foitnlna plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA (shaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. sur*dništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, fctfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 46 Sreda, 12. junija 1935 Leto X Is mednarodnega politllnega kotla Vojno kuhajo Abesinija in Italija sta si pošteno v laseh. To se pravi, skregani sta. Italija se resno pripravlja na vojno. Potrebuje zemlje, da jo kolonizira. Obenem pa želi tudi protektorat nad Abesinijo, da si zagotovi — mir pred njo. Angliji italijanska politika ni všeč, češ, da bi taka ekspanzija po-sezala v interesno sfero — Anglije, ki je soseda Abesinije in ima z njo trgovinske zveze. O novem abesinskem vpadu v italijansko Somalijo poročajo. No, ta je pač povod, da se napetost med državama še poveča. Ni popuščanja, zadeva je italijanska in nihče se ne sme vmešavati vanjo, ne kaka država in ne — nihče. Tako pravi Italija. Na vojno se pripravlja tudi Abesinija, ki se bo v svoji izredni podnebni in hriboviti deželi še precej lahko branila. Abesinija hoče izhod na morje, od te zahteve ne odstopi, sicer je pa miroljubna in za sporazum. V skrajni stiski, o čemer se naj-biže še vrše pogajanja, bo zahtevala angleški protektorat za dobo petdesetih let in tako se seveda poveča Anglija »s politično kupčijo« za en dominijon več, torej brez vojne in na račun zaveznic. Razumljivo je, da je ta nevarnost Italiji neprijetna. Spor med Anglijo in Italijo pa bi vplival tudi na evropsko politiko, ki se sedaj v krvavem potu trudi, kako bi zagotovila trajnost miru. Anglija ne drži svojega železa le v italijansko - abesinski žerjavici, ker ve, da je v politiki dobro imeti dve železi v ognju. Tudi v Evropi hoče kovati. Že od dne 4. t. m. se pogaja z Nemčijo o »zračnih« silah, ki se jih boji, ker* so Nemci tik pred londonskimi vrati. Pogajanja se pa bodo gotovo nanašala tudi na gospodarska, kolonijalna in druga vprašanja, kar sklepamo iz tega, ker so kapitalistične simpatije med obema državama ves čas Hitlerizma tako velike. Francoski zunanji minister Laval je sporočil Nemčiji oficijelno, da je zasiguranje miru mogoče le na celi črti. Tako, pravi, sodijo v Parizu, Londonu in Moskvi. Zato ni posebnega vzhodnega ali zahodnega pakta o zračni vojski. Vprašanje abesinsko - italijanske vojne ni le italijansko in abesinsko, marveč tudi — angleško in s tem evropsko. Če izbruhne italijansko-abesinska vojna, intervencija Anglije ni izključena in s tem je tudi porušen most med velesilami, ki trdijo, da hočejo organizirati mir v Evropi in sodelovanje med evropskimi državami. Novo francosko vlado je sestavil Laval. V njej so: Herriot, Marin in Flandin (brez portfelja), ju-stica Berard, notranje Paganon, vojska Fabry, mornarico Pietri, letalstvo Denain, trgovino Bonnet, finace Reg-nier, vzgojo Marcombes, javna dela Eynac, kolonije Rollin, trg. mornarico Ronstan, delo Frossard, pokojnine Manpoil, kmetijstvo Cathala, zdravstvo Lafont in pošto Mandel. Nova vlada je dobila v zbornici zaupnico in finančno pooblastilo. za Cankarjevo dražbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== To Je treba na vsak način preprečiti Nameravano poslabšanje položaja rudarjev Iz časopisnih poročil posnemamo, da se namerava pri bodoči določitvi količine oddaje premoga državnim železnicam zopet zmanjšati kvota za 58.000 ton in da se namerava tudi pritisniti na cene premoga. Iz teh poročil je tudi razvidno, da če bi se to izvršilo, bi se še več praznovalo kot se že, še 60.000 šihtov, kar bi pomenilo izgubo na delavskih mezdah v višini okrog 12 milijonov dinarjev. Ta vest, ki izgleda neverjetna, ki pa vendar ne bo brez podlage, učinkuje na rudarje naravnost katastrofalno. Pomisliti je treba, da mogoče razen par manjših rudnikov, rudarji v vseh ostalih rudnikih praznujejo že leta in leta. Izguba na zaslužku, ki so jo vsled tega utrpeli že znaša nad 160 milijonov Din. In koliko jih je bilo v zadnjih 5 letih reduciranih. Od skupnega staleža rudarjev, ki je znašal v letu 1929 še 9897 jih je še danes zaposlenih samo okrog 5800. A vsi ostali so večinoma brezposelni, ki padejo deloma v breme zaposlenih. To je ena stran, ki grozno reže v gospodarsko življenje rudarskega delavstva in druga pa je čimdalje večje praznovanje šihtov. Pri vseh večjih rudnikih se letos nenormalno mnogo praznuje. Zadnjič smo dokazali, da so rudarji nekega rudnika napravili v drugi polovici meseca aprila samo 3 in tričetrt šihta (šiht a Din 37), tako da je zaslužil v tej perijodi rudar z 8člansko družino Din 133.75. Od tega se mu je odbilo za zavarovanje in drugo Din 121.28, ostalo mu je za preživljanje družine za dobo 14 dni samo Din 12.47. Mislimo, da te številke dovolj povedo. Radi tega je beda v revirjih tako strašna, da si jo človek niti predstavljati ne more, če jo na lastne oči ne vidi. In to sedanje obupno stanje naj se še poslabša? Ne, to se ne sme zgoditi. Tega ne sme pustiti naša javnost, da bodo pred njenimi očmi umirali od lakote tisoči in tisoči nedolžnih rudarskih bitij. Ne, za prepreče-nje tega se moramo postaviti vsi odločno v bran! Če je potreba konzuma premoga na železnicah padla, se naj vzamejo naročila tam, kjer niso rudarji tako odvisni od zasslužka v rudniku, kakor je to pri nas slučaj. Za upravo državnih železnic pa morajo pri oddaji naročil biti merodajni tudi socijalni vidiki in ne samo ma-terijelni. Zveza rudarjev Jugoslavije se je tozadevno takoj obrnila s posebno vlogo na Delavsko zbornico, katera naj potrebno ukrene, da se nameravano zlo prepreči. Dajte nam dela in jela! To je danes enodušen krik iz 10.000 lačnih rudarskih prs. Nezaposlena mladina apelira na mednarodni urad dela Dajte mladini dela! misli medarodni urad dela, da naj se šolska obveznost podaljša do 15. leta, da se naj mladina ne sprejme v mezdno delo pred petnajstim letom. Dalje priporoča urad strokovno izobraževanje; ustanavljanje posvetovalnic za izbero poklica pri borzah dela ali v zvezi z njimi, ustanavljanje okrevališč in zavodov za fizično utrejevanje, čitalnice itd., kjer bi nezaposlena mladina preživljala svojo prisiljeno nezaposlenost. Tam, kjer bi se smatralo potrebno, da se ustanove posebna »taborišča dela«, v katerih bi nezaposlena mladina vršila produktivna dela, ki niso v zvezi s strokovno izobrazbo, bi se morale določiti zanesljive garancije, da se preprečijo zlorabe. Zlasti bi moralo biti vstopanje v ta taborišča popolnoma prostovoljno, vsakršno vojaško ravnanje bi moralo biti izključeno, in delo v teh ustanovah ne bi smelo biti v nikakršnem piimeru konkurenčno normalni zaposlitvi delavcev. Mednarodna konferenca dela v Ženevi, ki je pričela zborovati 4. junija t. 1. obravnava problem, kako zaposliti mladino. Urad je predložil konferenci obširno poročilo o položaju nezaposlene mladine. Po podatkih poročila je šest do sedem milijonov nezaposlenih mladih delavcev do 25. leta. Če imamo vseh nezaposlen okoli 25 miiljonov, tedaj je med temi 25 odstotkov mladine. V Nemčiji je bilo junija 1933 26.1% nezaposlenih starih izpod 24 let, leta 1934 pa je odstotek znašal še vedno 18.8. V Zedinjenih državah v Ameriki je znašal odstotek nezaposlenih od 15. do 24. leta v aprilu 1933 27.6 celokupnega števila nezaposlenih. V Veliki Britaniji je bilo 1931 30.2% nezaposlenih v letih od 14. do 24. Na Madžarskem je bilo 1930 42% nezaposlenih mlajših kakor 24 let. V Italiji je bilo 1931 41.5% nezaposlenih v letih od 15. do 25. Enako sliko nudijo tudi statistike drugih dežel. Zlasti je važen ta problem z ozirom na žalostne posledice, ki jih ima dolgotrajna nezaposlenost za bodočnost mladine. Mnoge dežele so že nekaj ukrenile, da preprečijo demo-ralizacijo mladinske delovne sile, kakor je poročal mednarodni urad dela na konferenci. Poročilo samo pa daje konferenci tudi nekatera navodila, kako naj dežele to zlo omilijo ter priporoča za sprejem pozitivne predloge. Tako Ameriško delavstvo protestira Predsednik ameriške delavske zveze Green je dne 8. t. m. govoril po radiu ter ostro zagrozil parlamentu, ki je prejšnji dan sklenil, da se odpravijo prisilne določbe (po NIRJ) za industrijo. Green zahteva izpre-membo ustave, da ne bo moglo najvišje zvezno sodišče razveljavljati zakonov, ki jih je sprejel kongres (parlament). Kje so delniiarji Trboveljske d. d.? Dne 19. junija t. 1. bo v prostorih Trboveljske premogopne družbe v Ljubljani 62. redni občni zbor te delniške družbe. Poleg poročil upravnega sveta je na dnevnem redu tudi razdelitev čistega dobička, ki bo menda prav masten in nagrade upravnemu svetu in ravnaveljstvu, ki bo tudi na dostojni višini. Izvedli bodo tudi nadomestne volitve v upravni svet: Blagor izvoljenim. Delničarji, ki se želijo udeležiti tega občnega zbora morajo založiti svoje delnice, glasom objave občnega zbora razven pri družbeni blagajni v naši državi še pri dveh bankah v Parizu, pri treh bankah v Lyonu, v Genevi in pri Landerbanki na Dunaju. Takšne internacionale nam najbrž niso nevarne. Macdonald je doigral Predsednik angleške vlade Stanley Baldwin Napovedovana izprememba v angleški vladi je izvršena. Macdonald ni več predsednik vlade, marveč njegov »protektor« konservativec Bald-win. Večinska stranka ni bila več zadovoljna z njim in njegovo zanje nejasno politiko, ki je v rezervi še vedno zasledovala pacifistične in deloma delavske interese. Več kot eno desetletje je Macdonald imel velik vpliv na angleško politiko, zlasti dokler se je opiral na delavsko stranko. Pred štirimi leti pa je z osmimi tovariši organiziral s konservativci »nacionalno« vlado, ostal sicer predsednik vlade, v kateri so bili konservativci v absolutni večini. S tem je postal zgovorni Macdonald krinka konservativne politike, v kateri sam ni mogel o ničemer odločati in ne usmerjati ne državne in ne socialne politike. Macdonald sicer ni izstopil iz vlade. V novi vladi so mu dali pred-sestvo tajnega sveta. Tako je stopil v ozadje mož, ki ga je leta 1929. določila delavska stranka za predsednika angleške delavske vlade, pa se ji je pozneje izneveril. Njegov sin Malcolm je v novi vladi minister kolonij. Mot nesebičnega klerikalizma »Protimaterijalistična« propaganda v luči resnice Po vojni so tudi na Čehoslova-škem sklenili razdeliti zemljo veleposesti med potrebne kmete. V ta namen so izvedli sekvestracijo cerkvenih in drugih veleposestev. Cerkev ima zlasti na Slovaškem velika posestva, ki so bila do 3. t. m. pod sekvestrom. Dne 3, t. m. pa je likvidacijska komisija izročila vsa ta posestva zopet cerkvi, oziroma škofu p. Jantavšu. Čehoslovaška vlada je storila to iz političnih razlogov, ker je slovaška (klerikalna) ljudska stranka neprestano v opoziciji ter šteje v parlamentu 22 poslancev, S svojo politiko bi utegnila propagandistično vplivati tudi na ostale klerikalce v državi: Če bi bila protimaterijalistična propaganda resno mišljena, potem bi gospodje morali reči: nočemo posestev, razdelite jih med uboge in zemlje potrebne. Toda . . . poslušaj me, kaj govorim in ne glej, kaj delam. Zmaga tekstilnega delavstva v Kočevju Po 16 dnevih godbo solidarna stavke 'e podjetje podpisalo kolektivno p> Kakor smo poročali v zadnji »Del. Politiki«, so se 6. junija začela pogajanja med stavkajočim delavstvom in podjetjem »Triglav« v Kočevju. Pogajanja so bila še isti dan zaključena in delavstvo je potem na javnem shodu sprejelo soglasno kolektivno pogodbo. Pri pogajanjih so zastopali delavstvo: za Delavsko zbornico s. Sedej, za Strokovno komisijo s. Leskovšek, za Splošno delavsko zvezo s. Jakomin, kot zaupniki delavstva iz tovarne »Triglav« ss. Črnugelj, Ančka, Deržek Josip, Stefan Beguš, Matija Kobola, Alojz Komerički, Polde Kastigar in Anton Marinč. Podjetje sta zastopala predsednik upravnega sveta g. Franjo Sire in ravnatelj Ib. Pogajanjam je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Brezigar, vodil jih je pa zastopnik inšpekcije dela g. Gorjanc. Sklenilo se je, da se radi stavke ne bo nikogar preganjalo ter se ne bo nikogar od zaposlenih delavcev vsled preureditve dela z dvostol-nega na tristolni sistem odpustilo. Sprejelo se bo nazaj v delo tudi S delavcev, ki so bili p3 14. maju odpuščeni. Kolekitvna pogodba, ki se je obojestransko podpisala, določa v glavnem naslednje: Delo se plačuje načeloma na uro. V tkalnici traja vajeniška doba mesec dni. Vajenec prejema na uro najmanj Din 1.50. Po preteku te učne dobe znaša temeljna plača brez ozira na spol Din 2.—, po poteku enega leta 2.50 Din in po dveh letih Din 3.—. V tiskarni prejemajo pomožni in zunanji delavci po 2.50, 3.— do 3.50 Din temeljne urne plače. Za profesicniste znaša temeljna urna plača 4 do 6 Din. Akordna postavka k temeljnim plačam se določa sporazumno z delavskimi zaupniki. Delovni čas znaša S ur na dan. Vsako delo čez 8 ur se plača s' 50% pribitkom. Pogodba določa podrobno o delavskih zaupnikih, o odškodnini radi bolezni in zadržkov pri delu itd. Prvi odpovedni rok pogodbe je 1. jan. 1936. Delavstvo pri »Triglavu« je doseglo to, kar je zahtevalo: izvajanje zakonitih določil- o zaščiti delavstva in minimalno mezdo. Ta uspeh je delavstvo doseglo radi popolne solidarne stavke v sporazumu z vsemi delavskimi organizacijami in radi podpore, ki jim jo je izkazovalo kmečko prebivalstvo z živežem, drugi pa z denarjem. Tako lahko ugotovimo, da se je 16 dnevna stavka zmagovito končala v zname-nju delavsko-ktnečke zveze. Zakaj molči »Pohod«? Zadnji »Pohod« molči na našo ugotovitev, da je tor pri tovarni »Triglav« je obenem v načelstvu kot grob glavni fak-g. Sire, ki izdajatelj- stva »Pohoda«. Ta list v isti številki sicer piše o mizernih plačah delavstva, molči pa o tem, da so najmi-zernejše baš tam, kjer vodijo podjetja »Pohodovci« in da je moralo delavstvo 16 dni stavkati, da je doseglo upoštevanje državnih zakonov v podjetju,, ki mu načeluje član načelstva zadruge, ki izdaja »Pohod«. Ogrski socialni demokrati proti oboroževanju Zgled naj podpira razorožitve«o gibanje V proračunskem odseku ogrske poslanske zbornice za 1935-36 je pripomnil pri postavki »ministrstvo za deželno brambo« sodrug Buchin-ger, kakor poroča »Nepszava«: »Socialni demokrati tem izdat-kom iz načelnih razlogov ne moremo pritrditi, mi odklanjamo ta naslov v celoti. Z bojaznijo, da. s strahom vidimo, da se Evropa neovirano oborožuje. Socialni demokrati smo vedno zahtevali, da naj se spori posameznih narodov poravnavajo nekrvavo in brez orožja. Dve generaciji, ona, ki se je udeležila svetovne vojne in tej nasledujoča mladina, morajo obžalovati, da ni zmagalo naše naziranje. In, ker se že zopet izvajajo stare metode oboroževanja, moramo socialisti zopet protestirati proti nezmiselnosti oboroževanja. Isto politiko, kakor mi, vodi večina socialističnih strank v Evropi. Sklicujem se na zadnje sklepe kongresa angleške delavske stranke in politiko drugih socialističnih strank Evrope. Socialisti smo prepričani, da bomo s tem stališčem vršili moralni pritisk na druge dežele in stranke, da opuste svojo oboroževalno politiko. Po tej poti in s to metodo hočemo služiti deželi in ogrskemu narodu.« Veliki svet strokovnih organi' zacu Poziv organizacijam Seja izvršilnega ocbora IRSSJa. vršeča se dne 23. maja, je sklenila, da.se za nedeljo dne 13. avgusta t. 1. skliče v Zagreb Veliki svet strokovnih organizacij z naslednjim dnevnim redom: Delavske minimalne mezde (poročata Vladimir Pfeifer in Lovro Jakomin). Delavsko zavarovanje za nezaposlenost (poročata Jovo Jakšič in Evgen Štark). Delavsko zavarovanje za bolezen (poročata Luka Pavičevič in Fadil Kartagič). Svobodne strokovne organizacije z ozirom na rumene in fašistične tendence v delavskem gibanju (poročata Bogdan Krekič in Franc Svetek). Ker je potrebno, da Veliki svet strokovnih organizacij zbere čim ob-Širneji in originalneji materijal o vprašanjih, ki so nadnevnem redu, pozivamo vse naše strokovne organizacije. da prirede ankete v krogu svojega delovanja, o čem naj se govori na Velikem svetu strokovnih organizacij. cij ta Veliki svet strokovnih organiza-se sklicuje na podlagi § 16 statu-URSSJa, ki se glasi: »Čl. 16. Veliki svet strokovnih organizacij tvorijo: a) člani izvršnega odbora URSSJa; b) delegati priključenih organizacij. Čl. 17. Organizacije do 1000 članov imajo pravico do enega delegata. Organizacije z več kot 1000 članov do dveh delegatov. Čl. 18. Potne stroške zveznih delegatov na sejo Velikega sveta strokovnih organizacij nosijo dotičtle zveze. Čl. 19. Seje Velikega sveta strokovnih organizacij sklicuje in vodi izvršni odbor URSSJa. Seje se sklicujejo po potrebi. Čl. 20. Namen Velikega sveta strokovnih organizacij je, da se posvetuje, ko se ne vrši deželni kongres, o važnejših aktualnih vprašanjih: socialnih, gospodarskih in agitacijskih ter da o njih sklepa.« Za izvršni odbor: Tajnik: Predsednik: Bogdan Krekič. Luka Pavičevič. Vsak zaposleni plata Se enega nezaposlenega Koliko so se izboljšale plače v Nemčiji Fašizem vlada v Nemčiji dve leti. V velikem navdušenju je voditelj dr. Ley samo »organiziral« in navduševal delavstvo. Uradna statistika tudi poroča, da so danes boljše plače, kakor so bile. Toda, po drugi statistiki, ki je tudi uradna, se pa jasno vidi, da so plače znatno padle. Statistike po tarifnih pogodbah so neresnične, ker nam izplačane mezde in število delavcev v letu 1934. in 1935., če ga primerjamo, pokaže drugačno sliko. Zaposlenih oseb je bilo 1933 11,500.000, početkom 1935 pa 15 milijonov 280.000. Prejemki zaposlenih v isti dobi so pa narasli od 6488 na 7480 milijonov mark. Število zaposlenih je naraslo za 33 odstotkov, plače pa le za 16 odstotkov, to je, plače v Nemčiji so v zadnjih dveh letih padle povprečno za 12 odstotkov. Plače tiskarniškega delavstva so pa bile znižane nad 40 odstotkov. Treba je pa pomisliti, da mora delavstvo od teh prejemkov plače- Osem žena v čehoslovaškem parlamentu Žene so v čehoslovaškem parlamentu razmeroma slabo zastopane. V nemškem in češkem socialnodemo-kratičnem klubu je po ena, v fašistič- nem (nemškem in češkem) ter komunističnem klubu sta pa pa dve. Skupaj torej osem. vati davke in vrsto obveznih prispevkov. V petih mesecih so plačali 320 milijonov mark za davek, 362 milijonov za takozvano zimsko pomoč. To sta samo dva zneska, brez drugih dvaščin za stranko, organizacijo itd. Nekaj malega se vidi direktno iz statistike. Leta 1931 je znašalo tedensko še 53.5 odstotkov plač več kot 36 mark, 1934 pa je padel ta odstotek na 36.4. Se bolj potrjuje te navedbe dvig cen za življenske potrebščine. Tako je danes dražje telečje meso za 36 odst., goveje za 90 odst., svinjsko za 50 odst., fižol za 80 odst., grah za 90 odst., jajca nad 12 odst., slanina 20 odst., surovo maslo 40 odst., zelje 18 odst. itd. Uspeh politike je zniževanje mezd in podraževanje življenskih potrebščin in s tem poslabševauje socialnega položaja delovnega ljudstva. Statistične številke ne lažejo. Proletarizacija naroda se nadaljuje, le da narod ne sme eksploataciji ugovarjati in niti rte neresničnemu prikazovanje dejanskega položaja. Kapitalistični mlin melje dalje in v diktaturah še hitreje. Tone Maček: 172 Stucaf UuMbugec Na balkonu se je začel zbirati stavkovni odbor, povabljeni govorniki in vmes so se nagnetli razni radovedneži. Bil je tu tudi župan Roš, občinski stražnik in predsednik društva Svete Barbare, Brumen, ki je menil zastopati kdove kake interese. Spodaj pred hišo je zašumelo med množico, ko so se pojavili dolgo pričakovani predstavniki na balkonu, Bil je tu Kurent, ki so ga porinili v ospredje, bila sta oba Sitarja, hrastniški in trboveljski, bil je Malovrh, Zorjan, Kozlevčar, Žafran v ozadju še par glav med katerimi je France, ki je stal spodaj poleg Tr-pinkinega Dolfeta, opazil tudi Janezovo. Čisto v ospredju je stal župan in hišni gospodar Roš, ki mu je zijal čez ramo občinski stražnik z visoko nasukanimi brki in svetlo spoliranim dvoglavim orlom na kapi. Poleg župana je stal stari Kurent, poleg Kurenta neznatno človeče v črni pelerini in s črnim širokokrajnikom na glavi, kakor jih nosijo domišljavi sli- j karji in pesniki. Poleg slednjega se je pa v kotu balkona stiskal rdečeličen gospod v težki zimski suknji, s polcilindrom na glavi in usnjato aktovko pod pazduho. France je sunil Dolfeta: »Kdo pa je tistile s cilindrom?« »Nimam pojma, kaka zverina je to.« Pred njima stoječi se je ozrl: »Jaz ga pa poznam. Sem iz Spodnje Rečice pri Laškem. To je uradnik pri okrajnem glavarstvu.« »Kaj pa ima ta tu iskati?« »Prisostvoval bo shodu in o njem poročal svoji oblasti. Obenem bo pa pazil, da se ne bi kakemu govorniku preveč zareklo in da ne bi rudarji dajali svojim občutkom preveč izraza.« Medtem je tisti gospod v cilindru zaprosil za stol, ki so mu ga prinesli. Postavil si ga je pod sedalo in je na balkonu udobno sedel, medtem ko so se ostali morali stisniti. Vzel je iz aktovke kos papirja in svinčnik in se je ozrl po ostalih, ko da hoče reči: »No, jaz sem pripravljen. Začni-| te!« Ploskanje, ki je završalo preko dvorišča, ko so se pojavili rudarski zastopniki na balkonu, je potihnilo, od tu in tam se je slišalo nervozno sikanje, vratovi so se utegnili in ljudje so zamrli v pričakovanju. Na balkonu je Kurent dvignil roko in je začel: »Sodrugi! Sotrpini! Vsi veste, zakaj smo se danes tukaj zbrali. Mera je bila polna. Prekipelo je. Mi nismo samo brezdušno orodje za kopanje premoga, ampak smo tudi ljudje, vistvarjeni po isti podobi ko naši gospodarji in z isto pravico do življenja. Naša nesreča je bila, da se tega nismo tako dolgo zavedli. A ni še prepozno. Od danes naprej hočemo biti enaki enakim. Naši gospodarji imajo denar, kapital, a ta kapital je mrtev, brez pomena, če ni vstvarja-joče sile, ki mu daje življenje in rast. Ta vstvarjajoča sila smo mi, je delo naših rok, so naši žulji. Obe sili, kapital in delo, sta potrebni življenju, razvoju in napredku.« Medklici: »Šlo bi tudi brez kapitala.« »Da, najbrže, vendar o tem ne moremo danes tu razpravljati. Ho- čem Vam samo predočiti, da smo mi rudarji enakopravni državljani, kakor ravnatelji »Trboveljske premo-gokopne družbe«, in kakor smejo oni staviti pogoje pri prodaji premoga in določati mu cene, tako smemo tudi mi staviti družbi svoje pogoje in soodločati o višini cene našega dela. To je naša človeška in državljanska pravica, ki smo jo končno spoznali in hočemo se zanjo tudi boriti. O značaju, načinu in uspešnosti te borbe, vas bo pa poučil naslednji govornih, sodrug Linhart, ki mu predajem besedo.« Nastalo je živahno ploskanje in glasno pritrjevanje, ki pa bi ne mogel o njem reči, ali je veljalo predsedniku zborovanja, Kurentu, za ono kar jim je povedal, ali je veljalo novemu, večini nepoznanemu govorniku, stoječemu poleg Kurenta, ki je nanj z roko pokazal. Svojo aktovko je izročil predsedniku, parkrat je za-kašljal medtem, ko si je brisal naočnike, odpel si je pelerino pod vratom, potisnil črn žirardovski klobuk, na zatilek in se se je končno z obema rokama trdo prijel za ograjo. (Dalje prihodnjič.) »Modrijan** o razumski politiki Za prospevanje razumske politike je potrebna predvsem svoboda in prava kultura. Kaj je razum, ali kaj je razumno ali pametno? Razumno ali pametno je ono, kar koristi človeku, za posameznika in za splošnost. Če hočemo govoriti o razumni politiki, moramo vzeti za podlago isto načelo. Potem pa moramo povedati splošnosti, da nas razume, dati ji pa tudi popolno svobodo, da o političnih vprašanjih sama razmotriva, jih presoja in si napravi sodbo o njih. Smešno je pa trditi, da je kriza kriva nerazumne politike in pasivnosti v političnih vprašanjih. To ni resnica. Neprestano se povdar-jajo problemi, navajajo načrti in predlagajo, toda, če jih nihče ne sliši, če nihče teh noče vpoštevati in beda narašča, kaj si more ljudstvo misliti drugega kakor da je politika »govorjenje«, ki vara javnost. To je po vseh državah z diktaturami. Zakaj se pa zanimajo za politiko angleški, fran coski, češki, ameriški delavci itd.? Zato, ker lahko sodelujejo vsaj deloma v »razumu« politiki tamkajšnjih meščanskih oziroma kapitalističnih vlad. Da, z razumno politiko, ki kori sti vsem in ki jo vsi razumejo, da je v interesu splošnosti, se zbuja zani manje za politiko in oživi skupnost ki je potrebna, idejno. Predbacivati »starce« predsodke, »staro« miselnost, je pa demagogija in žalitev delovnega ljudstva kakor tudi vsakogar, ki ima svoje mnenje o življenju in družabni skupnosti. Torej ne preveč! Kar je res in prav, je res, kar pa ni, pa ni! 12 NAŠIH KRAJEV Ljubljana Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnost! Doma in po svetu Predvsem splošnost. Prav za vse one ki imajo državno ali kako drugo javnopravno oblast v svojih rokah, mora biti najsvetejša dolžnost, da se brigajo za dobrobit splošnosti. Slojem, ki so v bedi, se .ne sme nalagati nesocialnih in sorazmerno večjih bremen, kakor onim, ki so bogati in brez socialne škode žrtvujejo v (javne namene. To se pa danes vrši sikoraj povsod. Bogatim se olajšujejo davščine, neimovitim slojem pa zvišujejo ter s tem ščiti bogate, siromašne pa izkorišča. To ni v interesu splošnosti, pro-gresa. Kjer se ravna tako, se ravna v interesu posestnega razreda in je krivično. Mestno uradništvo Ljubljane, Celja, Maribora in Ptuja bo v kratkem uvrščeno v mezdne razrede službene pragmatike državnih uradnikov. V zmislu zakona -o mestnih občinah je notranji minister sporazumno s finančnim ministrom izdal tozadevne nared-be. Nameščence teh mestnih občin bodo razvrstili po skuipinah, ki odgovarjajo IX. do III. 1. stopnje državnih uradnikov. Ko izda ban dotično naredbo, bo posebna komisija v treh mesecih izvedla preuvrstitev. Prejemki mnogih nameščencev se bodo znižali in se s tem zopet zmanjša sila konz.um.en-tov. Grški monarhisti upajo na uspeh. Grška vlada razpiše plebiscit o eventualni obnovitvi monarhije na Grškem. Po krvavih dogodkih in pod napačnim utisom, da je republika kriva vsemu, utegne monarhistična vlada uspeti s svojim načrtom. Nemčija ponuja Bolgariji posojilo. Nemčija je ponudila Bolgariji veliko (posojilo za gradbo železnic. To posojilo 'bi dala Nemčija v obliki potrebnega materijala in grad,-be železnic. Rumunski dijaki so bolj pametni. Ru-tnunski dijaki se tudi bavijo s politiko, toda so realnejši kakor drugod. Rumunski dijaki raznih strankarskih smeri so napravili sklep, da se hočejo skupno boriti in voditi gibanje za naslednje tri tooke 'programa: 1. boj proti fašističnim smerem, ki se pojavljajo na vseučiliščih, 2. demokratična dijaška politika in 3. gospodarski boj. — Rumunski dijaki torej ne marajo biti več »zlata nada«, v katero stavi reaikcija vseh držav svoje upanje. Umrl je Ernest Garami. Znani prvobo-jevnik ogrske socialne demokracije Ernest Garami je v Budimpešti preminul v 59. letu starosti za možgansko kapjo. Garami je bil spreten potitik, časnikar in pisatelj. Več let je bil socialnodtemokratični poslanec ter urednik strankinega glasila »Nepszava«. Leta 1918. je bil v Karolyevi vladi trgovinski ■minister. Med diktaturo je bival v Švici. Po diktaturi je bil jus lični minister v PeidlTovi vladi. Ko je Friedrich prevzel vodstvo vlade, se je Garami preselil na Dunaj, kjer se ije baVil s pisateljevanjem. V Budimpešti je bilo proti njemu naperjeno kazensko postopanje, ni pa doslej prišlo do obravnave. Do scbote 15. t. m. prijavite zaupniki iz i tovarn število udeležencev za celjski tabor 7. julija! Prijave izročite s. Selanove v tajništvu Strokovne komisije. Banovinska palača in bolnišnica. Že v zadnji številki smo povdarjali, da je prva in najnujnejša potreba vsega našega ljudstva, da se zgradi v Ljubljani bolnišnica, ki bo res odgovarjala svojemu namenu. Nekateri pa mislijo, da je treba najprej postaviti novo banovinsko palačo. »Pohod«, s katerim sicer nismo prijatelji, pravi k temu: »Lepo bo gled!ati novo palačo, novo in obširnejšo reprezentančno poslopje banovine, vendar se pojavi človeku nehote pomislek proti takim projektom, če vidi na lastne oči razmere, ki vladajo v naši splošni bolnici. Po dva bolnika ležita na eni postelji, zaseden je celo prostor na tleh, zdravniško in strežno osebje je izčrpano. Do 3. .junija t. J. je bilo sprejetih v tem letu preko 11.000 bolnikov, na en dan jih je prišlo 300!« Bežigrajska šola stoji. Vsi prebivalci v severnem delu Ljubljane, ki se je tako raz- i vil zadnja leta, smo se veselili, da bomo že letos poslali otroke v novo veliko in moderno šolo, ki se je začela graditi v našem okraju. Ali dela so se ustavila in 'bogve, kdaj se bodo nadaljevala. Revščina, revščina. Ker se še nič ne izvršujejo razna napovedana javna d.ela, se brezposelnost tudi v tem letnem .času ni skoro nič zmanjšala. Na mestnem socialnem uradu je bil pred binkoštmi zopet večji naval. Mnogi so prosili za skromne podpore, ker morajo poslati otroke k birmi v lepih obleke ah, mnogi 'stariši pa nimajo denarja niti za čevlje. Knjižnica Delavske zbornice je maja meseca izposodila 4052 knjig, t. ij. 3992 več kakor lani v istem mesecu. Ka bo s cesto na Št. Vid in Kranj? V Ljubljani se je vršila konferenca o1 tujskem prometu. Dognala ni nič novega. Potrebna bi bila zgraditev moderne ceste na Gorenjsko in Sušak, toda, kakor se zdi, je to vprašanje šele v tem stadiju, da razni strokov-n aki študirajo, kje bi se začela meriti cesta. Maribor Inozemski tovarnar Izsiva domače delavstvo V zadnji številki našega lista smo poročali o napetem položaju, ki vlada med tekstilnim delavstvom in vodstvom tekstilne tovarne Zelenka et Goamp., katere lastnik je češki Nemec g. Schonsy. Pravih urejenih razmer v tej tovarni pravzaprav še nikoli ni bilo. Že od vsega početka ije ta tvrdka plačevala najslabše mezde. Zaposlovala je povečini mladino. Tovarnar se je vedno čutil neomejenega gospodarja, .posebno še radi tega, ker v njegovi tovarni delavstvo ni bilo dolgo časa organizirano1, radi česar je lahko delavstvu plačeval mezde kot se mu je zdelo in se te mezde kvečjemu laihk.o primerjajo z napitnino ali pa milodari, Pred Veliko nočjo je nenadoma odpovedal delavstvu služba in znižal mezde za okrog 10 do 15%. Delavstvo se je pričelo' oklepati svoje organizacije Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, ki je pred tedni predložila vodstvu tovasine zahteve delavstva za zvišanje mezd in izvajanje zakonitih določil obrtnega zalpna odnosno zakona o zaščiti delavcev. Minuli petek je potekel rok, ki mu ga je stavila organizacija za odgovor. Med1 tem >je vodstvo tovarne skuša- Le še par dni je čas za prijavo za izlet v Celje, zato se nemudoma priglasite pri zaupnikih za ta izlet. Zadnji termin za prijavo je 20. junij. Maribor mora biti v Celju častno zastopan. Pomanjkanje stanovanj se v našem mestu še vedno hudo občuti, zlasti ker v poslednjem času ni mestna občina domala zgradila nobene nove stanovanjske hiše. Kakor poročajo časopisi, pa namerava mestna občina prodati še hišice, ki so bile letos dograjene iz materijala bivše Turkove hiše. ki jo je svoječasno morala mestna občina odkupiti radi regulacije Pobrežke ceste. Pravilnik o mestni uveznini je finančno ministrstvo z nekaterimi spremembami končno potrdilo. Med srednješolskimi profesorji in dijaki je prijetno odjeknila vest, da bodo letos prisostvovali višjim tečajnim izpitom kot odposlanci ministrstva prosvete domači upokojeni ravnatelji, običajna vsakoletna inšpekcija/ ki ije trajala od .konca maja dalje, pa je letos sploh odpadla. S tem bo prihranjeno .mnogo izdatkov, pa tudi nepotrebnega razburjenja, ki je vsako leto ob zaključku šolskega leta vladalo med profesorji in dijaki, ne bo. Upepeljitev članice »Ognja«. V Mariboru je umrla gospa Helena Zemljičeva, soproga sodnika okrožnega sodišča, g. Zemljiča. Pokojna je bila visoko naobražena javna delavka. Bila je tudi članica društva za upepeljevanje mrličev »Ogenj«. Pogret se je vršil v soboto popoldne s starega mestnega pokopališča, kjer se je zbralo iz- lo napraviti sporazum z delavstvom kar mimo organizacije, ker je najbrž upalo, da bo to cenejše. Sklicalo je delavstvo za hrbtom organizacije kar v sobratu na sestanek ter mu sporočilo, da bi bil 'astnik tvrdke even-tuelno pripravljen vrniti 5% reducirane mezde, več pa, da ne more, ker je v tekstilni stro'ki pomainjkaje naročil. Delavstvo seveda te ponudbe ni m.oglo sprejeti in je soglasno zahtevalo povišanje plač in ureditev razni,er v tovarnii v smislu predloga, ki ga je predložila organizacija. G. Sohon?ky je na to odgovoril s tem, da je odpovedal službo oknog 50 dlelavcem in delavkam. Ino-zemec g. Schonsky ostri položaj. Toda zaveda se naj, da 'bo končno tudi njegovo delavstvo, 'ki je danes brezpravna raja, nekega dne minila potrpežljivost. V slučaju konflikta, ki je skoro neizbežen, ako tovarnar ne bo hotel upoštevati upravičenih zahtev delavstva, bo vse javno mnenje na strani delavstva. Že danes opozarjamo vse merodajne faktorje na ravnanje g. Schoinsikya z našim delavstvom. Če ima ta gospod dovolj denarja za luksuz, naj ga ima še za delavstvo, iz 'katerega črpa profite. redno mnogo občinstva. Dolg sprevod je spremil krsto pokojne k avtofurgonu, v katerega so položili tudi številne lepe vence Pogreba sta se udeležila imenom društva »Ogenj« predsednik in tajnik društva. Avto je odpeljal truplo pokojne v Gradec, kjer je bilo upepeljeno v krematoriju. Pogreb j£ napravil s svojo dostojanstvenostjo najgloblji vtis ter je izredno oživil zanimanj« za idejo upepeljevanja mrličev. Pokojna gospa Helena Zemljičeva je s svojo odločno doslednostjo in pravim pojmovanjem naprednosti s svojim poslednjim dejanskim priznanjem k popolnemu obračunu s srednjeveškimi predsodki zasenčila marsikakega namišljeno liberalnega naprednega voditelja. Člani »Ognja« jo bodo ohranili v spominu z največjim spoštovanjem. Uprava M. P. objavlja, da bo odslej naprej zaračunavala za svoje terjatve običajne zamudne obresti. Zgubil se je v nedeljo, 9. junija t. 1. pri studencu pri Sv. Areh.u 1 nahrbtnik z 1 žogo in raznimi otroškimi igračami. Pošteni najditelj se naproša, da stvari odda v upravi našega lista, na Ruški cesti 5. Nočno lekarniško službo vršijo ta teden naslednje lekarne: 11. junija Minarik-Konig, 12. Albaneže-Vidmar, 13. Sirak-Sa-vost, 14. Minarik-Konig, 15. Maver-Alba-neže. Med. univ. dr. Walter Thalmann, š®eci- jalist za oto-rhino-laryngologijo je otvoril svojo piiakso iv Mariboru, Kopališka ulica 4-1. nad,str., (v novem poslopju poleg Scher-ibaumoveiga mlina). Ordinira od J410.—11. in od XA 3. do 4. ure. Trbovlje Lepo uspeli shod Zveze rudarjev V četrtek, dne 6. t. m. se je vršil v De-lavskem doinu v F rbovljali sliod tukajšnje podružnice ZRJ, na katerem je poročal tajnik s. Arh o kongresu Zveze in o sanaciji Bratovske skladnice. Shod je bil jako dobro obiskan in tudi poročilo s. Arha je bilo temeljito. Govornik je povedal marsikako žalostno resnico o položaju rudarjev, posebno pa to, da bi bilo lahko marsikaj boljše, če bi se rudarji zavedali potrebe organizacije in ne bi pod krinko »enotne fronte« rušili to, kar so sodrugi v desetletjih s trudom' in požrtvovalnostjo gradili. O sanaciji Bratovskih skladnic je po-vdaril dejstvo, da ta sanacija z odpravo Pokojninskega pokrajinskega sklada za rudarje, ki je obstojal od leta 1922., ni nikaka sanacija v korist članom, i pač pa v škodo celotnemu zavarovanju rudarjev. Rekel je, da naša Zveza to javno podčrta. Tudi s. Klenovšek kot drugi govornik je podal obširna pojasnila na važna pereča vprašanja ter povdaril, da je treba skupnega organizatoričnega dela v strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah, če hočemo uspešno voditi borbo za obstanek delavskega razreda, osobito rudarjev. Pri točki razno je s. Arh ponovno povzel besedo ter razkril umazano demagogijo, ki se je skrivala pod firmo ženske organizacije. Njegove besede so obsodba razdiralnega dela, ki se ga je hotelo zanesti v naše najboljše postojanke. Zopet so se skri- vali tudi tukaj pod parolo »enotne fronte« ljudje, ki jim je vsak fašizem', vsak klerikalizem in bedasto opravljanje delavskega zaupnika vedno ljubše kakor pa razredna delavska organizacija, kjer je treba požrtvovalnega dela in medsebojne solidarnosti. S silnitn ogorčenjem je delavstvo spoznalo one, ki se na eni strani delavcem in delavskim ženam prilizujejo, na drugi strani pa izdajajo proletarijat in razredne strokovne organizacije. S. Arh je za svoja izvajanja žel mnogo odobravanja. S. Pliberšek je med zborovanjem še poročal, o ukrepih delavskih zaupnikov, njihovih intervencijah in predlogih za omilje-tije bede rudarjev, nakar je zaključil dobro uspelo zborovanje. I. zlet »Svobode« dne 7. julija v Celje. Naša podružnica »Svobode« se marljivo pripravlja na to veličastno manifestacijo naše misli in kulture. Pozivamo vse tiste, ki se žele zleta udeležiti, da se nemudoma prijavijo zl etn emu odboru »Svobode«, ali pa zaupnikom strokovne organizacije. Istotam se dobe vsa podrobna navodila in pojasnila glede vožnje, zletnega znaka in prehrane. Zato sodružno pozivamo vse naše delavstvo., naklonjeno delavski kulturi in pokne-tu, .dia se zleta v čim večjem številu udeleži, da tako skupno manifestiramo in proslavimo dan proletarske kulture. »Svoboda«, ki ije edini reprezentant delavske kulture v teh bednih Trbovljah, bo* pokazala, da zna ceniti važnost tega dne. Zato 7. julija vsi ,v Celje! —- Družnost! Hrastnik Predavanje za rudarje. V nedeljo, dne lfi. t. m. priredi Zveza rudarjev Jugoslavije ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku predavanje s. dr. Avg. Reismana o socialni zakonodaji s posebnim ozirom na rudarje. Vabljeni pa so tudi vsi drugi delavci in delavke, ker bo predavanje splošno zanimivo, koristno za vsakega delojemalca. Jesenica Seja občinskega odbora. Dne 3. t. m. se je vršila seja obč. odbora od 8. ur zvečer do 1. ure zjutraj, je bila tedaj obširna. Pri čitanju zapisnika zadnje seje je stavil podpisani dve pripombi, ki jima je bilo ugodeno. Čitanje neke okrožnice je izzivalo soglasen sklep, da se izdajatelju okrožnice sporoči popolno pomanjkanje potrebe do-tične okrožnice, kolikor gre za splošne oblike postavanja jeseniškega obč. odbora. Dalje časa se je zamudil obč. odbor pri razpravi o novem pokopališkem redu. Podpisani je opisal primer, ki se je pripetil ob smuti pok. s. Zuigiwitza, opozoril, da je bil dosedanji pokopališki red zelo sporne vrednosti in veljave, in grajal kulturne nedoslednosti načrta. V debato so posegli tudi Mar-ksž, referent dr, Rekar, dr. Obsrsnel in — prvič od' poslovanja obč. odboua — tudi Peršič. Končno je bil pokopališki red sprejet z 21 gliasovi zoper 3 glasove delavske delegacije. Referent dr. Vovk je na to predinašala predloge uprave glede pogodbene in pragmatične nastavitve obč. usluž-bone e v) (razen treh], pri čemer je prišlo 'do debate o vprašanju, zakaj se mesta za stalno namestitev niso raapisala. Referent z večino 16 'glasov se je postavil na stališče, da je treba razpisa samo ,za novo sprejete mioiči. Celoikiuipna cpor.cija (osem prisotnih) se 'glasdvanfa ni udeleževala. Ista večina je sklenila razpisati mesto obč. tajnika in obč. baibice, dočim je bilo drugo mesto .obč. baibice zasedeno kot pogodbeno. Poleg župana bosta podpisovala dekrete tudi člana uprave Gogala in Avsene>k. Nato je odppavil obč. odit,or več tekočih zadev bolj splošne narave, deloma soglasno (zlasti dovolitev izrednih in stalnih ubožnih nih podpor) ter je prišlo do polemike le v enem primeru podpiranja, kjer je podan sum izrabljanja podpor in naivajanja otrok k beračenju, ter ipri odobritvi plakaterjevega računa za volilne proglase, kjer je podpisani odločno protestiral zoper odobritev računa, čeprav je bil majhen. Večina- je odobrila tudi ta račun, zoper je pa glasovala vsa delavska delegacija in dvoje članov dr1. Stanovnik,ove skupine. V nadaljnjem sklepanju je bila odklonjena ponudba Novaka Ivana glede koisa zemljišča pri njegovi novi stavbi, ter deloma soglasno, deloma z večino 16 glasov izrečeno zagotovilo sprejema v obč. zvezo več Primorcem, ki prosijo za podelitev državljanstva. H koncu je bil soglasno sprejet nujni piiedlog dr. Ob-ersnela, naj se Pcdmožaklijarjem, kjer se zidajo nova stanovanja, olajšajo' stavbeni predlpisi, dočim je na predlog Arneža, naj se škarpa v Obrtni-šlki ulici vzame v pretres, ker se bo sicer .podrla sama, odgovoril dr. Rekar, da ni kredita. — Driš. Senovo Umrla ije v ‘bolnici v Brežicah soproga našega sodruga Petretiča. Pokojnica je bila gostilničarka v Delavskem domu od časa otvoritve. Vsi, ki smo ja poznali smo jo spoštovali! kot ženo ljudomilega značaja in zgledlno mater ter soprogo. Težko prizadetem preostalim naše .iskreno sožalje. Tudi „financarji“ poznajo križe in te2ave S »financarji« si ljudje navadno niso preveč prijatelji in še celo ne, kadar prihajajo k njim v »posete«. So pa ti ljudje prav tako veliki reveži kot delavci in nameščenci. Težko si služijo svoj kruh in pičlo jim je odmerjen. v*.; j ^°j .P.r'va^n' nameščenci, vodijo tudi poduradniki finančne kontrole boj za izboljšanje svojega položaja, doslej brez uspeha. Ali njihova težnja je, da bodo združeni z ostalim delavstvom tudi sebi nekoč priborili boljšo bodočnost. Zato pa se nam zdi potrebno, da se drug drugega spoznavamo! Opozorilo »Vstaja avstrijskih delavcev«, lična brošura, ki jo je spisal s. dr. Oto Bauer, je lansko leto izšla v prevodu s. Talpe in v založbi »Delavske politike«. Svoječasno je ta brošura popolnoma pošla, sedaj pa je dobila uprava našega lista nekaj izvodov vrnjenih, nakar opozarjamo vse one sodruge, ki so jo naročili, pa jo niso dobili. Brošura stane Din 5.— brez poštnine. Naroča se pri upravi našega lista. Prijavljajte se za veliki kulturni zlet v Celje, ki se bo vršil dne 7. julija t. 1. Prijave se sprejemajo pri zaupnikih, »Svobodi« in strokovnih organizacijah. Kjer je delavski zaupnik, po-vsod lahko prijavite udeležbo. Pred povečanjem krize v premogovnih revirjih? Manj dobav za železnice in cenejše. rudarjev Že zadnjič smo poročali, da so povprečne rudarske mezde v enem letu znatno nazadovale. Manj rudarjev, manjše mezde,-produkcija domala ista, če ne večja. Tako se razvija premogarstvo pri nas že nad deset let. Dobički podjetnikov se pa večajo. Zopet je izdelan v prometnem ministrstvu načrt, po katerem naj se obnovi pogodba za dobavo premoga železnicam, ki je potekla 31. marca 1935. V tem načrtu se zopet znižujejo dobave premoga letno za nad 100.000 ton, od katerih odpada na dravsko banovino več kot polovica. Razen tega stavi železnica pogoj, da se cene premogu iz državnih premogovnikov znižajo za 5%, iz zasebnih za 8%, kar oboje pomeni desetmili-jonsko gospodarsko izgubo. Ne le odpusti rudarjev, nego tudi redukci- - Manj dela in redukcija prejemkov je mezd bodo sledile, če se sklene pogodba v zmislu načrta. Mi sicer vemo, da se premogovna industrija ne bo idealno dvignila, dokler se ne najde drugačen način porabe premoga, ker ga izpodriva cenejša in priročnejša električna sila. Vemo pa tudi, da so premogovne družbe ves čas po vojni kovale zlato, da so imele in še imajo ogromne dobičke, tako ogromne, da bi spadali pod verižnike, Železnice hočejo izločiti premog, ki zanje ni dovolj primeren. V dravski banovini dobavljajo tak premog rudniki Velenje, Kočevje in rudnik pri Črnomlju. Ti rudniki so doslej dobavljali železnicam 2880 vagonov premoga na leto, po novi pogodbi bi ta dobava odpadla, ki pa je le ulomek celotne dosedanje dobave iz drugih premogovnikov, ki znaša nad en milijon. Pojasnilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Na notico,