Številka 163.
Trst, v petek 15. junija 1906
Tečaj XXXL
Izhaja "saii dan
:ndi ob ledelfek in praznikih od 5. uri. ob ponedeijKil! ob 9. ari zjntra!. Posamične številke se prihajajo po 3 nvč (6 atotink) v mnogih tobakarnah v Trstu m okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dombergu. Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 2'/, mml; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; z& osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po i»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda. najmanj p« po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Ed:nost". — Plačflje se izključno le upravi , Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost
za Primorsko.
V edinosti je moć !
JTarofinlaa znai«
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava np ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattl 18. (Narodni dora>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18.
Poštno-hranllnični račun št. 841.652.
- TELEFON »tov. 1157. -
proračunski odsek zbornice poslancev.
Ojstra kritika o vladnem načrtu za pristaniška dela v Trstu.
(Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Z banko Union se ni sklenila od državne strani nikaka pogodba. Kiirber se dobro spominja, da je še v zadnji uri pred sklepom pogajanj med vlado in konsorcijem povprašal razne udeležene osebe, da-li je možno sedaj dogovore zastopati v vsakem pogledu, kar so mu vsi pritrdili z odločnostjo Pozneje pa je cul. da se stvari za banko Onion na podlagi nje dogovorov s konsorcijem nikakor ne razvijajo ugodno. Korber meni, daje s tem zadostno izpodbil prigovore, da bi bila morala vlada razpisati javne oferte. Priznava brezpogojno, tla je vlada z ozirom na izkustva, ki jib je imela z inozemskimi podjetji, in zato tudi opustila razpis, ker je polagala važnost v to, da se pritegnejo domača podjetja, ter se sklicuje na pritrjevalno mnenje industrijskega sveta, a izjavlja, da že po naravni stvari ni mogel vplivati na nadzorstvo gradbe, ne glede na to, da je kmalu po začetku del odstopil Na mnoga opisovanja sklepa te pogodbe, ki -o se širila noče odgovarjati, ker ni nikdar kaka tretja oseba posredovala na pogajanjih in ni nikdo in nikomur plačal nikakega honorarja ali provizije. Vse drug kar se govori, je neresnično.
Posl. Skene opozarja, da je bila stavljena pogodba s Faccanonijem sklenjena 14 <lni potem, ko je bila predložena pogodba o gradnji železnice ter so se dela začela brez »žira na železnico. < »pozarja, da se je rabil neprimeren materijal in da izhaja iz neke vloge Faccanonija na ministerstvo, da je to poslednje vedelo, da se rabi ta slabeji materijal in to niti ne za nižjo ceno. Govornik vidi v koncesijah, ki so se naknadno dovolile temu stavbenemu podjetju, čudno favoriziranje tega poslednjega in meni, da so besede v poročilu pododseka dobro utemeljene. Manjkalo je dovolj stroge kontrole. Tudi se ni zahtevalo potrebnih ekspertis in menenj, iz-lasti od inozemskih v pomorskih zgradbah izskušenih ekspertov. Jasno je torej da postopanje vlade ni bilo konstitucijonelno iz-lasti ker je bila pogodba glede nabave denarja nedopustna in je bila nasprotna zakonom, tako, da bi se brezdvomno moglo uporabiti zakon v odgovornost ministrov. Krivično j*; torej odstopati dotične akte kontrolni komisiji za državne dolge.
Posl. M ast al k a polemizuje proti izvajanjem ministerskega predsednika glede uradništva ter povdarja, da se o podtikanjih, ki jih omenja pkmo dr.a Korberja, ni govorilo n odseku niti besede. Govornik razpravlja o načinu, kakor so se oddala dela, kateri način da je bil prenagljen. Povdarja, da je
P O I) I, I S T E K.
Prokletstvo.
Zgodovinski roiuau Avgusta Šanoe. — Nadaljeval m dovršil I. E. Tomić.
i'revel
l. C—č.
Sli so proti poljskim vratam. kjer jih je straža izpustila izven mestnih zidov, na kate-ili s«) stražili oboroženi ljudje, ki so se za-nenjavali. Vse je bilo pripravljeno, ako bi hoteli Kapiteljei udariti na mesto. Polni me-»ec je bil pomolil svoj sijajni obraz izpod lukovca. ko sta Zivan in njegova družba dospela pred mlin Benko je pogledal v smeri, kjer je nekdaj stal dvor župana Prišlina. Začudil se je, da ne vidi hišne strehe, ki jo .1 • bilo poprej videti od daleč. Le nekoliko iiolega ozidja je še pričalo, da Je tu nekdaj -tala hiša.
A kaj je s Prišlinovim dvorom ? je pra.šal Benko mlinarja Janka.
Kaj je ? Vidiš sam, da ga ni več, je Ogovoril mlinar. Zažgale so ga Griške bom-barde, pak je zgorel do temelja.
—	A Grga ? je vprašal Zivan.
—	Tudi on je zgorel žnjim ! je odgo-
prejšnji ministerski predsednik postopal samo-vlastno v tej stvari. Govornik hoče staviti precizne predloge v tej smeri, da se brez pooblaščenja od strani državnega zbera sklenjene pogodbe uničijo, razpišejo nove ofertne razprave in da se oddajo dela na novo. Govornik prosi odsek, naj v sprejme poročilo in predloge pododseka, ki izrekajo ojstro grajo radi postopanja vlade, da se za bodoče statuira eksem-pel in pokaže, da uradniške vlade ne morejo izhajati brez odgovornosti in le s § 14.
Posl. M o r s e y oporeka tonu v odgovoru ministerskega predsednika in meni, da se je njegova kritika držala mej dopustnega, umevno daje, da je nadvadalo razburjenje, ko se vidi, kako se postopa, ko gre za milijone. S tem postopanjem se je statuirala trajna obveza države, ki 1 »i se morala prijaviti kontrolni komisiji za državne dolge.
Posl. Fuchs zastopa stališče, da bi se bile morale pogodbe s tvrdko Faccanoni in z banko „Union" — ker involvirajo obzeze države — prijaviti kontrolni komisiji, ki bi jih bila morala kontrasignirati. Finančna uprava meni menda, da resortnih dolgov ne treba vpisati v seznam državnih dolgov in da treba v proračunu nakazati le anuitete resortnih dolgov. Na ta način pa se državni dolg zatemnuje. Finančna uprava ni zadostila — da-si je minolo že eno leto — zahtevi, naj predloži seznam resortnega dolga. Se stališča kontrolne komisije za državni dolg je prejšnja in naslednja finančna uprava postopala brezpogojno proti zakonu, ker jednostavno ni respektirala pravic te komisije.
Minister za trgovino Fort izjavlja, da si danes še ne more ustvariti zaključne sodbe o tem zapletenem vprašanju, kakor tudi ne o poročilu pododseka. Takoj hoče ukreniti poti ebno, da se bo reagiralo na težke zatožbe v poročilu ter se nadeja, da bo moglo ministerstvo za trgovino delovati pojašnjevalno v marsikaterem pogledu. Že v prihodnji seji hoče podati primerna pojasnila.
S tem je bila seja zaključena in bo prihodnja seja v ponedeljek.
Avstrijska delegaeija.
Proračun ministerstva vnanjih stvari.
(Brzojavno poročilo.)
Minolo sredo je proračunski odsek razpravljal o proračunu ministerstva vnanjih stvari. Oglasilo se je k tej točki več govornikov, katerim je odgovoril minister vnanjih stvari groi' Golucho\vski.
Delegat groi' S c h o n b o r n je izrazil svoje veselje nad vedenjem Avstro-Ogrske na konferenci v Algesirasu in nad tem, da se je ohranil mir v Evropi. Z ozirom na bodoči
mirovni kongres v Haagu je govornik izrazil željo, naj bi se na omenjeni kongres pozvalo tudi zastopnika papeževega.
Delegat Svlvester je naglasil, da je najnoveji obisk cesarja Viljema na Dunaju najbolji dokaz za obstoj trozveze in za intimne odnošaje do nemške države. Manj zadovoljen je govornik z Italijo.
Delegat Kramar je naglašal, da je gospodarska obramba nasproti Ogrski ne-možna, ako ne razpolagamo nad celoskupno tarifno politiko. Govore o izvanjski politiki je rekel govornik, da ne spada trozveza več v svetovno politiko in bi se avstrijski narodi energično zahvalili, ako bi bili zapleteni v kontfikt, kjer bi se šlo le za interese naših zaveznikov. Na Balkanu se gre poglavitno za sporazum z Rusijo in za dobre odnošaje z Italijo. Glede maroškega vprašanja je omenil govornik, da je dobila Nemčija na maroški konferenci pošteno lekcijo, vendar je to nje stvar in mi nimamo vzroka, da se postavljamo na stran Nemčije. Govornik z veseljem pozdravlja izjavo ministra vnanjih stvari, ki je z odločnostjo naglašal konservativno politiko na Balkanu rekši, da se je nasproti raznim malim balkanskim državam vedel kakor učitelj in da je v konHiktu nasproti Srbiji
postopal prestrogo.
Delegat K o z 1 o v s k i je priznal zasluge
ministra vnanjih stvari, da je znal vzdržati dobre odnošaje monarhije do velevlasti. Kou-štatoval je, tla se je sijajnemu in taktnemu delovanju monarhije posrečilo, da je zavarovala Evropo pred posledicami rusko-japonske vojne. Glede Italije je rekel govornik, da je treba razločevati med oficijelno Italijo in med javnim mnenjem.
Delegat Dulemba je zagovarjal spo-polnitev konzularnega poslovanja in pomno-žitev konzularnih uradov ter ustanovitev konzularnih atašejev in tehniških poročevalcev.
Delegat L e c h e r je zahteval pojasnil o vedenju monarhije glede albansko-črnogor-skega železniškega načrta ter ie povdarjal važnost sklepa trgovinskih pogodb s Srbijo, Romunijo in Bolgarijo.
Delegat Susteršič je pokazal na male napredke, ki jih je monarhija storila v balkanski politiki, izjavivši, da mora v bodoče balkanska politika stremiti za tem, da skrbi vlada za aktivno jugoslovansko politiko v državi in da si pridobi simpatije balkanskih narodov, mesto da monarhija vedno rožlja s sabljo proti Turčiji in proti malim balkanskim državam. Govornik je nasvetoval, naj bi se diplomatična zastopstva v slovanskih balkanskih državah popolnjevala z Jugoslovani, urgiral je tudi direktno železniško zvezo z Dalmacijo ter vprašal tozadevno ministra ; vnanjih stvari, kako da je s tem vpraša-
njem.
voril Janko. — Še sedaj mu leže kosti na pogorišču.
— Strahota ! je rekel Zivan, zgražaje se. Bil je velik grešnik na tem svetu, ali tudi kazen je bila velika, grozna.
Živan je pogledal Benka od sirani ter opazil sled žalosti na njegovem obrazu. Benko je molčal, ali v srcu je občutil neko žalost, čuvši, kako je poginil človek, ki mu je bil največi zločinec, ali ki ga je vendar odgojil. Ali je čudno to človeško srce !
V Jankovem mlinu so stražili vso noč. Oh orožje je legel in spal vsakdo, in so. izmen-jevaje se, hodili pazit in bdet. Nu, noč je prešla mirno, pa so že mislili na Griču, da Kapiteljei ne mislijo več na kako maščevanje. Meščani so se razšli z zidov vsaki na svoj dom in le mestna vrata so držali zaprta.
Slabo so računali. Ko se je začelo daniti, ko ni bilo več sijajne mesečine in je gosta megla začela obvijati toliko Grič kolikor Kapitelj, je začel zvoniti zvon sv. Kralja. Bil je to znak za nov napad. Zbravši svoje kmete iz bližnjih svojih sel, na konjih in peš, so navalili kanoniki na mline griške strani, da se maščujejo radi včerajšnjega razboj niš tv a in prelite krvi. Kapiteljici so naskočili tako silno, da so v malo časa razrušili in ople-
Delegat B a r n r e i t h e r je govoril o
oplenili več manjših mlinov, ki so bili na njihovi strani.
Veča četa kmetov je naskočila kričaje mlin Janka Zlatobradiča. Ali v mlinu so bili že pripravljeni na vsprejem. Razsuli so ojstre strelice na njih, a na braniščn se je prikazalo vitko kipje in močne sekire. Kmetje so se zaustavili. Glej. glej ! so govorili med seboj, ti so pametni, pak so .se jiripravili. Naj jih voda nosi, tu bi mogel še kdo nas priti ob glavo. A čemu ? Pojmo raje dalje, kjer bodo bežali pred nami.
Četa je odletela dalje, spremljana od strelie iz .Jankovega mlina in začela naska-kovati druge mlinarje, ki so se vrstili z griške strani na obali potoka Cirkvenika proti zagrebški gori. Po določenem načrtu so se razdelili Kapiteljei na več čet in so iznenada naskočili mestna sela Dediče, Gračane in Črnomerce. Opustošili in oplenili so vse, kar jim je prišlo pod roke, zlostavili ljudi, pretepali jih in mrcvarili, prav tako, kakor so Gri-čani delali na njihovi strani. Niti ženskam niso prizanašali in so celo neko mlinarico, ki je bila v blagoslovljenem stanju, s koniem pogazili. Nesrečni mestni kmetje so se razbe-žali v šumo in planino, da rešijo življenje pred ljudmi, ki so žnjimi vred nosili isto
konzulatih, izlasti v ameriških Združenih državah in v Kanadi ter je pohvalil konzularne uradnike za njih vspešno in požrtvovalno delo.
Delegat S t e i n e r je rekel, da bi kazalo napraviti zalogo vzorcev izlasti takega blaga, ki se ga lahko proda v Transvalu.
Minister vnanjih stvari grof G o 1 u c h o v-ski je rekel, da so načela vnanje politike zadržana v ekspozeju in zato da se omeji, da odgovori na razne izjave govornikov. Minister je zavrnil očitanje, češ, da ni monarhija dosledna v trgovinski politiki, rekši, da se je od časa svojega nastopa v službo vedno ba-vil s trgovinsko politiko. Tozadevno je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Glede balkanske politike je rekel minister, da ima sporazumna politika z Rusijo le namen, da vzdržuje in zboljša sedanje stanje. Država nima nikakili namenov, da razširi svoje meje. o tem ni niti govora. Dogovori z Rusijo, katere interesi na Balkanu so z našimi identični, so v interesu obeh držav. Rusija ne zasleduje nikakih specijelnih interesov, da nas izpodrine na Balkanu. Rusija ne more brez nas tamkaj zasledovati vspešne politike. Neobhodno je potrebno, da sodelujeti obe državi, da se ohrani mir in red. Na organizaciji so se udeležile vse signatarne velesile, tudi Nemčija. Minister je opravičeval potrebo tlolne demonstracije, ker se je šlo za to, da se Turčijo prisili, <la zboljša svoje finance.
Nasproti posl. Svlvestru je minister naglasih da obstoja trozveza nespremenjeno nadalje. Ta pogodba ni še nikakor na tem, da prestane. Vprašanju, ali smemo v balkanski politiki računati na Italijo, zamore minister le pritrditi, ker sta obe državi za to, da se ohrani status <iuo. Razgovor grofa Golucho\v-skega z italijanskim ministrom vnanjih stvari v Benetkah, se je nanašal na albansko vprašanje. Oba ministra sta se sporazumela, da se ohrani status <iuo in da bodeta v teni smislu tudi delovala. Drugih dogovorov ni bilo sklenjenih. Minister je govoril potem obširno o srbskem carinskem konHiktu, izjavivši, da ni bila vlada o nameravanem sklepu popolnoma v nejasnosti. Tozadevno vprašanje, ki se je stavilo srbski vladi se je pa naravnost zanikalo. Ako se zamore govoriti o presenečenju, tedaj ni to presenečenje o sklepu carinske unije, marveč o pomanjkanju lojalitete srbske vlade nam nasproti. Minister je omenil tudi grško-romunski spor, kar se tiče balkanskih držav, jim je monarhija šla na roko, kjer je le mogla.
Kar se tiče bojazni, ki jih je izrekel dr. Kramar, da pride država vsled trozveze lahko v nevarne zamotljaje, je minister izjavil, da so v tej pogodbi točno določeni slučaji, kjer bi morala monarhija stopiti v akcijo. Ta zveza obstaja že nekoliko let in do sedaj se je izkazala kakor mirovno jamstvo ter nam pomagala iz mnoge zadrege.
usodo, le da so služili drugega gospodarja.
Na Griču so izvedeli še za časa. da so Kapiteljei udrli v njihova sela, ali meščani si niso upali zapustiti svojega mesta, boječi se, da bi Kapiteljei, ko so se dan poprej pojačili s silo udrli v njihovo mesto. Prepustili so nemili usodi mlinarje in kmete a ti so vsled tega ponesrečili, da niso mogli huje.
Obloženi z obilim plenom, in pijani od vina in srečnega vspeha, vračali so kapiteljei Še le v mraku domov.
Da naredimo, kakor so oni včeraj z nami ! se je oglasil kapiteljski sodnik liom-barde sem !
Zavlekli so metala na više, primerno mesto in začeli so metati goreče bombarde v mesto. Gričani so se prestrašili. Dve tri hiše so začele goreti, ali da ho bo še več nesreče, udrli so na poljska vrata z veliko silo in razgnali bombardarje. Ali ogenj je navstal na Griču in uničil nekoliko liiš.
Ob silnem kriku in radostnih vsklikih so tmorili Kapiteljei, kako se žari i nebo nad Gričem, kako se plamen in dim vijeta pod vedro nebo. Maščevanjaželjnost je napravila iz umnih bitij divje zveri. Nikdo ni mislil, kedaj bo temu konec in da-li naj to traja
Stran II.
»EDINOSTc štev. 163
V petek, dne lf). junija 190<;
Ulctle očitanja, da se je nasproti Srbiji strogo postopalo, je minister naglasih da ni mogla monarhija postopanja Srbije mimo vsprejeti. O kakem sovraštvu <lo Srbije ni govora. Tudi minister želi, da bi se sklenilo trgovinske pogodbe z Bolgarijo in Romunijo. Potem je bil proračun vnanjega urada vspre-jet v generalni in specijelni debati.
Iz Hrvatske.
Ban Pejačevič in Khuen Hedervary.
Iz Zagreba poročajo : V tukajšnjih političnih krogih, izlasti v onih združene koalicije hrvat-ko-srbske je provzročil veliko nevoljo sestanek bana Pejačeviča in grofa Khuena He-dervarv-ja. ki se je vršil v sredo v Osjekn. Razgovor med obema je trajal več ur. Omenjeni krogi ne zaupajo mnogo grofu Pejačevič u.
Dogodki na Ruskem.
Shod delegatov ruske socijalne demokracije na Švedskem.
Iz Stokholma poročajo, <]a je 135 delegatov prav toliko socijalno-demokratičnili društev v Rusiji imelo kongres v Stokholmu skozi 14 dni, ne da bi bila za to vedela švedska policija. O lavno glasilo švedske socijalne demokracije ve povedati, da so ruski socijalni demokrati storili važne sklepe in da se je med posamičnimi društvi doseglo popolno spo-razumljenje.
Carska rodbina v letovišču.
Kakor poročajo iz Petrograda, se poda carska rodbina v tem mesecu v Langinkoski pri Kotski. V carskem dvorcu Langinkoskem je za carsko rodbino že vse pripravljeno. Pokojni car Aleksander 111. je večkrat bival v omenjenem dvorcu. Ze nekoliko časa sem je v tamošnjih vodah usidrano več torpedovk. ki več k rat re ko gnosci raj o.
Poljaki v dumi.
Poljski poslanci v državni dumi so se združili v skupino pod imenom ~Polskoje kolo".
Car proti smrtni kazni.
Kakor poročajo iz Petrograda. je car ukazal, da se ima ustaviti izvrševanje smrtne kazni. Iz tega zaključujejo nekateri, da car pristane na zahtevo dume. da se smrtna kazen odpravi.
Iz ruske diplomacije.
Kakor javljajo iz Rima. je popolnoma neosnovana vest, da bo grof Witte imenovan poslanikom v Rimu. Petrograjska vlada nikakor ne namerava odpozvati sedanjega poslanika grofa Muravieva. ki uživa popolno zaupanje italijanske vlade.
Duma.
Petrograjski li-st ..Slovo" poroča, da se govori v vladnih krogih, da ne bo smela državna duma držati več sei po 28. t. m.
Drobne politične vesti.
X emiri v Ko r ej i. rI)ailv Telegraph" poroča iz Tokija : Položaj v južni Koreji ni povoljen. Ustali so vzeli Tamjang in so skušali zasesti Najdšu. Iz bolj severno ležečega Hvandšu javljajo, da se je tudi tamkaj zbrala veča četa ust ase v. Koangšu je tudi v nevarnosti, Ustaško gibanje je izključno naperjeno proti Japoncem.
Domače vesti.
Dovršeno je ! Prejeli smo : Kakor pravi neverni Tomaž nisem mogel verjeti, da je uprava drža v n i h železnic prezrla naš slovenski jezik na novem tržaškem kolodvoru !
večno. Ban Gorjanski se je mudil v Budimu na kraljevskem dvoru, a tudi podbana ni bilo v tem času v Zagrebu. Banska četa tudi ni bila zbrana — ni bilo torej nikogar, ki bi bil napravil konec neprestanim zadevicam in nemirom.
—	Vendar! Vendar ! Našel se je človek — a ta je bil škof Gorjanski. brat bana Nikole Gorjanskega. Ravno ko so se kapiteljske čete se svojimi vodji in gospodo kanoniki naslajale s pogledom na požar na Griču, prijezdil je škof s četo konjenikov na kapiteljski trg in se tu zaustavil.
—	Glej, škof je prijezdil ! so rekli nekateri kanoniki. Da ga vprašamo, kaj želi.
Kanoniki so obkolili škofa in ga vprašali, zakaj da se je njegovo prečastno gospodstvo potrudilo iz dvora na trg.
Škof Ivan je bil ugledne vnanjosti, človek učen in razumen, a poleg tega tu<li pravičen. V Kapitelju ga je radi tega vse spoštovalo, in to tembolj, ker je bil banov brat in poleg tega še, ker je bil v veliki milosti pri samem kralju.
(Pride še.)
so oni. ki — to je Ker smo le nekaki
Prezreti jezik, ki so ga viša državna obla-stva že večkrat proglasila deželnim jezi-k o m v Trstu, pomenja toliko, kakor da državne oblasti brijejo norce iz nas primorskih in še posebe tržaških Slovencev ! Med tem, ko je redarstveno poslopje, ki je tudi cesarsko kraljevo, oskrbljeno s trojezičnimi napisi, vidimo najnovejšo državno poslopje — namenjeno menda tudi nam Slovencem — s samo nemško-laškimi napisi! To je krivica, to je škandal, ki so ga zakrivila državna oblastva in ki ne sme ostati brez posledic od naše strani! Prej smo povzdigovali avstrijski pa-trijotizem v deveta nebesa. Potem, ko smo se nekoliko izpametovali (izvzemši malo število zaslepljencev), smo avstrijski patrijotizem prepuščali v gojenje onim, ki niso okusili državnih palic na lastnem telesu, kakor smo jih okusili, žal. mi — v znamenju zaporov in drugih sličnih nagrad. — Sedaj pa smo primorani takov „patrijotizem", ki nas zapostavlja in odklanja, mrziti in postavljati se v bojno pozicijo proti njim, ki bi imeli skrbeti, da se v državi dele vsem narodom enake pravice, ki pa. mesto tega. zapostavljajo naš jezik in vse, kar bi bilo nam v korist in do česar imamo pravico.
Mi nismo krivi na tem ! Krivi nas prezirajo, zapostavljajo in povsem jasno — tudi zaničujejo ! torej mi v očeh državnih organov sužnji, ki mirno drže hrbet, da pada palica po njem. bodi povedano vsem tem organom, da se motijo in da jih bo za to še, prej ali slej, glava bolela.	- IFJŠi
Iz pevskih krogov. V naši tržaški okolici in v mestu tržaškem imamo danes lepo število pevskih društev, ki so si pridobila velikih zaslug za probujo narodne zavesti. Dokler nismo imeli teh pevski! društev v mestu in po okolici, nismo tudi imeli narodnih mož, narodnih agitatorjev in tudi zavedne mase.
Če se spominjamo veselic, pevskih zabav, ki so se vršile po vsej naši okolici, se spominjamo tudi, kako so iste dramile naše nezavedno ljudstvo, kako so razbijale led. ki je bil tako debel, da si je mislil marsikakšen zaveden Slovenec, da ga imamo tega ledu še za 100 let. A hvala Bogu, razbit je bil kmalu
po vsej naši okolici.
Mnogo imamo takih pijonirjev po naši
okolici, ki so pred malo leti služili še gospodovalni stranki ; danes pa so ti možje prvi agitatorji v volilnih borbah in imajo tudi častna mesta v odborih pevskih društev. Z eno besedo naj bo povdarjano: vsa čast pevskim društvom in njihovim voditeljem !
Ali nekaj bi bilo vredno omeniti glede nekega novega običaja, ki so ga uveli nekaj časa sem pri naših pevskih društvih. To je. da si nabavljajo društvene zastave, ki stanejo mnogo preveč društva sama in sploh vse narodnjake. Vredno in pomenljivo je, da ima vsako društvo svoj prapor, pod katerem naj se zbira. Ali priprost naroden znak, ne pa tiste dragocene zastave v zlogu cerkvenih zastav, ki stanejo do tisoč kron in tudi več! Vsi ti kapitali spijo mrtvi v pevskih sobanah. Če bi pevska društva te kapitale obrnila v druge bolj potrebne in nujneje svrhe, na pr. za knjižnice, da bi udje čitali, da bi se izobraževali, mislim, da bi bilo bolj vstreženo. tudi onim rodoljubom, ki poleg narodnega davka, ki ga vsakdo dovolj nosi. morajo prispevati še za take drage zastave. Vsakdo bi se rajši odzval za druge potreb-neje namene, nego za predrage društvene zastave.
Ponavljamo, da nismo proti društvenim zastavam kakor takim. Narobe. Odločno smo za to, da imajo društva take vidne znake. Le proti temu smo, da leži prevelik kapital v njih — mrtev ! Tista društva torej, ki nimajo še svoje zastave, a si jih mislijo nabaviti. naj store z najmanjimi troški, ostali denar, ki je eventuvelno na razpolago, naj obrnejo v druge, izlasti izobraževalne namene!	Star okoličanski pevec.-
Odbor zagrebačkih gospodja za Strossmayerov spomenik. Odbor zagrebačkih gospodja, koji se konstituirao da kupi prinose za podignuće spomenika velikomu biskupu i mecenatu hrvatskom dr. J. J. Stros-smaveru, riešio je u posliednjem svom zasje-i danju, da izda za godinu 1907. koledar. Ko-' ledar taj nosit če ime Strossniaver, te če prema franceskom rAlmanach Hachette* prikupiti svu kulturnu i socijalnu političku statistiku naše domovine i našega naroda.
Taj koledar biti će po svojoj sadržini posve različit od svih dosadašnjih koledara naših, te je prvi prosvjetni koledar. — U tu svrhu umoljavaju se svi kulturni, humani-
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgo- ( trajnim povračilom posojila na osebni kre- | dit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo ; društva uradnikov, Dunaj Wipplinger- i strasse 25.
r'
MALI OGLASI.

Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; rnaatnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. === Plača se takoj.

Br. ">104
Natječajni oglas.
Uslijed zaključka Općinskoga Vijeća 16 svibnja H»06. razpisuje se natječaj na mjesto višega nadcestara. a to kroz dva mjeseca, brojeć taj rok od današnjega nadnevka.
Visom nadcestaru temeljna je plaća 2200 K na godinu, vise dvije petogodišnjice svaka po 200 K. te 600 K godišnjega paušala u naslov naknade za dnevnice, prevozne i ostale putne troškove vani Splita.
Sto se tiče mirovine, viši nadcestar uživa sva prava državnoga činovnika X. razreda čina.
Natjecatelji imaju prikazati ovomu Općin- j skoniu Upraviteljstvu. do rečenoga roka. molbe oskrbljene svjedočbama : 1) o rodjenju i krštenju, 2) o ćudorednom ponašanju, 3) o do-movnoj pripadnosti. 4) o primljenim naucima, 5) o dosadanjoj gradjevno putevnoj službi i vještini, te 6) o podpunom poznavanju hrvatskoga jezika u govorenju i uredovnom pisanju.
OD Općinskoga ICpravitcljstva
SPLIT, !». Lipnja 1<M)G
Kdor Izven Trsta pismeno naroči kak ..MALi OGLAS". naf pošljo denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo lahko preračuni, koliko mi: je plačati s tem, da prešteje besede Oglase treba nasloviti na „INSERATNl ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja patom pisem bo dajal „IKSERATNI ODDELEK" nformaoije edino lo. če bo pismu priložena znamka za odgovor
Veliko zemljišče Kolonji, v najzdravejem
aolnenateni kraju je ni prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na razp la^o kaj denarja, in si hoćete nabaviti svojo lastno liišo, ne zamudit* te važoeizredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hi5. dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kameno lom, tako da se dobi mbterijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode vodnjakih. V kratkem bo napeljan tudi plin Zgradila se bo nova široka cesta in Hklenjeno je. da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Pjteni bodo lastnik zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustn.eno INSERATNI URAH EDINOSTI (Trsi ulica Giorgio Galatti št. IS od 9.-12. »lop. in 2.-7,
pop.) Narodni dom.__
in tovarim pohištvu
ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (z deželnim sodiščem). Cen.e brez konkurence. Svoii k svojim !
Prva slovenska zaloga
Terana I. vrste
iii prav dobrega črnega in belega vina po-^-JJ'« kron — franko kolodvor Motovun ili ražin prod (ne izpod 5 hekt.) Uprava Cerkve u Rakotolai (Istra).	_41"
t; 11»
Načelnik Trumbić s. r.
Prisjednik Dr. Bulić s. r. |
Br, 5105
Natječajni oglas.
Uslij« <1 zaključka Oprinskogn Vijrc.i 1(> svibnja 19(Mi. razpisuje se natjeraj na mjesto redarstvenog povjerenika, a to kroz dva mjeseca, brojeć t;ij rok <><1 današnjega nadnevka.
Povjereniku je temeljna plaća >u K na godinu, više dvije petogodišnje doplate svaka po 20<> K, te 30«» Iv godišnjega paušala za uniformu i obuću. Osim toga povjerenik ima pravo pri javnim zabavama i na redarstvene pristojbe prama propisima državne političke vlasti.
što se tiče mirovine, povjerenik uživa sva prava državnoga činovnika X. razreda čina, a poslije 15 godina neprijekorna službovanja. prelazi v IX. razred čina uz godišnju plaću 2800 K. dvije petogodišnjice svaku po 300 Jv. te uz istu paušalnu svotu za uniformu i obuću.
Natjecatelji imaju prikazati ovomu Općinskom Upraviteljstvu. do rečenoga roka molbe, oskrbljene svjedočbama : 1) o rodjenju i krštenju. o ćudorednom ponašanju, •'») ° do-movnoj pripadnosti, 4) o primljenim naucima. 5) o dosadanjoj redarstvenoj službi i vještini, te 6) o podpunom poznavanju hrvatskog jezika u govorenju i uredovnom pisanju.
03 Općinskoga itpraviieljslva
SPLIT, i). Lipnja 1906
Načelnik	Prisjednik
Trumbić s. r.	Dr. Bulić s. r.
Gostilna „Aila Costanza" NuI;;
St. 18). Toći se vsakovrstna vina, posebno pa kraSk« teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik Kos i ■
Svršeni pravnik
hrvatskom i njemačkom, te talijanskom jeziku : nizu mije francuzki, želi nastupiti mjesto perovodje u ko v odvjetničkoj pisarni ili namjestenje u kojem »>laven -skom novčanom zavodu. Adresa se nalazi u „In sera t nom oddelku Edinosti" pod l>r. <i-U_h *'
Odda sa v najem 1 ^„rŽL™'
ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. m pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se po./ve pri „lnse-rntnein uradu Edinosti"._____
star, jako zmož*n, se ponuja društvom in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cen ni. Za naslov je prašati pri ..Inseratnem uradu Kdinosti" i ~< •'
stanovanje v bližini Crlavne Pošte iščem. IflaSti PoniK.be na „Inseratni urad Edin:stiJ p< <1 Versalović.	•	(7:>("
Pianist
inunj	Priredi nilu<liu:l v. Križa '
Jcltf IM fjICe žani dne 17. junija. /aeel
i
ob 3. uri popoludne.
tek f»4s
išče
Kleparska delavnica
ARTURO PISCUR
TRST — ulica deli' Istituto št. 5
izvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah.
kuhinjska oprema
z Kositra, emaila. in litega želsga; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi.
"1
Potrtim srcem naznanjamo vsej rodbini. sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je včeraj zjutraj ob /.in pol uri
Henrik Živic
po dolgi in mučni bolezni v 32tem letu svoje dobo mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v soboto dne 1<». junija 190»; ob 4. uri pop. SKOPO, 6. 19 (190(».
Žalujoča rodbina.
Rudolf Živic, Anton Živic. Angela Živic. Andrej Živic, Matilda Brišček roj. Živic, Kristina Tavčar roj. Živic.
co dekle za delati po polju. ViaRomagn jI* Čtev. 121__
VTVohr»?ah se	za J lb-avgust 2
s S CUuall prazni ali meblirani, in kul.tnj
7. rabo vrta ali polja. Ponudbe s ceno je poslali y
..Inseratni oddelek Edinosti-'._ '■
Meblovana soba
Naslov pove ..Inseratni oddelek Kdinoatr ._
Stanovanja v najem:
širok hodnik z razgledom na vrt, voda in plin K 600; t sobe, sobica, kopalnica, kuhinja, voda plin. krasen razgled Iv MIO; 4 sob.>, sobica, kopal niča in kuhinja, voda. plin K 900 ; i* sob, so ica kopalnica in kuhinja, voda, plin K 11 s «>. — \ sa <■ stanovanja so v bližini pošte ' a najlepšem kraju središču mesta. Naslov daje: .Inseratni oddelek Ivi nosti-._________'>:'1
ti nQ cm -se od<lil v f okrivi na Krasu pose-tv< 9 IICljCIlB z hišo, lilevatoi, ktnetiskiui orodjen in živino. Nadalje se poizve pri J. /ega v Koprni
p. Dntovlje._ ____'''
I	se v Podgradu v 1-tii
Letoviscarjem oddajo v .mi h^uiePin,
razgledom v najem sobe z vso opravo. Več p v-„Inseratni oddelek Ed nosti".
-----------
ti i
p sprejemajo 8© vsakovrstna deia l« po
■I =
m
se THako>rstnu deia : posebclh načrtlb.------
j*- riBsornfaa ceaii breiDlaiia in franh.
Ištva
rovarila
= RAFAEL ITflLIfl
f2| Velikansko skladifečo in razstava
I pohištva in fapetarij I
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po melo nizkih cenah.
- I oiiOHOiiOliOilOHOtiOliOllOliOl
Tovarna pohištva H
fiizk$mm tm Jfci
ulica Tesa 5tv. 52 R (lastna hiša).
ZALOGA:
Pinzzn ROSRRIO (golsko poslopje).
Con«, da •• ni bati nobeno Uonkurono«.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po KOKMccmc: posebnih načrtih, oocccccccc?
LtstroTM oeoLk brezplačno in fra.»k«
«
V petek, dne 1 5. junija 1006
»EDINOST« štev. 163.
Stran l\\
tarni i ini civilizatorni zavodi, da odboru olakšaju posao tim«-. da mu svoja godišnja izvješća pripošalju. Kako će koledar imati i književni i umjetnički prilog, to se pozivaju u prvom redu naši književnici i umjetnici, da ltud kojom kraćom radnjom — umjetnici reprodukcijom svojih djela — sudjeluju kod opreme toga koledara. Napose pako umoljavaju se gg. književnici, da bi u što obilnijem broju sudjelovali kod ankete o Strossmaveru. koja će biti odštampana u tom koledaru. Odbor se zagrebačkih gospodja nada. da će svi domoljubi listom prionuti uz to patriotično poduzeće njihovo i svojski bud djelom, bud radom svojim podupirati.
< iena koledaru 2 K. — Radnje sa upiti i prinosi se šalju glede koledara na adresu tajnice redakcionalnog odbora, gospodjieu Klotildu Cvetišić, Zagreb, Jelisavina ulica broj 2.
Planinski pevci! Danes zvečer iočno oi> !». uri prvaka vaja. Ker se bliža čas planinke slavnosti opozarja se pevce na te zadnje vaje.
Od sv. Jakoba. Prejeli smo : Letošnja procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila, v najlepšem redu in ob ugodnem vremenu, kakoršnjega nismo pričakovali v sredo popo-ludne.
("e je kdo le površno opazoval procesijo, prepričal se je takoj, da je naše slovensko ljudstvo tvorilo ne da bi pretiravali nad <lv<> tretjini udeležnikov.
Beležiti nam je izlasti veliki pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija. Ponosno so korakali naši možje v velikem številu za svojo dragoceno zastavo. Kaj naj rečemo še le o naših pevcih, ki so s svojim mogočnim glasom, s svojim ubranim in preciznim petjem napolnili s strmenjem in občudovanjem celo Italijane ? !
Na svoja ušesa sem slišal, kako so se pohvalno izrazili o mešanem pevskem zboru bratovščine sv. Cirila in Metodija. ki je letos prvič štel okolo 1<hi pevcev. Dal Bog, da bi naša bratovščina pridobila še novih slavčkov. ki bi delali čast krščanskemu slovenskemu življ. ijjti v Trstu. Potem bomo večkrat slišali. tla pojejo naši pevci bolje, nego drugi cerkveni pevci, kakor smo faktično slišali že za Velikonoč in včeraj iz ust Italijanov.
Ni nam treba še posebno povdarjati obilne udeležbe slovenske Marijine družbe, katere milo in nežno-nabožno petje je ganilo sleherno srce. Nepregledna vrsta belo oblečenih deklet in žen nadkriljevala je vse druge ženske bratovščine bodisi z ozirom na red, bodisi, kar se tiče pobožnega obnašanja.
Poskus samomora. Včeraj opoludne se je 41 -letni težak Virgil (liovanella z revolverjem ustrelil v levo stran prsi. Nesrečnež stanuje v hiši št. <; v ulici F. 1 >. Guerrazzi, a ta blazni poskus samomora je izvršil v krčmi, ki se nahaja v hiši št. o v ulici del Farneto. Zdravnik se zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu na pomoč, gaje dal nemudoma odvezi v mestno bolnišnico. Isti zdravnik je mnenja, da si je nesrečnež ranil pljuča.
Se en tak poskus. 18-letna Ana Tur-chutti, stanujoča v ulici deli" Istituto št. se je sinoči skregala se svojim ljubčkom in v obupu vsled tega prepira si je potem zadala / nožićem dve rani v levo stran prsi. hoteča si na ta način končati življenje. Zdravnik se zdravniške postaje, ki je bil pozvan tudi k njej. jej je izpral in obveza! rani in jej svetoval. naj se pomiri z ljubčkom raje. nego rezati si sama svojo kežo.
Koledar lil vreite. Dnues: Vid. mučenee ; Vidoslav : Itosandn. .futri: FraneiSrk Iiegis; Dra-giuiir : Vladislava - Temperatura včeraj: ob '1. uri popoludue -f- 24.5° Celsius. — Vreme včeraj: nestanovitno.
Brzojavne vesti.
Procesija sv. Rešnjega Telesa.
Dl'NA.T 14. Vsled deževnega vremena se je vršila procesija sv. Rešnjega Telesa v cerkvi ^v. Štefana. Slovesnosti so se udeležili cesar, nadvojvoda Fran Ferdinand, Fran Sal-vator. -Josip Ferdinand, .iosip in Rajner. vitezi zlatega runa, najviši dvorni in državni dostojanstveniki, župan dr. Lueger itd. Angležka zbornica.
LONDON 14. Spodnja zbornica je po kratki debati vsprejela proračun v tretjem čitanju.
Bazar pogorel.
TRIPOL1S 14. (Reuterjev biro) Neka brzojavka iz Bengasi poroča, da je v tamošnjem bazarju izbruhnil ogenj, ki je upepelil 140 prodajalnic. Več druzih je bilo oplenje-nib. ko se je požar razširjal.
Nemiri v Nigeriji.
LONDON 14. rMorning Post" poroča i/. Lagosa, da so v južni Nigeriji izbruhnili politični nemiri. Pomočnika komisarja v de-
želi Araba so urojenci umorili. Angležki od- I ® delek 200 mož. ki je bil v vsej naglici odposlan, da kaznuje krivce, je iste pognal v beg. Pričakovati je nadaljnih bojev.
Potres.
CATANZARO 14. Danes ob 1. uri JO minut je bilo čuti tukaj lahek potres. Kuga.
CARIGRAD 14. Kuga v Džidi ne napreduje. Glasom zadnjih brzojavk umreta na dan k večemu dve osebi.
Poljedelska razstava.
SCHVENBERG (pri Berolinu) 14. Danes popoludne je prestolonaslednik v prisotnosti številnih udeležencev otvoril poljedelsko razstavo.
Parnik se pogreznil. ANTVERPEN 14. Parnik rMeusea, ki je prišel od španske obali, se je v Severnem morju potopil. Govori se, da je zadela vanj vojna ladija. Deset mož posadke je utonilo, pet jih je bilo pa rešenih.
Francoska zbornica.
PARIZ 14. Zbornica je najprej vsprejela predlog Baslv-ja, da se izvoli komisijo 33 členov, ki naj pretrese spremembo rudarskega zakona. Na to so se nadaljevale razprave o splošni politiki vlade.
•laures je nadaljeval svoj govor, ki ga je bil v torek pričel. Zahteval je za socijaliste rok. da se zamorejo /boljšati socijalni odnošaji ter je predlagal, naj se kapitalistom odslej vzame potom razlastitve tovarne in delavnice. (Trajne nemir na več sedežih).
Eksplozija na ladiji.
L1VERPOOL 14. Na krovu nedavno iz ^ Amerike dospele ladije Havertord se je do-; godila eksplozija, ki jo je bilo slišati več milj daleč. Vsled eksplozije je bil odtrgan ves 1 krov ladije, ki je pričela goreti. Vendar so požar udušili. - Sodi se, da je eksplozijo pro-vzročil peklenski stroj. Vsled eksplozije je bilo ubitih šest oseb, mnogo jih je bilo pa ranjenih.
jtoljše sredstvo ~'"if vsa^ o fino ru ? o aH čf : o obuvalo
"jbolj ce * riporoča Oacaria uaevreauz in lakirane čevlje. T> U NAJ, XIII
POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE
za kakoršao koli industrijo
Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih preSmetov
kakor
Trinelle za stroje in kotle, Klirigerit, Pecoiit, Asbest, FSocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd.
Tehnični nrafl 0mseppe Mo^taibetti Ulica Sanita 19.
Cene zmerne	Telefon 1396	Cene zmerne
*
M
Jm »
K

M
2K &
K
S S
K
n <
Pri
Rusija.
VLADIKAVKAZ 14. (Petrog. brz. ag.). vasi Trocki so nedavno kavkazijci <hi ple-
la birmo §
C. VEfCHIET
wr ZLATAR TRBT - Copso štev- 47 - TRST
Bogati izbor ziatanir.e, srebrmne. dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure.	Cene zmerne.
&
£ O
IJK
&
K
K--
ffi. £
&
K
%
I
A.
mena Ingusev našli enega svojih ubitega. Ubila ga je neznana roka. Zbrali so se ter napadli kozake, ki so v bližini delali. Dan po tem so od obeh strani prišla ojaeenja. Iz Vladikavkaza je prišel bataljon pehote s strojnimi puškami, ki je streljal na kavkazijce. ko so isti s streljanjem napadli čete. Ubitih je bilo j)L*t kozakov in sedem Ingušev, trije ko-[ zakov in dvajset Ingušev je bilo pa ranjenih.! l\o se je vrnil mir, so se čete umaknile.
Državna duma.
PKTROGRAP 14. (Petrogr. brz. agent.) Seja je bila otvor jena ob 11- uri .'i<> minut. Mnogo govornikov s»- je ob pohvali odpovedalo besedi, doeim so drugi imeli dolge govore o agrarnem vprašanju. Danes je pričakovati pojasnil načelnika prokurature, Pavlova, o smrtni kazni. Pavlov je naprosil vojnega ministra, naj mu dovoli, da pismeno predloži svoje poročilo, mesto da ga osebno čita.
PETRO GRAD 14. „X ovoje Vremja"; poroča. da je ruska vlada zahtevala od švicarske vlade, da jej izroči revolucionarja, inženirja Rutenberga, ki je zbežal v Švico, kakor navadnega morilca, ker je dokazala preiskava. da so Rutenberg in dva njegova pomočnika umorili bivšega svečenika Gapona.
ulica San Giovanni štev. 18 (poleg automatičn. buffet-a) i
TELEFON štev. 1473
i
Hajemodaje, kupoprodaje, zamenjave, intabulaeijo. Preskrbuje tjdi bone za ložiranje gg. obiskovalcem razstave v Milanu
..MADRID
po cen i i tal
v modernih velikih hotelih : BTJENOS-AYRES „HVLLO■*, ,.ROHA ; „CENISIO in .,PAHI3 - ki imajo skupno lOOO sob s I500 posteljami -
T, 2. 3. 4, 5 za vsako postelj s postrežbo in sicer računano po številu
Glajšayeza p^setne družbe.
postelj v vsaki sobi.
Olajšave za posebne družbe.
razstava pohištva
je otvorjena lo zamalo časa v
Dvorani Tersicore (ul. Ohiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj	P° najugodnejših cenaii.
Vabi se F. N obcin3tvo, naj polnoš Senilno poseti to razstavo.

Rasne vesti.
Dohodki japonskega cesarja Neki angležki li>t je obelodanil dohoilke japonskega, cesarja. Njegova civilna lista znaša 7 milijonov kron. En milijon dobiva iz Kitajske. Pred deset leti je dobil kakor vojni dar svoto 4<> milijonov. Njegovo privatno premoženje cenijo na 80 milijonov. Skupni letni dohodek znaša torej okolu 14 milijonov kron. Vsa cesarska rodbina šteje 60 členov in za vse te člene mora skrbeti cesar iz svojih dohodkov.
*	Velike goljufije na Sibirski železnici odkrite. Kakor poročata rNovoje Vremja" in „Pvazeti Vjek"' iz Tomska. so odkrili na postaji Simokentjevskaja na Sibirski železnici velike goljutije. Preiskovalna komisija je že sedaj dokazala, da je brez sledu izginilo 1500 vozov državnega in privatnega blaga, ki je bilo za časa vojne odposlano v - _ Mandžurijo preko Sibirije. Vrednost ukrade-nega blaga računajo na 7 milijonov rubljev.:
*	Generalni štrajk na Dunaju. Z Dunaja poročajo od 14. t. m. : Voditelji soeija-listov so sklenili razglasiti splošni štrajk za
in 30. junija ter 1. julija. " Okolu 250.000 ruskih Židov se na- j merava izseliti iz Rusije v Ameriko in Palestino.
*	Pcslaniške dijete zaplenjene. V
Budimpešti so 72 državnim poslancem radi dolgov zaplenili dijete.
*	Novo sredstvo proti jetiki ? Iz
Londona poročajo, da so v neki tamošnji bolnišnici poskušali novo sredstvo proti jetiki : ^Opsonin*4. Poskusi so se baje dobro obnesli.
Serravallo-vo že!eznato kina vino"
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča veljo do jedi, utrjuje žeiodeo ln ojačuje organizem.
Priporočeno od na^slovešiti zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Oblikovano t 16 kolajnami na raznih raztavah Is z aad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= Crst. =
O priliki birme!
Ogromna izbera oblek za dečke in za otroke, moških oblek in površnikov. Blago za obleke na mero.
ALL' UNIVERSO
trg Carlo Glodoni štev. I -
m
K
K K
K H K
X «
X K
K «
K K
* M. U. Dr. Ant. Zahorsky
ulica Torre
Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 Telefon stv. 1384.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5.

katalogi brezplačno.
?tran IV.
»EDINOST« št. 163.
V petek, dne 15. junija 100f>
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lirt. kopel j i Cene zmerne. počkaj & 3(dgl
HOTEL BALKA\
5-55	predp.
6.25	»
7-55	
8.25	„
8-55	»
9-55	
11.50	»
1.—	popol.
4.25	
3-30	»
6.—	ti
6-35	
8.30	
0 05	
11.30	„
Odhajanje in prihajanje ulakou
Odhod s postaje južne železnice v Trstu".)
B via Červinjan v Benetke, Rim, Milan,
Videm. Pontebo. Čedad O do fVoricc, preko Nabrežine, se zvezo
na Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Koriuin. Videm, Milan, Rim. O v	„ Benetke, zveza na
<"erv>njan. O na l>un;ij, Rudimpesto, Zagreb. O preko Červinjana v Videm, Čedad,
Benetke. Milan, Ala. O v Kormin in via Červinjan v Videm
in Benetke. O v Italijo preko Kormina, zveza na
Ajdovščino. B via Červinjan v Benetke, Milan, Rim
in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto.
postajo južne železnice v Trstu.
O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Kormina preko Bivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z
Ajdovščino. O iz Kormina in Červinjana pr. NabreZine,
zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj-
duščino pr. Nabrežini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
postaje državne železnice pri sv. Andreju v Trstu.
. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, Pulo O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo 7oO „ O v Koper, Buje (Istra). 7.40	B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj.
Ob nedeljah in praznikih:
2.26 popol. O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče postaje
Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu.
7.45	predp. O iz Buj in Kopra (Istra)
8.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja.
9.46	„	iz Pule.
11.05 .1	0 iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja.
12.05 popol.	O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja.
6.25 „	O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja.
10.25 „	B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja.
IO.45 »»	O iz Poreča, Buj, Kopra.
Ob nedeljah »« praznikih:
9.28 popol.	O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj
Prihod na
6.30 predp. 7--° M 7 4°
9,—
10.25 » 10.28 11.38 „
4.15 popol.
5*35	»» 7-15
7-46	»>
«.35	„
8-55	»» »045 „
Odhod s
5 10 predp
id"3 »« 7--° ». 8.50
3 5
tfesek £xetsior
»c za svetliti parkete
Kremo Exelsior za ćevije
ste ju poskušali? fJeprekoslji vo!
— Dobiti j* povsod. -
Tovarna voska za svetliti
Esches11 & Dal Gi
TRST — ulica Giulia 76
TRS
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema y<r* „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost
Kdor Išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje ; kdor išče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvoreev ; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali 5ploh rabljene predmete itd. itd. raj se posluži KALIH OGLASOV v ,£ d i n o s t i", ki so najceneji, največ čitani in najbolj pripravni v dosego namena.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitidne kožne bolezni itd. se je povrnil in prevzel
Bi'.:!:1 1 svoJ ambulatorij.	i
Sprejema od 12. do 1. in ->d 4. do 5. pop.
TRST — ulica Sanita St. 2, L n. — TRST
o popol.
*) Opaflrs B — biro**!?''. O — obiraini vini:
Pisarna
Dr. Gregorina m dr. Slavika
sprejme
pisarniškega vežbenika
;Vsi zdravniki se čudijo/ čarobnemu vspehu./
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmaki kotekini — Graški gnjat. — Ovčji sir pijemonteSki — Ovčji sir star iz Karnije — Parmezan L in II. vrste — Oljke zelene — Konserve iz pomodorov i tal., najbolje vrite.
Na debelo in drobio.	Cene brez konkurence.
GLAS-
V bogatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jesl)
nlica Mm 24 (pritličje)
daja novo in rabljeno pohiStvo po konkurenčnih cenah v najem. ~

je ozdravljivi estrakt neke japonske rastline in omogoči pravkar čudeže pri revma-i i/mu.želodčni bolezni, srčni boli. neduhi, živčni šibkosti. pomanjkanju spanja, mrzlih rokah in nogah, blediei, krču, kožni y bolezni, inIInem*i. kašlju, ušesnemu hren-. ' cunju, ghiTobolu. — ..Yo" čisti kri. podvoji , pljučno in telesno moč. jači apetit in pre- ✓ skupnega: pomaga gotovo pri kataru vseh £ duševnih in prsnih boleznih. —	je od ^
bavljanje medicinskega novinstva odobrena in vsak zdravnik bo potrdil, da boljši pripomoček ne obstoja.	v^ o*' se ne sme pogrešati v nobeni hiši. Tiso«: zahvalnih pripoznanj priča, da pomaga ,,YoiA v vseh slučajih in se ž«' v par urah čuti ozdravljivi v s peh. — ' "eua «itekl<?nici 1 krono. Za popolno zdravljenje je treba H-12 steklenic.
Edini uvoznik:
D. Schon v Milanu
Francesco Sforza 3.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko pri	_
Petrovics Drogueri, IV. Becsi u. 2	J
v Budimpešti	/
kamor je nasloviti naročbe iz AvStro-Ogvske.	/
Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI" v „Edinosti"
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
Kova redna, hitra in direktna služba za blago ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
tmmtmm „Sofia Hohenberg"
odpluje dne 20. junija, t. 1. v Nori York.
Cene jako nizke.
Potrežba in hrana (vaak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki bo električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.___
Za pojasnila so jo obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol In piccolo št. 2
KOLE
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
J>r. A. Mittak, ulica della Zonta St. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Flllfl Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rast i v ah v Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
i f
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speSicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono *t. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - t elefono St. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge.) =
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
ar Edini tržaški zavod za == „VACUM-GLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROH m—.....■■■■■■ ...... ■■■
T očna postrežba in nizke cene.
M. SALARIN1
v ulici Ponte della Fabbra it. 2.
(Vogal ul. Torrentej i
Pomlad!
ie!
Poletj
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke in otroke, velik i/.bor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena it; modra obleka za delavce.
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr?e točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA:
„&LLA CITTA Dl LONDHA 4
al. Poste nnove At. 5. (vogal ul. Tone fciaaca)
Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
narodni zalogi olja
Trg Barriera štev. 3. ivan Miiionig, lastnik
Velika zaloga koles (bicikijev) Germania in Nazionaie
Koles na bencin (moMlet) ROSSLER & JAUE^NIG
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehanična delalnica	kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev.
C
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST ulica S. Spiridione štev. 6
C. kr. priv.
Riunione Adriatica rti Sicurta
Glavnica in rezer/ni zakladi društva glasom !»il >nce si^c^^-c. 31. decembra liHH.
Zadružna glavnica (od kojih vplačano i 3,200.000)....... K S.OJ t.OOO
Rezervni zakladi dobitkov...... T.4*J>.015
„ zaklad proti vpadanju vredno3tij javnih efektov ... „ ^ 144154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ , 83,1."j-' 132
Zavarovanja na življenje v veljavi
31. decembra 19u4...... „ -.»05,43 i "»s j
Izplačane Škode v vseh oddelkih od ustinovitve društva [1S3»—1904] „
DruStvo sprejema po jako ugodnih |> >_">!Šh zavarovanja proti požaru, streli, Škodi vsled rn/.s rt-Ib ulomu kakor tudi prevozov po suhem in in i j ; oklepa pogodbe za zavarovanje življenja pu . i'.n »-vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiv /.:» življenja au po smrti zavarovanca, doto otrobi »m it i
Podpirajte družbo sv. Cirila in Melodija!
Kdor ljubi kakao in Sokolado, tamu bodi priporu :
r~> Ivana
Kan do I -
ki ima n»jm»nj tolic« v «©bi, jo torej najlaž« pr»-btren, n* oroTiroča nikoli zaprtosti in j« ob najbolj-Um okusu izredno poceni. Pristen samo z imenom 3 Ivan Hoff in a levjo varstveno znamko.
Zavoji po V*kg90 vinarjev » > >/• » 60 » Dobiva ee povsod.
Ustanovljena leta 1867. Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldella
ul. Media 28 TRST Telefon 374 <
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava na množeči se obrat in napredaj očim _ pritiskom. — Obiralnice za oljke. — Stiskalnice za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vcdne stiskalnice. Proračuni na zahtevo.
Barvarnica
pralnica in čistilnica na s.;ho
(s parnim strojem«
za obleko brez razdiranja, blago, ;>«hištm pregrinjala itd , kakor tudi dežnik f
j TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
^tlbin §oegan
O priliki plesov se izvr&i najliittfje. Pregrinjala se liki- po -O nvč. koma '..
s aa a a	A aa^^a si,
Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škodljive učinke nezdravega zraka
^ po sobah in stanovanjih, rabite 5
| ZIRILLI-jeve
3 *
a
kadeče se stožce ^
Na prodaj v vseh mirodilnicah — in lekarnah.