Dopisi. Od nemške meje. Iz vseh krajev prihajajo letos žalostne dogodbe, kako razbrzdano razsajajo elementi, kako povodnje hrame rušijo, kako toča v nekaterih minutah kraje, srenje, cele fare pobije. Tudi od tukaj moram poro5ati nesrečo, ki nas je 6. t. m. zadela. Bila je ta den že v jutru vročina skoro neznosljiva. Soparne megle se zbirajo, pa veter je bil sladko upanje, da kaj hudega prišlo ue bo. Skoro popoldne za5nejo lukati rjavkaste megle iz Gomilice črez hribe proti Svičini, ali nasproten veter še je bil vedno tolažba. Kmalu se pomiri ves zrak, uiti listek na drevesu se ni gibal, le šuru in ropot v meglab, ki se vedno bližajo, bil je slišati. Zdajci se prikadijo sivkasti oblaki z neznanini vihavjem. Glave dreves so se zemlje dotikale; vlilo je toče iu deža, da je v nekaterih minutah z nevihto vred odšlo vse veselo upanje iz polja in vinogradov. Burja je polomila najmoSnejša drevesa ali na korenu, ali na polovici debla. Toča je pobila SviSinsko srenjo, Ciringp, Podigrac do drobnega iu nekoliko od Vrtič. Žalostna prihodnost za ubogega kmeta! Leta 1853. in 1854. je na spomlad pokončal mraz, letos pa pri najsijajnijem upanji veselo branje poklala to5a. Od kod denaija za velike daSe in za druga hisne potrebe? Gospod Seidl, ki vedno pleše okoli cerkve, farovžev in mežnarij, je prošen, naj nam razvozla to uganjko !^ Iz Čadrama. (Redkasvečanost.) 7. julija smo pri uas obhajali lepo in redko sveSanost. Zbralo ee je narnieč nenavadno število dubovnikov in množina veinega ljudstva, da bi s svojim ljubIjenim župnikom 6. g. J. Kunej-em obhajali 251etnico njegovega žnpnikovanja v Čadramu. V našem kraji smo te sicer redke slovesnosti v kratkem casu bili 2 krat priča: lani pri 5, g. K. Jakliču v Spitalieu in zdaj pri 5. g. Janezu Kuneju. Ker je ta po svoji ljubeznivosti in gostoljubnosti daleč poznau iu Ijubljen, se ni čuditi, da mu je prišlo mnogo prijateljev duhovskega in svetnega Btanu k temu veselemu dogodku sreče voščit. Poglavitno svečanost v cerkvi so 5. g. dekan in nadžupuik Dr. J. Ulaga z lepim, primernim nagovorom, d»ma5o veselico pii inizi pa 6. g. J. Virk s krasnim slavospevom in različni gostje s srSnimi napitnicami povzdigovali. Ta slovesnost je bila lepo znamnje edinosti in ljubezni med dubovniki in vernirni našega kraja; mislimo pa, da je bila tudi v veselje, tolažbo in plačilo za prestane trude in skrbi č. g. župniku, kterega nam ohrani Bog še mnoga leta! Od Sv. gore. (Cesar Ferdinad dobrotnik Sv. gore.) Dobro znana je Slovencem na Štajerskem, Kranjskem in Ogerskem pa tudi sosedom Hrvatom, slavna božja pot h Devici Mariji na Sv. gori. Siedi zelene hoste na blizo 2000 5revljev visokem hribu stoji to velikansko Marijino svetišče. Dale5 po svetu se lepa cerkva ozira 5rez bogate vinske gorice do Boča, do žolcpaških planin, v kranjske in brvatske pokrajine. Pozidali so njo pred ve5 sto leti nekedanji lastniki Bizeljske grajšine, grofi Tatenbabi. Za cesarja Jožefa II. je svetna gospodska cerkvo hotela podieti ali neustrašljivi kmetje so njo razrušenja oteli. *) Pred 4 leti je bila po prizadetji župnika in s pomočjo dobrotnikov lepo ponovljena. Med temi nahajajo se tudi evitli cesar Ferdinand, ki so prvi poslali 400 fl. Zato smo pa tudi za njib 6. julija opravljali mitvaške molitve s sv. mešo. Svetega opravila 8e je udeležilo mnogo faimanov, ki bodo gotovo vse žive dni pomnili cesarskega dobiotnika cerkve. Bog rau plati obilo v ve5nosti! Mogoče je, da ova cerkev zopet pride v nevarnost, ker ne stoji na lastnem, ampak na tujem zemljišči, ki je last Bizeljskih grajšakov. Vendar dokler bo Bizelj v oblasti slavnib Windischgiaz-ev, ki so dika avstrijskih Katoli5anov, te5as se za cerkvo nikakor ni bati. Iz mariborske okolice. (Vloga za Seidla). Ker še sitni g. Seidl ne5e v Kamci odstopiti, akoravno ga §. 34. biitko gleda, so Kamcani sledečo vlogo napravili pri visoki c. k. namestniji v Gradcu. Na prošnjo pri slavnem štaj. dež. odboru za odstranjenje g. C. Seidla od srenjskega predstojništva v Kamci je blagovolila visoka c. kr. namestnija z dopisom od 6. marca t. 1. št. 3972 po konSani preiskavi odločiti: ng. C. S. mora istinito kot prebivalec ove srenje spoznan biti". • G. C. S. pa istinito nima nobenega posestva v Kamci in tedaj krajcarja davka v tej sienji ne pla5uje. Ves izobražen svet se 5udi, kako še g. C. S. kamški srenjski predstojnik ostati zamore kot v Mariboru stanujoč, kar zamore celo mariborsko mesto dupričati in kar tudi slavnemu c. k. okrajnemu glavarju (predstojništvu) neznano biti ne inore; toraj je g. C. S. po srenjsk. vol. redu §. 34. nepostaven kamški srenjski predstojnik. Kot nepostaven predstojnik pa službuje (am- *) Ali se zamore o tem iz ustmenega poročila še kaj izvedeti? Prosimo! Vred. tira) po nedeljab in praznikih in ne miruje celo ob ,,norma-" dnevib od svitlega cesarja odločenih. Na binkoštno nedeljo, kedar vse sodnije, pisarnice in štacune morajo zapite biti, je poslal g. C. S. nekemu posestniku, tedaj plačevalcu davka, povabilo v srenjsko pisarno piiti. Ker je že pa 14 dni poprej, ko je za voljo srenjskega predstojnika zvedel, obljubil z nekateiiiui otioci v Maribor k birmi iti in se v srenjski pisarni na biukoštno nedeljo kot ,,norma" ni predstavil, pošle nepostavni srenjski predstojnik C. S. trojno povabilo na binkoštno nedeljo; vendar je srenjski sluga vse 3 povabila zopet odnesel. Tri dni potem ga je dal brez povabila z žandaiji v kamško srenjsko pisarno kot kakega kriminalnega zločinca, tolovaja ali ubijalca tiiati. Takovo trinoštvo po §. 34. sr. vol. reda nepostavnega srenjskega predstojnika je vendar grozno in časti žaljivo. Dozdaj še noben sienjsk predstojuik ni za preiskavuega sodnika potrjen. V kamški srenji je tudi pod tein predstojnistvoru veliko neredov. • Mnogokrat izviže Drava nirliče, ki morajo pod golim nebom več dni ležati iu zrak okuževati, ker srenjski predstojnik g. C. S., kot državni in deželni poslanec, preduik okrajnega zastopa, prednik cerkvenega skladalnega odbora v Kamci, pri sv. Križu, šolski prednik, šolski ogleda v Kamci in pri sv. Križu, odbornik v Rožbahu in Brestenici iu 8lednji6 oče ubogih v Kanici svojim dolžnostim zadostovati ne more, da bi mrtvašnico sozidati dal. — V 5asu njegovega predstojništva je gasiluo orožje do drobnega strobnelo, joj nam, ako začue goreti! Mirno ljudstvo preoblaga zoper princa Don Alfonza, sorodnika svitlega cesarja. Pridne sienj5ane kaznuje ročno ali v denarjib celo čiez pravico srenjskega piedstojnika do 20 fl. ali s srenjsko jeco. Vse hoče satn napraviti in zapravi mnogokrati važne pisma, da je že marsikteri poškodovan bii. Mi istinito ne razumemo, zakaj se taki gospod, kateri bi moral postave vedeti, tako trdoglavno za majhno srenjsko predstojništvo trga. Je hasek res tako velikV Mi istinito ne razumimo, zakaj bi moralo v eni osebi toliko služeb zedinjenih biti pri kojih se o redu govoriti ne more. Podpisani tirjajo vesno najmanj triletni srenjski račun, kakor tudi triletni denami izkaz za cesto v kamški grabi, za katero karnnolomnik od sežnja 40 kr. v celem letu k manjšemu 100 gld. izplača, kateri davek je g. C. S. voznikoni kamenja naložil, cesta se pa večjidel z raboto popravlja; da se ne bo več reklo, ,,vse gre gor"; mi pa nismo nikdar ra5una videli. Račun pa mora vendar enkiat skozi 14. dni na ogled vsakemu sreujčanu pristopen biti. Ponižno podpisani prosijo visoko c. kr. namestuijo, naj slav. c. kr. mariborskemu glavaistvu naroči razpisanje nove volitve srenjskega piedstojnika v kamški srenji, da postava pred ljudstvom veljave ne zgubi. V Kamci. Pak Franc, Hlebi5 Anton, Ledenik Miha, Ledenik Janez, Karner Jaka, Marko Janez, Lorbek Jaka, Raner Janez. Že je preteklo 6 tednov in pritoženci odgovora še niso dobili. G. Seidl se je, kakor slišimo zagovarjal, da zavolio obilnib poslov ne more napraviti srenjskega računa, kakor tudi šolskega in za uboge ne. Dobro, tedaj pa naj odloži in izpreže! Skoda velika, da ni konservativec; ne dvomim, da bi se ga že davno bili iznebili! Od sv. Petra pod sv. gorami. (Odgovor poprejšuemu ,,purgeimaj s tru".) Poizvedel sem po srenjskib odbornikib, da v srenjsko blagajnico vlaganega denarja najti m, brizgalnice pa tudi uimamo in račnn ? No, ta je nioral že precej natančen biti. Sicer pa sami veste, zakaj niste bili več v srenjski zastop voljeni. Piišli ste namreč ob vse zaupanje pri vsaki stranki, ker ste si ga drugod poiskali. Št. Petr5an. V Grižah. (Cerkvene oprave, — letina, — pomanjkanje denarjev, toča). Jaz sem v teku tega leta za našo cerkev več sort oblek naročil in dobil, in sem z vsemi piav zadovoljen. Ker je den denes se treba zelo varovati, da 51ovek pri kupovanji ceikveuih oblek — sleparjem, oderuhom, zlasti židovom v kremplje ne pride — mislim nstrezati, ako oznanim, da ima gospa udova Barbara Kogl — v Ljubljani v lastni hiši (Congressplatz 32) prodajalnico in bogato zalogo lepih eerkvenih oblek, kjer se tudi vse take in enake reči izdelujejo, popravljajo in naročajo. Imenovana gospa tudi s cerkvenimi oblekami za prodajo potuje, je skoz in skoz poštena in pravična, in v prirueii k drugim prodajalcem 8 svojo robo še ne predraga. Vredna je pobvale in priporocbe. — Letina bo pri nas, naj si je ravno na binkoštni pondelek, in pretekli petek toča semtertje škodo napravila, se koj dobra. Posebno koruza in krompir bogate pridelke obetata. Tudi tita dobro kaže po goricab, kjer toče ni bilo. Sena se je pa obilo nakosilo. Pomanjkanje denarja ljudje tukaj vedno bolj cutijo, in to tukaj zato tem bolj, ker so imeli v preteklih letili po vožnji premoga iu apna iz tega kiaja mnogo zaslužkov, zdaj pa skoiaj nič. Kajti zavoljo pomanjkanja naro5be večjidelj vsi rudniki in vse apnarije tukaj stoje, in se je tudi mnogo delalcev od tod odpravilo. — Včeraj po poludne ob 5. uii je v goini savinski dolini v oblakib vielo, da je bila groza poslušati. Gosta in debela toča se je vsipala, in y Šent-Petru in o tamosnjih okolicab polja do malega zatrla. Kako na dolgo in na široko da je huda ura >=revšino napravila, se še zdaj poroSati ne da. — Bog se nas usmili!