATAKARICO v gostilniško službo. Ponud be poslati na naslov gostilna Turk. Murska Sobota. 1092 ŽELIM MESTO hišnika ali majera. Naslov v upravi lista. šole ter tudi Naše blago za zavese olepša Vaš dom in ga napravi udobnega. Tekslilana SBdtlcIdt Drinaša pravilno. 3 za vse ! zdrave, mlade in energične dečke v starosti od 17 do 20 let Iščemo. Osebno se zglasiti v upravi »Večernika«, Maistrova ulica 1, l. nadstr. Neizprosna smrt je vzela nepričakovano iz naše srede našo velezaslužno in nepozabno ustanoviteljico Iti predsednico, gospo Marijo Maistrovo vdovo generala Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 21. septembra 1938.. ob 17. uri iz kapelice na mestnem pokopališču. Naši predragi predsednici, ki jc vodila naši društvi od ustanovitve do njene prerane smrti in jima posvetila z veliko ljubeznijo vse svoje sile, bodi ohranjen hvaležni spomin. Maribor, dne 20. septembra 1938. POČITNIŠKI DOM KRALJICE MARIJE. ŽENSKO DRUŠTVO V MARIBORU. Izdoju in urc|ti)c ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tlslta Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhajn r“*on" c 'e " P‘'( urcduiStvo U> Velja na mcscc prejeman v upravi ali Ro posti 10 dto, dostavljen nn dom 12 din. Oglasi po ccniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon urecu Oglasi po št. 25-67. Poštni čekovni račun 8t. 11.409.