I .''»si' " IT;.' ; '''-''l \ - ■KM-- Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. IV 63505 - TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. (c* List Slovenskih delavcev v c/tmeriki. Entered M Itocond-CLua Matter,-Beptemb 21, 1903, it tSm Port Office »t New York, N. Y., under the Act of Qongnm of March 3, 1879. r j The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every dayvgxeept Sundays and HdK^ays. & * 4> "7= TELEFON PISAKNE: 1279 RECTOB. NO. 1. — ŠTEV. 1. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 2, 1907. — V SREDO, 2. PROSINCA, 1907. .VOLUME XV. — LETNIK XV, Iz delavskih krogov, i Srečno novo leto! Povišanja plače. V JUŽNEM COLORADU SO LASTNIKI ROVOV POVIŠALI PLAČO PREMO-GARJEM. Proeperiteta in draginja živil. — Železničarji v Mehiki ne bodo strajka'i. POVIŠANJE PLAČE V OHIO. Denver, Colo., 2. jan. V južnih pokrajin ah Colorada ao lastniki premo-govih rovov povišali plačo svojim valužbeneem za 10 odstotkov. Povišanje dobi med drugimi delavci tudi $000 premoga rje v. Burtalo, N. Y.. 2. jan. Buffalo Dry Dock Com j »any naznanila je d, svojim vslužbeneem, da jim radi sperite te in draginje poviša 10 odstotkov. E1 Paso, T ki mehnansk Zie »anj Ti »lat lic edo, Oh i železni« ceni za novol čo za 10%. plac- rta. 2. jan. Sprevod itralne železnice na-bodo strajkali, ker 0 kakor njihovi to-iili državah. Povi-15%. jan. Tukajšnje u- 1 svojim vslužben-dari.o popisale pla- ZDRAVLJENJE PO OPIJU ZASTRUPLJENIH. Rastlina, ktera ozdravi uživalce opija. Washington, 31. dec. Iz Penanjra se poroča, da se je pihanje proti opiju v malajskih dr/av ah nepopisno razširilo. Ko so pri^ia prva poročila o jed-nakem gibanju na Kitajskem, so se v Sir,irapuru zbrali nasprotniki opija in ustanovili polikliniko za zdravljenje v opija. Uspehi so pa bili ne-Pre.l par te«lni je pa dobil nek en Kitajec v Knala-Lumparu, • mestu Selangorja, neko rast-era je najboljše sredstvo proti ju bolnim ljudem. Imenovana i raste divja v Selancorju. Na a bral i večjo zalotro te rastline kadil« ■nat d pre km ra Iravljen '.Dostav ki Kul em. Listje te za jeden dan 7seka. polije z e zdravilo go-cus-ili najpreje služil pri neki je bil nepo- )pija, je v jednem bo.jšrjiv kadilec tednu ozdravel. V Kna]a-L,umpurju se sedaj zdravila brezplačno deli. Koristno rastlino iščejo sedaj domačini po vseh gozdih in dob«j po $10 jeden pikul (133 funtov). Samo v Knala-Lumpurju dobi to zdravilo vsak dan po 2000 ljudi in do sedaj je že nad 14.000 ljudi o-zd ravel o. Prodaja opija je v imenovanem .mestu nazadovala za dve tretjini in vež prodajalnic so morali že zapreti. Pridelovalci in trgovci opija s tem naravno niso zadovoljni in ako se ka-denje opija odpravi, pomenjalo bode to za dežele Straits Settlements denarni pogin, kajti opij je tamoŠnji jedini pridelek. Ako gibanje proti o-pija napreduje, bode trgovini z opijem kri: al o bila smrtna ura Tn tudi pridelovalci opija bodo morali potem kaj druzega pričeti. Naseljevanje preko Bostona. Boston, Mass.. M0. dec. Naseljevanje preko tukajšnje luke je letos nad-krililo vsa prejšnja leta. Iz transat-lantskih luk dospelo je 78.622 osob, oziroma 15,926 več, ne?o lani. Raznn tega je prišlo semkaj iz canadskih luk 75,000 osob. Veliko razgrajanje. LETO 1906 SE JE Z VSESTRANSKIM ŠUMOM POSLOVILO. Malo pred polunočjo je prenehalo deževati in veselje je biLo splošno. VESELA MNOŽICA Dasiravno je bilo leto 1906 za mor-slkog-a ugodno, hotelo se je vendarle posloviti med skrajno neugodnim vremenom, kajti deževalo je na Silve-s:r«.o ves dan. dokler niso pred polu-nočjo pričeli ljudje na ulicah z. običajnim trobenje>m. streljanjem in rujove-njem. Potem se je nebo zjasnilo in kdo je imel priliko novo leto z g-la^sovi pozdraviti. Deževje je a pozabljeno, po vso d i so buteljke in vino ter pivo je 'o v vseh gosti, nah, kakor tudi v zasebnih stanovanjih, v potokih. Na Broadway« v New Yorku se je metalo toliko konfetija kakor pri Mardi Gra.su v New Orleausu. Vse. -'aru in mlado, je trobilo, tulilo, sto-knlo. zvonilo in streljalo, medtem ko >o vse tovarne, vla»ki in parniki pi-skali, tako da ni bilo slišati lastnega glasu. V velikih restavrantih na Broad-wayu so bile mize že par tednov preje jiokupljene za Siivestrovo noč, tako ua ni bilo nikjer dobiti sedeža. Pov--ixli je veljalo geslo: 4'Po 10. uri zvečer samo šampanjca", in potem je tekel v potokih. Vsa bančna podjetja so povodom novega leta razdelila med vslužbence darila v denarju, ali so jim pa naznani a. da jim povečajo plačo. Darila -o bi.a od 15' do 20% eeloletne plače, le Central Trust Company je dala vslužbeneem polovico eeloletne plače. ROPARJI V PITTSBURGU. Žrtev so oropali in skoraj ubili. Pittsburg. Pa.. 31. dee. Včeraj rano zjutraj so roparji v hotelu Colonial napadli in oropali 2uletnega W. S. Mortona, sina pokojnega milijonarja M<>rt« »na iz Clevelanda. O. Morton je >< daj z razbito lobanjo v bolnici in zdravniki trdijo, da zamore le še par dni živeti. Roparji so mu odnesli vrednostnih listin za več tisoč dolarjev, $300 v gotovini in zlato uro. O KATASTROFI NA BALTIMORE & OHIO ŽELEZNICI. Število žrtev je naraslo na 40 osob. Washington, 31. dee. Katastrofa, ktera se je pripetila na Baltimore Ohio železnici pri Terra Coti, zahtevala je 40 človeških življenj in mnogo ranjeneev tudi ne bode več okrevalo. Nesreča se je pripetila vsled napačno postavljenih signalov. Roparji na kolodvoru. V noč od sobote na nedeljo so prišli roparji v -kolodvor New Jersey eentralne železnice in so odnesli 350 dolarjev gotovine ter več knjig. O tatovih ni sledu. Denarje v staro domovino pošiljamo: naseljenci. Nativistom v album. TOVARNE JEKLENE OBRTI SE KAR TRGAJO ZA NASE-L J E N C E. Splošno pomanjkanje delavcev. Večja podjetja soustanovila t New Yorku agenture za nabor delavcev. NA ELLIS ISLANDU. -o- Izredno pomanjkanje delavcev pri železnej in jeklenej obrti v okrajih rude in premoga ter drugod, prisililo je razne družbe v New Yorku, ustanoviti svoje posebne agenture za nabiranje naseljencev. Tekmovanje med Za predsedniško čast. Republikanski kandidatje. FORAKERJEVA AGITACIJA IN SO VRAŽ TVO PROTI SEDA-NJEJ ADMINISTRACIJI. Razni republikanski predsedniški kandidatje prično z agitacijo. NA SILVESTROVO. -o- Washington, 2. jan. Povodom pri-četka novega leta opaziti je v političnih krogih nekako napetost. Splošno se je sedaj pričelo govoriti o predsedniških (kandidatih za drugo leto, oziroma za prihodnje volitve, in tako tudi Siivestrovo slavje ni bilo tako prisrčno kakor običajno. Vse se pri- , , , . pravi j a na volilno borbo in kandidat ie agentami za nabavo delavcev je zelo u nastopajo proti ^^ veliko. Trust za jeklo, Lackawanna Steel Co., Tennessee Coal & Iron Co. ter druge družbe, poberejo skoraj vse naseljence, ktere zamorejo dobiti. Tennessee Coal & Iron Co. je dosedaj vzela v službo 2000 naseljencev, ktere je poslala v svoje tovarne in rudnike na jugu. Trust za jeklo najel je na tisoče naseljencev za svoje tovarne na zapadu. Ta trust je najel tekom leta 30,000 naseljeneev, kteri še niso leto dni v republiki. Kljub vsemu temu postaja pa pomanjkanje delavcev vedno večje in sieer v vseh državah. Tudi na jugu dobi vsakdo delo, kajti beli delavci so boljši nego zamorski. Zadnji dan v minolem letu je bilo na Ellis Islandu 5500 naseljencev. PRATI K E za leto 1907 Družinska, Blasnikova in EMn-majerjeva, bo dobiti po 10 center. Razprodaj aid, kteri jih vrnejo što komatev jih dobe sa $6. Dok m pri OO, ]M Greenwich 1M; V«w loric. MM m. C Afe Am, GMni, a za $ 20.50 ............ 100 kron, ra, f 40.90 ............ 200 kren, za | 204.00 ............ 1000 kron, za fl020.00 ............ 6000 kron. Poštarin* je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne počiljatvt izplačnj« c. kr. pcitni hranilni urad r 11. do 12. dneh. Denarje nam podali J« najpzilič-neje do $25.00 ▼ fotorinl v pripoioča-nam ali refistrovuusB pflom, večje Order aH pa Hew York FRANK IdMtt, 1M Greenwich Street, HM HObJr Am VJL Draft PROTI UVOZU KULIJEV. Sedaj je tndi vojni tajnik Taft nastopil proti Kitajcem. Washington, 31. dec. Xaša vlada se je z ozirom na import kitajskih kuli-jev za delo pri panamskem prekopu končno vendarle premislila, kajti vojni tajnik se je danes glede tega vprašanja izrazil. Ako bode mogoče dobiti druge delavce, potem Kitajci ne bodo gradili pri kopi. Predno je tako izjavil, je natančno pročital došlo nra poročilo o gradnji pri prekopu. To poročilo izjavlja, da zamorejo delo pri prekopu tudi naši domači delavci izvršiti in da se bode sedaj na Tstmus vsak teden importiralo po tisoč Italijanov in Špancev. PREPREČENO UNČANJE. V Joplinu, Mo., skušala je množica linčati morilca svoje žene. Joplin, Mo., 2. jan. Fotograf F. W. Ti "oy iz De n ve rja, Colo., prišel je včeraj v svoje stanovanje in ne da bi besedico spregovoril, je ustrelil svojo ženo. Jedina priča je njegova pet let stara hčerka. Trenotek kasneje je stopil v drugo sobo in ustrelil na Ralph Quinna, kterega je ranil na pleča. Na to je pričel bežati z revolverjem v roki po ulieah, toda nek policaj v avtomobilu ga je kmalu ujel. Ko ga je vodil na postajo, skušala mu je množica jetnika odvzeti in linčati, radi česar so ga poslali v zapore v Carthage. Troy neče povedati, čemu je ustrelil svojo ženo. Mrs. Troy in hčerka sta bili baš pri kosilu, ko je prišel Troy domov in ustrelil ženo. Quinn, ti je nevarno ranjen, trdi, da Troya ni nikdar preje videl. Med temi je v prvej vrsti senator Foraker iz Ohio. Inače je Foraker vedno govoril, sedaj pa molči in na tihem črni sedanjo administracijo (kot reklamo za svojo kandidaturo. V uradnih krogih se zatrjuje, da postane predsedniški kandidat sedanji vojni tajnik Taft in da bode tudi izvoljen. Govori se tudi o raznih drugih kandidatih, toda mi smo prepričani, da bode vse nadkrilil — Roosevelt. KRALJ EDWARD OBIŠČE ROOSE-VELTA. Sešla se bodeta povodom kraljevega obiska Canade. Angleški kralj Edward bode v kratkem obiskal svojega kolega, Theodore Roosevelta v Washingtonu. To zanimivo vest je prinesel kapitan Kineaid Smith, ki je član angleškega parlamenta, in ki je dospel v New York s parnikom Caronia. Edward namerava namreč v kratkem obiskati Canado in tem povodom se sestane tudi z Rooseveltom. KAKO JE SEDAJ V THURJU. PORT AR- Mesto je še v razvalinah. Japonci bodo mesto zopet utrdili. London, 31. dec. Nek trgovec, ki se je ravnokar vrnil iz Port A irja, poroča' o tamošnjem položaj.. 'Ko sem se izkrcal, sem bil v umazanem obrežnem delu. Le par kitajskih in japonskih postopačev je videti tamkaj. Nek Kitajec me je vozil memo kupov smeti in razvalin. V takozvanem evropskem delu mesta vlada smrtna tišina. Le deset Evropejcev je sedaj v Port Arthurju in o trgovini ne more biti govora. Japonci bodo mesto zopet utrdili. Krog trdnjav št. 2 in št. 3 je videti same razvaline. Več krogel j po 200 funtov težkih, je še videti na tleh. V kazematah je polno človeških kosti, vojaških čevljev, kap in nabojev. — Kako se je zaročila umorjena srbska kraljica? Sestra umorjene srbske kraljice Drage, Kristina Petrovičeva Lunjevi-ca, je obelodanila životopis svoje sestre. Tam pripoveduje, da se je D naga. upirala ženitvi s kraljem Aleksandrom in da so ji v tem nekteri ministri, ki niso bili s kraljevim korakom zadovoljni, pomagali. Tisti dan, ko je kralj izjavil pred ministri, da se zaroči z Drago, sta šla dva od njih takoj k njej in zahtevala, da odpotuje takoj preko meje. Kmalu zatem je prišel kralj asm in vprašal Draginega brata, kje je Draga. Ta jo je spočetka zatajil, a ko ee je kralj vznemiril, Hew Tetk. I jo je privede!. Nato ee je vriila zaro-O, ] ka na meets. i POLOŽAJ NA CUBL Governer Magoon poroča, da je tam vse mirno. Washington, 30. dec. Vojni oddelek objavlja poročilo iz Havane, da je tam sedajj vse ipirno in da nemiri v pokrajini Santa Clara niso velikega pomena.' Sedan ji .položaj na Cubi je tak, da provizoričnej vladi ne bode treba ba-viti se s kako ustajo na Cubi, kajti mir je tako trajen, da si boljšega položaja /li želeti. Vesti iz Rusije. Prijeti teroristi. V MNOZIH MESTIH RUSIJE SO ARETOVALI MNOGO LJUDI. Policiji izdani revolucionarji. Socialistična propaganda v vojski. BOJI V LODZU. -o Petrograd, 1. jan. Policija je tekom zadnjih dni are to val a vse polno soci-jalnih demokratov, kteri so agitirali med vojaki in mornarji. Med areto-vanci je tudi urednik tajnega časopisa "Vojašnica". Razun teh je are-tovanih tudi mnogo teroristov, kteri so nameravali umoriti razne dostojanstvenike. Iz raznih mest, zlasti pa iz Moskve, se tudi poroča o aretaciji mnogih revolucionarjev. Med temi je tudi šest častnikov. Kijev, 1. jan. Tukaj so zaprli 40 socijalnih demokratov, oziroma ves socijalni odbor. Lodz, 1. jan. Med socijalisti in na-cijonalisti vrše se vedno ulični boji. V minolej noči je bilo šest osob umorjenih. Varšava, 1. jan. Da vlada onemogoči narodno poljsko agitacijo za volitve, je prepovedala duhovnom agitacijo. Petrograd, 31. dec. Vsled naznanila nekega izdajalca je policija tekom zadnjih dni aretovala nad sto vodij in Članov vojaške organizacije socijalnih demokratov, kteri so vodili propagando v vojski in mornarici. Med jetniki je tudi 25 vojakov in več žensk. Policija je prijela tudi odsek neke teroristične organizacije in pri tem zaplenila imeni^ 25 $rladinih u-radnikov, kteri so "obsojeni'* v smrt. NA BOJNEM POTU. O napadu Vaqni-Indijancev na postajo Lancho v Sonori, Mexico. Bisbee, Arizona, 30. dec. Sedaj se poroča tudi o podrobnostih o napadu Yaqui-Indijancev na postajo Laveho ob Rio Yaqui v Sonori, Mexieo. Lancho je mala vasica, v kterej bivajo skoraj sami železničarji. Indijanci, kteri so vas nepričakovano napadli, so postreljali 10 belih, Vštevši ženske in otroke; mnogo belih»-je tudi ranjenih in tri ženske so odvedli Jseboj v jetništvo. V vasi so Indijanci gospodarili dve uri in potem odjezdili v gorovje. V Dve uri kasneje so prišli na lice mesta vojaki, toda Indijancev ni bilo vec mogoče najti. I ,;: t v Tat ženski las. V V Bosionn, Mass.; i&o' are to vali 19-letnega Italijana,-'kteri\ je* ia ulicah rezal dekletam kite» iru jih prodajal. Pri njem so našli pet ženskih kit. -f* i . •n. t - " < Velik požar. V Cincinnatijn,-0.T zgorelo je velj-ko poslopje Diamond Distilleries "Co. na East Pearl St.. P&žar je napravil za $100,000 škode. *' t ^ v ^ ___________: , Samomor za novo loto. , Newark,. If. J., 2. jan. V hotelu Manhattan' na Lawrence St. se je včeraj obesit Jos. Turner na vodovodno eev. Ko eo ga našli, je bil £e mrtev. Parni kotel ae je nudoteL »Gaayfep, N. J., 31. dec. V Sewellu ratišteh ee je. včeraj kotel neko tovorne lokomotive 'West Jeney | Set-ki. jo last Pennejlva-Nuf BfeR. Promet je veS wr pottrcO. V . r - DELO PRED ZDRAVJEM. Želja pridobiti si mnogo denarja je pri našem ljudstvu tako udomačena, da se jej čestokrat žrtvuje zdravje in tudi življenje. Mi pozabimo na naša iiastna trupla, medtem 'ko mislimo le na delo in kupčijo, ker vemo, da zamore mala zamuda nudii našim nasprotnikom priliko, da zavzamejo naša mesta ter nam tako odneso vse sadove našega trdega dela. Mi si ne privoščimo veselja življenja ter delam'o preko določenega časa. Vse naše misli krožijo krog poslov, doikler truplo ne omaga. Pri tem običajno največ trpi želodec; mesto da mu dobavljamo zdravo in redilno hrano, ga čestokrat' oplahnemo le -z močnimi pijačami, dokler ne postanemo žrtve dispepsijfe. Okrepite želodec in prbavlne organe s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, kad&ifcofi' je kdo ntrojen. Ono. oedravi vnete dele, okrepi mišičevje preb«ivalnih organov in vem bode zopet mogtttetopftaiJSatt, vede poele. V lekeroeh. Jo. ■ Triner, .799 So. Ash-leid Ave., Obieago, HL Razne novosti iz inozemstva. SOČUTJE S ŠTRAJKUJOČO ŠOLSKO DECO V NEMŠKI POLJSKI. Papeževo prokjLetstvo nad novimi katoličani v ruski Poljski. RAZNOTEROSTL Sieniawa, avstrijska Poljska, 2. jan. Tukaj se je vršil velikanski ljudski shod v znak sočutja s štrajkujočo poljsko šolsko deco v nemškej Polj-stki. Tem povodom je bila sprejeta resolucija, s ktero se otrokom izraža pripoznanje in jx>zivlja prebivalstvo nemške poljske, naj bojkotuje nemško blago. Petrograd, 2. jan. Papež je izdal enci'kliko, s iktero proklinja novo u-st a no vije no katoliško vero Marjavi-tov, ktera se je zelo razširila po ru-skej Poljski. Zajedno je tudi izobčil iz katoliSke cerkve ustanovnico te vere Marijo Kozlowsko in duhovna Ku-walskega. Papež zahteva tu)di, da se novi verniki tekom 20 dni vrnejo staro vero. Berolin. 2. jan. Po vsej Nemčiji vlada huda zima in na Poljskem je zapadlo zopet toliko snega, da je promet nemogoč. Muogo ljudi je zmrz nilo in število teh žrtev postaja vedno večje. Biizo Torunja. nemška Poljska, našli so 5 zmrznjenih ljudi. Teheran, Perzija, 2. jan. Ljudski zastopniki s perzijsko ustavo niso zadovoljni, ker senat ni pravilno sestavljen. Sedaj se vrše nova pogajanja med ljudstvom in kabinetom. Dunaj, 2. jan. Brat avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvoda Ferdinand Karol, kteri je zaljubljen v hčer profesorja Cuberja, jo "kljub Fran Jo-sipovemu povelju neče ostaviti in se hoče z njo poročiti. Sedaj so ga zopet poslaJi v inozemstvo. London, 2. jan. Iz Odese se poroča, da je v minolej noči skušala tolpa Tiepoznancev razstreliti parnik Gre-gorij Morč. ki se je ravnokar vrnil iz prve p°ti v New York. Med mornarji in napadalci je prišlo do boja. v kte rem je bilo par mornarjev ubitih. Petrograd, 2. jan. V zapadni Rusiji divjajo snežni viharji in zapadla je toliko snega, da je ves promet u stavljen. Mesti Borisov in Or.ša sta popolnoma zamedeni. V Mohilevu je sneg 7 čevljev visok; 8 ljudi je zmrznilo. Carigrad, 2. jain. Dva gard na vo-jaika sta včeraj z bajoneti ustavila promet na mostu med Galato in Stani bulom. Končno so vojake aretovali. KRE TANJE PARNIKOV. Dospeli bo: Vaderland 30. dec. iz Antwerpena. (že poročano) s 531 potniki. Bata via 31. dee. iz Hamburga s 1629 potniki Francesca 1. jan. iz Trsta z 916 potniki. Victorian 1. jan. iz Liverpoola. Dospeti imajo: TJltonia iz Reke. Teutonic iz Liverpoola. Main iz Bremena. Patricia iz Hamburga. Btruria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Caledonia iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Finland iz Antwerpena. Carpathia iz Reke. Odpluli eo: Krqonland 1. jan. v Antwerpen. BoVic 1. jan. v Liverpool. ^Oceanic 2. jan. v Liverpool. Cassel 2. jan. v Bremen. Potsdam 2. jan. v Rotterdam. OdpfaiU bodo: La Lorraine 3. jan. v Havre. Peterburg 3. jan. v Libavo. Amerika 4. jan. v Hamburg. . Paul 5. jan. v Southampton. 5. jen. v Genovo. 6. jen. t Reko. 'Laurent 6. jan. v Havre. 5. jan. v Tnt VABILO NA NAROČBO! "Glas Naroda" je že nastopil svoj petnajsti letnik in se je v tem času zelo razširil po Zjed. državah, a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA" vsakdanja potreba ameriških Slovencev. — "GLAS NARODA'' se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo nikako pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo, umno a sigurno razširjanje. "GLAS NARODA" bode tudi v petnajstem letu izhajal vsak dan, ob nedeljah in postavnih praznikih pa bode dovolil svojim sodelovalcem vsakemu delavcu prepotrebni počitek in se držal božje zapovedi: Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj! in to vč ceniti vsak katoliški delavec. "GLAS NARODA" bode ostal v bodoče uprav na tem stališču kakor je bil dosedaj in skušal rojake zadovoljiti z novicami, članki. rn7vedr-"l-nimi spisi, zanimivim listkom, posebno pa bodemo ozir jemali na v°sti iz stare domovine. Poskušali bodemo kar je pomanjkljivega popolniti in nase dobre rojake zadovoljiti. Da pa nam bode mogoče vse to doseči, prosimo naše rojake njih pomoči in to v točnem plačevanju naročnine in poročanju novie iz raznih krajev. Cena "Glas Narodu" ostane nespremenjena ter prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogoče še pridobe nove naročnike; v tem ozi-ru prosimo agitacije za "Glas Naroda" gg. tajnike društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda". Toraj še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in pridobite še kaj novih naročnikov, temvečji ko bode naš krog, tem laglje nam bode "Glas Naroda" še povečati. Krasne stenske "Koledarje" pričnemo vsem gg. naročnikom kmalu razpošiljati. Srečno, veselo in zdravo Novo leto vsem gg, naročnikom in dopisnikom želi Uredništvo in upravništvo. Bojkot protrAmeriki. iz SKLEPI PRI LJUDSKEM SHODU V KANTONU NA KITAJ-S K E M. Svarilo pred Panamo. — Kitajci zahtevajo preinačenje amer. protikitajskega zakona. LAKOTA. Hongkong, 1. jan. Iz Kantona se brzojavlja, da je nad 1000 trgovcev prisostvovalo shodu, pri kterem se e razmotrivalo o ameriškem protikitaj-skem zakonu. Pri tem je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Z bojkotom proti ameriškemu blago se zopet prične; 2. časopisje ne sme več delati reklamo za ameriške izdelke; 3. delavcem naj se odsvetuje, hoditi v Panamo; 4. podkralja naj se naprosi, da pozove cesarsko vlado, da nemudoma prične z Ameriko obravnavati glede preina-čenja protikitajskega zakona; 5. ti sklepi naj se razglase po vsem cesarstvu. Peking, 1. jan. Radi neprestanega deževja in slabe letine, je lakota v severnih krajih .pokrajine Anhui in po vsej severnej Kiangsu še hujša, nego je bila ktero koli leto tekom zadnjih 40 let. Ljudje se kar t rumom a izseljujejo. Nad 50,000 stradajočih ljudi je prišlo v okolico Nankinga. Oblasti ne morejo stradajoče nasititi. Peking, 1. jan. Danes je vlada razglasila cesarski edtkt, s kterim se povzdigne Konfucij v isto dostojanstvo kakor nebesa in zemlja, kterim moliti ima pravico samo cesar. iosioanienjeii •eredrike ter prflcteq<; v Ameriko vzeti, pišizapojasnila in vciine cene na: FRANK SAKSB8. m Oreeewfch St, New Yerk, N. Y, ker tu bodeS naj j pof-tr^^n. "GLAS NARODA" Ltat slovi S A K1 delavcev v Ameriki. Izdaja »lov fhank VIKTOR Inkorporirano dne 11. j ul ti* kovno društvo predsednik LJAVEC, tajnik. vi New York, 1906. Za leto velja list za Ameriko . , . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " " " pol leta . X.....2.50 " četrt leta ...... 1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve __Številki. "GLAS NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za og^se do deset vrstic se plača 30 ".entov. Doni si brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Ilen.tr naj se blagovoli pošiljati po Money < 'rder. Pi sp- membi kraja naročnikov ■-rosirao, da se nam tudi prejšnje bivali-J I azn;;.'ij. da hitreje najdemo t aslov-n.ki. Dopisom in poSiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" £09 Greenwich Street, New York Citv. Teleton 1279 Rector. da pra V tretjič predsednik. Chieagu, 111., se je pod imenom Roosevelt Third Term National I-ieairne ustanovila organizacija. ktere namen je meami ljudstvom agito-vati za to, kterih bode dela!o 10 ti--««"- ljudij. Po koridorih bode šlo vsako uro 1000 ljudi in vsakih 24 ur bode prišlo in odšlo v kolodvor 600 tisoč ljudi. Ljudi bode vozilo 39 vsjM-njae, med kterimi bode 22 eks-presnih, ki se bodo ^istavile še i« v 11. nadstropju. Poslopje bode merilo nad zemljo 14,500,000 in pod zemljo 3,650.000 ku-t»iemh čevljev. Za gradnjo 'kolodvora se l»ode porabilo nepregledne množine matprijala. Za zidove nad zemljo bode treba 16,300,000 komadov opeke in 4500 ton terra-eotte. Nadalje bodo rabi i 5200 vrat, 5000 oken j in 120 tisoč kubičnih čevljev stekla. V poslopju bode 16 milj cevi, 113 milj električnih žic ter 30,000 električnih luči. Arkada bode divno razsvetljena in na obeh straneh l»odo prodajal nice. I*i rt ii i'ii i bodo sli iz ulic tx> premikajoč Lh se stopnicah pod zemljo do vlakov, razun teh bodo pa tudi vspenja-če opravljale to službo. Y prvem nad-(pod uličnim tlakom) bodo e, restavracije in kavarne; Ljudsko štetje na Ko< roškem. Leta 1900 so našteli na Koroškem 367,324 prebivalcev. Po "občeval nem" jeziku je bilo 90,485 Slovencev, 2(39,960 Nemeev, 345 osob je drugih narodnosti. 6524 pa brez občevalne-ga jezika. V odstotkih povedano je to: 24.63% Slovencev, 73.5% Nemcev in 1.87% drugih'. Ako pogledamo 10 let nazaj v leto 1890, so bile narodnostne razmere na Koroškem še precej drugačne. Takrat so našteli 101,030 Slovencev, 254,632 Nemcev, osob drugih narodnosti 274 in brez občevalnega jezika 5072; v odstotkih 27.98% Slovencev, 70.54% Nemcev in drugih 1AS%. Leta 1SS0 je bilo razmerje še ugodnejše za Slovence, kajti takrat so našteli 102,252 (29.33%) Slovencev. 241,5S5 (69.19%) Nemcev in 227 drugih ter 4666 (skupaj 1.43% brez narodnosti. Od ieta 1SS0 do 1900 se je zmanjšalo število >koroških Slovencev za celili 11,757, v 20 letih za celih 11.5%. Nemci so v teh 20 letih napredovali za 11.74%. Le tako je mogoče pojasniti dejstvo, da so se Nemci v teh 20 letih pomnožili za celih 2S.375 duš, dočim je cela dežela napredovala samo za 18,594. To so neke šieviske, povzete iz u-radne statistike, ki naj bi svetu pokazale, da je slovenstvo na Koroškem na popolnoma naravnem potu k — izumrtju. A'ko bi te številke odgovarjale resnici, bi bila stvar res popolnoma naravna, ako bi pa 90 letih že poučevali po raznih šolah, da so bili svoj čas tudi še neki Slovenci na Koroškem, pa da so že vsi izumrli. In če bi se res še nadaije tako delalo pri ljudski štetvi, kakor se je I. 1900, ko je izginilo v 10 letih »kar 10,535 Slovencev, potem bi bila stvar prav ahko mogoča. Ali vse te uradne Štet-ve so pravzaprav le uradna laž, s katero je slavna avstrijska vlada hote a na umeten način zadovoljiti vse-nemški glad po slovenski lasti, kajti v resnici so še dandanes, po več kot 25 letih, vse oni vasi, ktere izkazuje vladna statistika iz leta 18S0 in 1S90, še kot s.ovenske. leta 1900 pa kot nemške, še vedno slovenske, in še vedno govori ljudstvo v teh vaseh med seboj izključno slovensko. Da je mo-s o 'kar naenkrat izginiti toliko Slovencev kljub temu, da so plodovitejši od Nemcev, je pač lahko umljivo, ker je dokazano, da se je pri popisovanju dela.o po onem znanem francoskem evfemistienem izreku — " popravljali so srečo'in sicer nemško srečo: fa-bricirali so Nemce iz Slovencev na ta način, da so zapisovali ljudi, ki so izjavi i, da znajo nemški — za Nem-ce in z njimi vred cele njihove družine. Na tak način " popravi jena sreea" m '^»opravljena" — Slovenci prestavljamo v svoji okorelosti ta lepi francoski izraz z — "goljufija", — uradna statistika je bila i našim Xi-mcem in slavni vladi jako dobrodošla iKid.aga za volilno reformo. V resnici je stvar povsem drugačna! V 20 letih, v kterili je izginilo nad 11,000 Slovencev, je k.jub vsemu " popravljanju" ostala narodnostna meja na Koroškem še vedno ista. Ne bode škodovalo, ako jo tu v kratkih obrisih navedemo. Od Pontablja, ki je nemški, ob prestopu v Italijo (zadnja vas je Lipa-| lja vas), gre slovenska meja preko Zimskih planin * mimo Modeinje vasi (Moederndorf) trdo pod Šmohorjem (občina Brdo, kjer biva deželni poslanec Grafenauer), mimo Be!» Export, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Prosim Vas za nekoliko prostora v našem priljubljenem listu 4'Glas Naroda", da priobčim par vrstic od tukajšnjih rojakov. Tukaj res ni nas dosti Slovencev in kar nas je, se 'lepo razumemo in tudi, hvala Bogu, dobro napredujemo. Tukaj smo ustanovili drmštvo sv. Alojzija št. 57 J. S. K. Jednote pred 11 meseci; društvo ima sedaj 34 članov ih 11 članic ter vsi se dobro trudijo in delujejo za napredek društva. Sedaj imamo že vse društvene reči in zastavo. Toliko nam še ni prilika prišla, da bi jo dali blagosloviti. Kadar pride prilika za blagoslovljenje naše zastave, hočemo se potruditi in poročati in povabiti vse Slovenee iz tukajšnje okolice. Sporočam vam, da bode imelo naše društvo veselico po novem letu drugo soboto, t. j. 12. januarja. Začetek ob S. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, ženske proste. Odbor sporoča vsem članom, da se polnoštevilno udeleže veselice. Vljudno se vabijo tudi tukajšnji dragi živeči rojaki in roja-•konje. Voščim veselo novo leto vsem mojim društvenim bratom, našim voditeljem in vsem tukaj živečim Slovencem! Tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov! M. Špec, I. tajnik. Ely, Minn. Dragi "Glas Naroda":— Prosim, da priobčite sledečih par vrstic. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 spadajoče k J. S. K Jednoti je imelo dne 16. grudna svojo letno sejo in obenem volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Predsednik Matija Agnič; podpredsednik Maks Levstik; L tajnik Štefan Pavlišič, Box 4; II. tajnik Fran Tamšič; blagajnik Martin Petek; zastopnik Fran Virant; gospodarski načelnik Ivan Govže, I. pomočnik Anton Kočevar, II. pomočnik Josip Plut; bolniški načelnik Ivan Habian, I. pomočnik Jure Pešel, II. pomočnik Ivan Z.ašnik; I. redar Ivan Zbašnik, II. redar Karol Merhar. Obenem pozdravljam vse društvene ude in jim priporočam, da ob pravem času poši.jajo društvene in Jednotine prispevke ter jim voščim veselo novo leto, tebi "Glas Naroda" po obilo poštenih naročnikov! Štefan Pavlišič, I. tajnik. West Jordan, Utah. Dragi "Glas Naroda":— Na glavnem zborovanju dne 20. novembra 1906 bili so izvoljeni za leto 1907 sledeči uradniki društva sv. Petra in Pavla^št. 51 J. S. K J.: Predsednik Jernej Kamnikar, Box 122, Murray, Utah; podpredsednik Anton Sever, Bingham Junction; I. LISTNICA UREDNIŠTVA. Anton Kos v — Vi pišete, da ste pisali že dvakrat v Richwood, kjer potrebujejo 200 delavcev, kot je v oglasu. V oglasu je bil natančen naslov. iVeč mi ne vemo, kot to, kar je bilo. Mogoče ste pozabili naznaniti svoj naslov kot v pismu na nas t Pišite še enkrat v Richwood in naznanite natančen naslov, potem vam odgovor gotovo pride, če le- rabijo delavce. Jurij Cimperman, Jay Gould, Mont. Mi nikdar ne priporočamo nobenega obrtnika, če ne poznamo njegovega dela. Ne maramo prevzeti odgovornosti za slučaj, če bi bil odjemalec nezadovoljen. Zato se morate že sami odločiti za tega ali onega. Pri tej priliki pripomnimo, da nismo odgovorni za vsebino inseratov, ker ti ne spadajo v uredniški del časopisov, ampak so poljubno odprti za vsakega, kdor plača. Slov n ko katoiidk POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa one v Buirdine, Pa., in še posebej Ivan Keržišnika in njegovo obitelj. New York, 29. dec. 1906. Ivan Robič, Peter Robič, Josip Irina, Anton Habjan, Mihael Habjan, Alojzij Kečevar. Martin Bogataj. Vabilo na MAŠKARADNO VESELICO, ktero priredi S. M. P. D. NADA v Sheboyganu, Wi, v soboto večer dne 5. prosinca 1907 v slovenski dvorani pri g. Ivan Verščaj, 412 Sth St. Začetek ob S. uri zvečer. Igral bode hrvatski tamburaški zbor. Maškare, ktere se udeležijo veselice, dobijo odlikovanje: najboljša $1, druga 75c, tretja 50c. Vsi rojaki in rojakinje iz Sheboygan a, Wis., in okolice so vljudno vabljeni, da se veselice gotovo udeleže. Zabava bode, imenitna. Za dobro postrežbo ter fini prigrizek skrbel bode ODBOR. Kje je JOSIP ŠKUL, po domače Ši-men? Doma je iz Lašč pri Žužemberku. Pred 8. leti je bival v Mani-stique, Mich. Za njegov naslov bi rad zvedel: Fran Gregorčič, L. Box 70, Bridgeport. Ohio. (2-5—1) POZOR, SLOVENKE! Želim se seznaniti in pozneje oženiti s pošteno in pridno Slovenko v starosti od 18 do 20 let. Jaz sem star 23 let. Ktera Slovenka želi natančnosti, naj piše na naslov: K T., P. O. Box 179, Maynard, Ohio. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddalje- tajnik Fran Malovie, Box 39, Bing- *M>sti ali dela ne morejo sej udeležiti, ham, Utah; n. tajnik Josip Kastelic, Murray, Utah; blagajnik in zastopnik Vincenc Padar, MuJrray, Utah. Nadzorni odbor: Predsednik Marko Petrič, Murray Utah, II. Josip Želez-nikar, III. Fran Založnik, IV. Marko Vladič; porotni odbor: sodnik Josip Šneler, Box 125, West Jordan, Utah, Vincenc Padar, Murray Utah, Ivan Pa j nič, West Jordan, Utah, Grga naj svojo mesečnino na nelkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kress e 5106 Natrona Alley, Pittsburg; L tajnik Jo-sip Muška, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik Starčevič, West Jordan, Utah, Ivan Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny; Brajkovae, West Jordan, Utah; bol-ništki odbor: Jernej Kamnikar, Ivan Perčič, Pavel Šerič, Louis Prtekel; maršal Grga Starčevič; zastavonoša Anton Truden; vratarja Fran Ravnikar in Ivan Perčič. Kličem vsem rojakom: Srečno in veselo novo leto! Fran MaLovič, I. tajnik. Kje je moj oče JOSIP TRLEPt Doma je iz Podboršta, fara Mirnapeč, Dolenjsko. Slišal sem, da biva nekje v Clevelandn, O. Kdor izmed rojakov mi naznani njegov naslov, mu bode m j ako hvaležen. Moj naslov je: Joseph Trlek, Box 33, Superior, Pa. (3. jan.) Kje je TEREZIJA ŠIMC, rojena Horvat v fari Podlubno na Dolenjskem! Slišal sem, da je njenega moža, oziroma mojega brata Josipa Širne povozil voz poulične železnice im da je bil takoj pod vozom mrtev, in sicer v La Salle, UL Če kdo izzned rojakov ve za nje naslov, prosim, da ga mi naznani, imam ji poročati nekaj zelo važnega. Anton Širne, Box 167, Claridge, Pa. (29-12—2-1) - V Kje je JAKOB KAFERLEf Doma je iz vasi Gole, fare Čatež, Dolenjsko. Kdor izmed rojakov ve ca njegov naslov, naj ga blagovoli naznamti: Maria Krištof, Box 771, Coketcm, W. Va. (2-6—1) delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. - Odbor: Ivan Borštnar, 57 "VKlla Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 28 Tell St., Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Avenue, North Braddock, Pa. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LEST^OVIC, lastnik gostilne. ' * * * * —— — - — — — — - —----- - -i-i- -wnriaAjviAnjL KOLEDAR za leto 1907 pričeli ono raspoiiljaU vsem «■*» rojakom, kteri ao ga naroSOL Ote» 128 strani, ima zanimive spise, pof» rti pončne in knnoriittfiBi stvari tu gm krasi obOs slik. Osna s pofeo niki! Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane !>o-lezui že skoz mnogo let ter si;.-z njihovo dolgo prakso so prišli <1 > prepričanja da so to Doleziii naj bolje za » zdraviti s zdravili kateri so pripravljem po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zJimvjrilci od eolega sveta. Ali vas te dn j.; muogolcrat v;:el-» mnogo iu mnogo let in tudi celo živiieui_* <><1 eng.t čiovoVa ta ga d.-Ia. ira bila, dokler ni nezavesten obležal. Vrnila sta se nato v irti.-dilno. Mivšek je odšel kmalu ven k Matic-n u, ki ga je zaVlekel k Leskovi«'-<-vi g..>txlni, kjer ga je pretepal z okie.;<-kom. dokler ni bilo Le>kov-iea ven. Ranjenca so prepe-ljali v deželno bolnišnico, Mivška pa oddali sodiš«'u v Logatcu. V Ameriko sta jo popihala brez oblastnega dovoljenja France Potočnik. delavec iz Mlake in France Ca-m rman, por-esi; likov sin iz Cirknice. Prvi je zamudil tri nabore, drugi pa dva. Cas« rman >«■ zagovarja, da se je zato toliko časa zadržal v Ameriki, ker si je hotel nekaj denarja prislužiti na =tara leta. Potočnik bo sedel pet e j« | ta z-.pet preselil nazaj v to stanovanje, ni opazil, če je zadevno polkno nataknjeno na obeh tečajih. Sodišče je oba zatoženca oprostilo. Žrtev militarizma. V Doberdobu je umrl dne 6. dee. nadebudni 241etni mladenič Andrej Frletič po kratki in mučni bolezni Pokojnik je prišel 27. novembra 1906 od orožnih vaj, na kar je po par dnevih zbolel in čez teden dni že ležal na parah. Žrtev militarizma! PRIMORSKE NOVICE. Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra do 5. decembra 1906 6648 oseb, od 29. novembra do 5. decembra jih je prišlo 223, a 5. df-f«mbra je bilo v Opatiji nastanjenih 1044 oseb. Iz drugega nadstropja je padla v Cervinjanu soproga trgovca Siliča ter se nevarno poškodovala. Mlad napadalec. V Trstu je imel 17! e ? n i Franc Laso i an o iz Tareota ljubavno razmerje s 271etno Antonijo Simonetti. Ker «tarši dekletovi tega razmerja niso dopustili in so svoji hčeri ravno prepovedavali občevati s fantalinom, skočil je Lasciano s samokresom med nje in streljal na nje. K sreči ni nikogar zadel. Po tem napadu je fant zbežal. Tatvina. Hermani Brešan v Trstu je najbrž neka dekla ukradla štiri briljantne prstane, vredne 400 kron. Zblaznel je v Trstu Frane Duko-vič iz Ivastva in se hotel obesiti. Oddali so ga v blaznico. 6000 analfabetov v Gorici. "Soča' piše, da je v Gorici med 25,000 prebivalci 6000 takih, ki ne znajo ne brati ne pisati. Seveda so ti neved-neži večinoma Lahi! To je žalostno poglavje o laški kulturi! Ali se nahaja še kje kako mesto v izobraženem svetu, kjer kar četrtina prebivalstva ne zna ne brati ne pisati? ŠTAJERSKE NOVICE. Kaiserjev konkurz vleče za seboj še druge v konkurz. Veliko Kaiser- jevih somišljenikov, ki so za tega jništenjakoviča jamčili, je tako prizadetih, eheider, hišna posestnica v Ptuju. Konkurzni oskrbnik je znani dr. Plachki, ki bo na razvalinah ptujskih Nemcev žel lahko najkrasnejšo pšenico. Samomor poneverjevalca. V Mariboru se je ustrelil 58letni Gustav Prelog. Bil je dolgo vrsto let blagajnik užitninskega odkupnega društva j in je kot tak po lastnih napovedbah j>oneveril okolu 2700 K. Ker je imela priti njegova nepoštenost na svetlo, si je končal življenje. V zapuščnih pismih priznava Prelog svoje pone-verjenje. — Zapušča soprogo in ene- zaprli nekega kmetskega fanta iz Farovcev, ki je hotel spraviti v promet ponarejen stotak. Doma so našli še vee ponarejenih bankovcev. Fant je ravnokar odslužil cesarja in je znan kot izboren slikar, dasi je dovršil le ljudsko šolo. HRVATSKE NOVICE. Prijetno življenje in ponarejanje menic. Zagrebško sodišče je otvorilo konkurz nad premoženjem tvrdke M. Jurak v Doljnji Stubici. Uvedla se je kazenska preiskava proti proku-ristu tvrdke Juraku kot sinu lastniee vdove Katarine Jurak. Da je tvrdka prišla v konkurz, je zakrivil proku-rist s svojim lahkomiselnim življe-! njem, ki je požrlo ogromne vsote. Jurak je imel z neko nemško igralko intimne zveze in delal z njo pogoste j izlete v Budimpešto. Tudi v Zagrebu j je silno razmetaval denar in plače-I val za šampanjca, da se je vse čudilo. V svoji prevzetnosti je nekoč | polil ž njim oleandre v neki kavarni. ' Pred par tedni je izginil in pisal ma-j teri, naj se ga spominja v molitvi Zdaj se je dognalo, da je Jurak ponarejal menice. Govori se. o velikih svotah. ki so pa najbrž zelo pretirane. Tvrdka Jurak je imela trgovino z mešanim blagom, tovarno za so-davico in neke vrste banko. Poskušen roparski umor. Pred porotniki v Ogulinu je bil Franc Rogelj iz Mirne na Dolenjskem obsojen na 15 let težke ječe, ker je v noči od 16. na 17. oktobra roparsko napadel gostil- . ničarja Grga Majnariča in ga hotel zadaviti." BALKANSKE NOVICE. Stoletnica bolgarske knjige. Bolgari so 9. grudna obhajali stoletnico bolgarske knjige. Bolgarsko književno društvo je priredilo v "Slovanski Besedi" slovesno zborovanje, h kte-remu je povabilo vsa sofijska društva* Sveti sinod je zapovedal, da naj se ta dan v celi Bolgariji opravi slovesna božja služba za Sopranija Vratčan-skega, ustanovitelja bolgarske književnosti. Naučno ministerstvo je pa izdalo odlok, po kterem so se 8. dec. v vseh učnih zavodih priredila predavanja o Sopraniju Vratčanskemu. Češki profesor v Sofiji. V zadnjem času je bival v Sofiji radi znanstvenih študij profesor slovanskega prava na praški univerzi, dr. Karol Kadlec. Ostal je tam tudi čez zadnje dni, da se udeleži jubileja bolgarske univerze in bolgarske knjige. Bolgarsko naučno ministerstvo zoper nemoralne dopisnice. Nekteri bolgarski knjigotržci in trgovci so razširjali po posredovanju učencev celo najnižjih razredov nemoralne ilustro-vane dopisnice. Zavoljo tega je naučno ministerstvo sedaj izdalo okrožno pismo vsem šolskim nadzornikom in ravnateljem, da naj rabijo najstrožja sredstva zoper to nesramno trgovino in naj se celo strogo kaznujejo učenci, pri kterih bi se našle enake dopisnice- RAZNOTEROSTI. Liga propovednikov. Pod predsed-ništvom Ivirila, škofa gdovskega v Peterburgu, ustanovila se je nedavno ''liga propovednikov" v to svrho, da prireja propovedi jetnikom v mestnih ječah. Jetniki pa niso hoteli pridig poslušati. Zato bo imela liga v kratkem sliod, na kterem se bode posvetovala, kako bi se dali jetniki pridobiti za propovedi. "Hakedem" (Vzhod). Začetkom 1907. leta bode v Peterburgu izhajal pod tem naslovom list, ki ga bodeta uredovala J. J. Markon in dr. A. Za-rzavski. List bode posvečen prejšnjemu Vzhodu, semitovskim jezikom, judovski zgodovini in zgodovini judovske književnosti. Pri listu bodo sodelovali odlični orientalisti Evrope in Amerike. Zaročen z moškim. Iz Vratislave je bil poslan v Pariz neki mlad profesor Tam se je zaljubil v neko gospodično, ki je rekla, da je hči španskega konzula v Rio de Janeiro, Paradeda. Zaročila sta se in profesor jo je pripeljal domov. Tu pa so začeli njegovi prijatelji sumiti7 ali je ta ljubica profesorjeva res — ženska! Pripravili so ga končno- tako daleč, da je sklenil dati jo preiskati po zdravniku. Pred-no pa se je to zgodilo, je pila, oziroma pil strup in umrl oni moški, ki je zaljubljenca vodil za nos. Tudi se je pokazalo, da ima 35 in ne 22 let. Ta moški je bil sin nekega berolinskega zdravnika. Pravijo, da se more kaj takega zgoditi le* kakemu raztresenemu profesorju. Strah južne Rusije. Strah prebivalstva vse južne Rusije je morilec in ropar Vazalij Kolokov, ki ga imenuje ljudstvo "Demon". Oblasti v Odesi so izdale v zadnjem času oglas, kjer stoji, da je izvršil Kolokov 50 umorov in trikrat toliko vlomov in ropov. Že pred 18 leti so ga obsodili vsled dvojnega v Pultavi izvršenega umora na 121etno prisilno delo v Sibiriji, a "Demon'' je srečno ušel in se priklatil nazaj v južno Rusijo ropat in morit. Njegovo ime je strah vsega tamoš-njega prebivalstva, a do zdaj se še ni posrečilo napraviti konec njegovim grozodejstvom. Kolokova so že štiri-indvajsetkrat ujeli, a vselej jim je srečno ušel, še predno je stopil pred preiskovalnega sodnika- Nedavno so ga ujeli v Kursku, -kjer je izvršil s svojo navadno hladnokrvnostjo zopet dvojni umor. Nato je prišla iz Odese, v ktere obližju je najbolj moril in ropal, brzojavka, naj ga odpošljejo takoj tja. Oblasti v Kursku so to takoj storile, a spotoma je Kolokov zopet ušel. Brezžični telefon na daljavo 40 km so preizkusili v Berolinu. Podmorski kabel so položili med Peterburgom in Dansko. Tako sta sedaj obe državi brzojavno spojeni. Predstava pred sodnikom. V dunajskem prizorišču "Ronaeher" bi bila morala zapeti pevka Rafaela Skali visoki "h", 'kar se ji je pa skazilo. Poslušalci so se ji smejali in njen najemnik Jo je zato odpustil. Pevka ga zdaj toži, češ, da je najeta za cel mesec in se sklicuje obenem na to, da "h" lahko poje, a da je bila takrat boš tako lazpoložena, da ji ni bilo mogoče visoko peti. Sodišče je odredilo, da bo pela Skali z orkestrom vred pred sodniki in nato se bo obsodba izrekla. Življenske potrebščine Dunajčanov. Leta 1905 so porabili Dunajčani v hrano 72,000,000 kilogramov govedine, 11 in pol milijona kilogramov tele ti ne in 36,333,200 kilogramov svinjine. Poleg tega 3,031 jelenov, 415 divjih prašičev, 13,356 srn in divjih koz, pol milijona divjih zajcev, nad Četrt milijona jerebie, 1,349,558 gosi in rac, pol milijona kilogramov rib in poldragi milijon rakov in sličnih manjših živali. Mestni glavar poneveril milijon in pol rabljev. Iz Stockholm a poročajo, da je iz finskega mesta A bo pobegnil mestni glavar, ki je poneveril milijon in pol rublje v na škodo države. Od teh je 50,000 rubljev pripadalo društvu rdečega križa. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postrežem Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih ; torej pazite, da se ne vsedete na lim laska rim besedam nievredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem PRANK SAKSER CO. ž Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE n Novih 50.000 JOHN KRACKER EUCLID, O. 8 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga »ZDRAVJE" Katera v kratkem izide ocl slavnega im oboe znanega! Dr. E. C. COLLINS M. L Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevol.ji. . Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Priporoča rojakom svoja izvrstna v IN A ktera v kakovosti nadikrilju-jejo vsa drug* ameriška vina. Rudeče vina (Concord) prodajam po 50c g&lono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja li steklenic sedaj |13.90. TROPINOVEC 12.60 gaiona D ROŽNIK |2.75 ga Iona. — Najmanj« posode za žganj« so 4*4 galone. Naročilo* j« priložiti denar. Za obila naročila de priporoča JOHN KRAKER Euclid. Ohio. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 44GLAS NARODA", NAJVEČJI IN STA.TOENE.TSl DNEVNIK J IVvV PRODAJ NARAVNA CALIFOANIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov gaiona. Staro belo ali črno vino 50 centov gaLona. Reesling 55 centov gaiona. Kdor Itapi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. Msfr. Scb. Knetpp. Ako Icalljmi, ako si prehlm-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveliCal zdravnikom denar dajati; ne oUa-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravit" katero dobiš zastonj ako dopoš ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt • o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEN1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. HEffTOl je najboljši prostor za pošiljanje denarja y staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postrei« in ta je: F*. Saksc*, 109 Green wick Street Ncv Yoik. Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim 7.a Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali In to Vam rečeni, da takega zdravnika sa ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri družili zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hiadneea groba. ANTON MIHBLIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamaj samo da so mi žepe praznili. Sele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi ilrugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomočij prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., NEW TOKK, Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure . Ob nedeljih in praznikih od 10—1 TV, Y, 1 Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z veče popoludne. NAROČNIKOM NA aNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi droge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. NAZNANILO. Društvo sv. Petra in Pavla št. 35 J. S. K. Jednote v Lloydell'u, Pa., je volilo v novi odbor za leto 1907 sledeče uradnike: Predsednik Anton Poje; podpredsednik Matija Sernel; L tajnik Fran Tx>zina; II. tajnik Ivan Švigel; zastopnik Ivan Jereb; blagajnik Anton Zgane; pregledovalca knjig: Ivan Bo-nae in Josip Škerl; -bolniška nadzornika: Fran Alie in Jakob Mule; maršal Jakob Penko; zastavonoši: Josip Ošaben in Andrej Kranjc; društveni redar Anton Opeka; računovodja Fr. Arhar; vratarja: Fran Jerič in Jakob Bombač; bolniška nadzornika: za Dumlo Ivan Drerrik, za Onalindo Ign. Ceglar; društveni odbor: Anton Bombač, Ivan Alič in Jakob Debevc. Fran Lozina, I. tajnik. P. O. Box 56. (Do 2. jam. 07) Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Najdelj do konca januarja 1907 nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto $14,90 z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno URO, PRSTAN in PRSNO IGLO is pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gnmbov za maniete in tri sa srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled),, jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, poslite^ samo vaš naslov na: "Slavia" Watch & Jewelry Go. 228 WEST HOU&TOK ST., NEW YORK, N. T. in pošlemo vam natančni opis s slikami Malto m, dokler J« čas! Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANE J CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35e gaiona in sicer čj 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se polije polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank Stefanich, posestnik vinogradov, E. E. No. 7, Box 84, Fresno, CsL jL_!' ■ jLA"*^"-^' ^ - 11 AFSTBB-JMEBICAS LINE Regularni potni parnlki "FRANCESCA" 5. januarja. "Sofia Hohenberg" odpluje 15. jannarja. v0*1 J« med New Yorkom, Trstom lr» Reko. Najpripravuejša in najcenejša parobrodna črta v Ljnbljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. CB> Co., General Agents, 3 Washington St., N©w|York.( bo1 ___:____«_:_„• -. _ - ■- :_.. ■ - •i. . . ,5_J__._ - T-". - -.'■■ • ' * "Winnetou, rdeči gentleman", gpiaal Karl It my. Priredil za "Glas Naroda" R. j (Nadaljevanje.) "Če nista, si dam glava odbiti. Najprvo se mi je zdelo sumljivo, ko sem zvedel, da sta prišla Topias od Rio Conchos. To se lahko obesi na nos Comanchom, ne pa takemu sioutu, kot sem jaz. Ko sem jih zagledal, sem vedel takoj, da je sumnja opravičena. Topias spadajo med napol olikane Indijance. Ti imajo mehak zalit izraz na obrazu. Zdaj pa poglejte te ostre, jasne, drzne poteze tel dveh! In pa jezik, kako jih ta izdaja! Ko j sta spregovorila, sem takoj vedel, kdo sta. Ko sem mu rekel, da je Apach, 1 ali se ni izdal popolnoma f " "Ali se labko ne motite?" "Ne. Winnetouva je imenoval 'največjega glavarja apaškega'. Ali i se bode sovražnik apaški izražal tako, da pomeni čast in odlikovanje ? Živ- j ljenje zastavim, da se ne motim.'* "Vi imate vsekakor važne vzroke. Ce je tako, potem sta gotovo, vredna, «ia se jih občuduje. Dva Apaelia prideta med četo petsto Coman-chov! To je vendar junaško!" j "O, Winnetou pozna svoje ljudi!" *'Ali mislile, da jih je on poslal?" Vsekakor. Povedal nam je seiior Atanasio, kdaj in kje je Winnetou preplaval liio Grande. Nemogoče je, da bi bil že pri Rio Conchos, vsaj z vojniki ne, kot g:a poznam, jahal je naravnost v Bolson de Mapimi, da zbere s*ojo Apache. Prej je odposlal razne sele, da poiščejo Comanche in jih zvabijo v Mapimi. Ti mislijo, da je na Rio Conchos in da so apaške vasi nezastražeue; v resnici pa jih čaka tukaj, kjer jih napade in uniči na rim h "Vsi zlomki! Potem je tudi po nas, kajti Apacha nas smatrata za sovražnika!" i Ne. Ona vesta, da sem jih pogodil. Cfi ivč^m 'Rfleniii bobvu* le jedno besedo, pa morata umreti 4 stra^an način. Iver toga ne storim, je dokaz, da j>na nisem sovražnik, ampak eelo dobar prijatelj." "Potom i.o i ažurnem »t jednega, Sir. Ali je vaša dolžnost, opozoriti Comanche?" "Hm! Vi se dotikate prokleto kočljive točke. Comanchi so izdajalei in drže z Napoleonom. Napadli so nedolžne Apache v mirnem času in jih Kav rat no pomorili. To se mora kaznovati po božjih in človeških postavah. Toda mi smo kadili v njimi pipo miru in jih ne smemo izdati." "V tem imate- seveda prav. Toda iaz sem z vsem srcem za Winnetouva. '' " Jaz tudi. Želim Apachom vse dobro. Zato ne smemo izdati njegovih ljudij; v tem slučaju so pa Comanchi zgubljeni, v kterih varstvu smo. Kaj naj se stori? Če bi mogia izpeljati Gibsona in Ohlerta in iti svojo pot, bi bilo najboljše, potem naj se lasata sovražnika, kolikor se jima poljubi!" "To se zgodi vendar jutri zjutraj.'* "Ali pa ne. Mogoče je, da bodemo jutri zvečer ob tej uri z nekaj Apachi in Com a nebi že sledili v večnih loviščih bobre ali celo bivole." "Ali je nevarnost tako blizu?" " Jaz vsaj mislim. Vzrok za to je dvojen. Prvič niso apaške vasi daleč od tukaj; zato ne sme dopustiti Winnetou, da pridejo Comanchi preblizu. Drugič pa je ta mehikanski častnik nekaj govoril, kar spominja na nekak nenaden napad za danes ponoči." "Vse mogoče. Mi se zanesemo lahko na comanški ealumet in moj totem; Winnetou vas itak pozna, mene je pa tudi že videl. Toda kdor pride med dva mlinska kamna, ga zmeljeta, četudi mu ne moreta vsak zase škoditi." "Potem pa ne irreva vmes, ali pa poskrbiva, da ne začneta mleti. Midva poizvedujva zdaj. Mogoče zapaziva kljub temi kaj, kar nama pokaže vsaj jeden izhod. Pojdite polagoma za menoj! Če se ne motim, sem že bil jedenkrat v tej dolini; zato mislim, da se kmalu spoznam, kje sva." Pokaže se, da je tako, kot sem mislil. V mali, okrogli globini smo, ktero t?« preteče lahko v petih minutah. Na jedni strani je ozek uhod, koder smo šli, na drugi je pravtak izhod. Tod so odšli poizvedovalei. V sredi te kotline je comanški tabor. Ostale stene kotline so kamenite in navpične; človeku se zdi na prvi posrled. da ne more živa duša tod ne gori ne doli. Midva greva kroginkrog ter dobiva straže pri uhodu in izhodu. Zdaj se zopet bližava taborišču. "Imenitno!" godrnja stari. "V popolni pasti smo in ne vem, kako bi u5!i. Morali bi narediti kot lisica, ktera si odgrizne vjeto nogo in zbeži." "Ali bi ne mogla pripraviti 'Belega bobra' do tega, da zapustimo takoj to taborišče in si poiščemo druzecra?" "To je edino, kar lahko poskušava. Ne vrjamem pa, da bi naju ubojral, če mu ne poveva, da -sta dva Apacha poleg. Tega pa zopet nikakor ne sineva." "Mogoče »te pa vi preernogled, Sir! Mogoče smo varni tukaj. Dve točki, koder pride v kolino, sta več kot zavarovani." "Da. deset mož tukaj, deset tam, to je čisto pravilno. Toda pozabiti ne »memo, da imamo z Winnetouvom opraviti. Kako se je mosel odločiti drugače jako pametni in previdni 'Beli bober', da prenočuje tukaj, mi je več kot uganka. Oba Apaeha sta mu morala navezati velikanskega kozla za lisico na vrat. Hočem govoriti ž njim. Če ostane pri svojem sklepu, potem ne drživa z nikomur za slučaj, če se kaj zgodi. Mi smo prijatelji comanški. a se moramo varovati, da ne pobijemo kakega Apacha. V taborišču sva; tam je glavar. Pojdiva k njemu!" Pri ognju sjMjznava 'Belega bobra' takoj po orlovih peresih. Ko prideva poleg, vpraša: "Ali se je moj beli brat prepričal, da srno na varnem?" "Ne," odvrne stari. "Kaj mu pa ne ugaja?" "Ker tičimo mi v pasti." "Moj brat se moti. Ta dolina ni past; veliko podobnost ima s tistimi zgradbami, ktere imenujejo bledoličniki trdnjavo. Noben sovražnik ne more do nas." "!\> hodnikih gotovo ne, ker so tako ozki, da jih lahko brani po deset vojnikov. Ali bi ne mogli Apachi priti po stenah doli?" "Ne. So prestrme." "Ali se je moj rdeči brat prepričal o tem?" "Čisto natančno. Sinovi comanški so prišli pri jasnem dnevu semkaj. Preiskali so vse. Poskušali so zlesti čez pečine, pa se jim ni posrečilo." "Mogoče je lažje, priti od zgoraj doli kot od zdolaj gori. Jaz vem, da zna plezati Winnetou kot veverica po deblu." "Winnetouva ni tukaj. Topiasa sta mi rekla tako." "Mogoče sta se zmotila; mogoče sta zvedela to od koga, kteri ni sam dobro vedel." "Ona sta mi povedala. Sovražnika Winnetouva sta in jaz jima vrjamem." I "Ce je res, da je bil Winnetou na trdnjavi Inge, potem je nemogoče, da bi htl tukaj, zbral vojn ike in stal ž njimi žc pri Rio Conchas. Naj primerja moj brat t<» dolgo pot s tem kratkim časom." Glavar povesi glavo zamišljeno. Konee premišljevanja se vjema s seoutovim mnenjem; zato odvrne: "Da, čas je kratek a pot dolga. Povprašajmo oba Topiasa." Ore od ognja, midva pa za njim. Bledoličniki strme temno predse. Malo p reč od njih sla oba Langa in zamorec. William Ohlert piše nekaj po papirju, gluh in slep za vse. Dozdevna Topias se zravnata šele, ko jih vpraša glavar: "Ali vesta moja prijatelja čisto natančno, da--- Obstane. Na višinah pečin se zasliši boječe eivkanje nekega ptica, precej za njim pa dolgočasno skovikanje sove. Glavar in Old Death poslušata, Gibson zagrabi vejo in popravlja ogenj, kot bi se hotel igrati, da plamen visoko zaplapola. To hoče ponoviti; beli ga opazujejo zadovoljnih obrazov. Kar skoči Old Death k njemu, strga mu vejo iz rok in pravi preteče: "Opustite to, Sir! To si prepovedujemo!" "Zakaj?" vpraša Gibson jezno. "Ali se ne sme niti ognja popraviti?" "Ne. Če nad nami skovika sova, se ji ne sme odgovarjati z dogovorjenimi znamenji!" ''Znamenjif Ali ste naumnif" "D«, tako neumen sem, da zapodim pri tej priči vsakemu krogljo ▼ bi si poatopil popravljati ogenj 1" "Zlodja! Vi ae tako obnašate, kot bi bili vi tukaj glavar." (Bali« prihodnjič.) Vedno pri rokah, Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ~ in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. . F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ralgije, DELO 1 DELO! 1 DELO 1! Potrebuje se 200 delavcev za dole v šumi v Bicbwoodu, W. Va. Del je dobro in stalno za več let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa p* $2 na dan. Natančnosti je po izvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Riehwood, W. V» (6-11—6-1-07) JOHN VENZEL, 1017|E. 62nd Street. N. fcM Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM ON I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm je od $45 do $80. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Canonsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g. JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Cajionsburg, Pa." (Bell telephone No. 145 R.) Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo. FRANE SAKSER CO. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu. Iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča J OSI F* RUSS 452 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Ura za vse življenje-$5.95. Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej ie označeno 1-ik jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi kakor »olidna zlata ura, Ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove _ krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-soviem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 1«, ali pa srednje št. !<"> in ženske 5t. 6 ter male, veličine O. Ure raz p šiliamo po ekspressu C. O. D. in vsa i-do jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu up; ja, potem plača agentu $.V.t5 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošUemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezp?sčno. pazun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kai rečemo. Te vrste ura z Elginovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite na ančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, III. PETER CHULICx, 303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo., pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". m Velika zaloga vina in žganja Matija Cirili,' Prodaja belo vino i>o 70c ga'lon „ Črno „ „ 50c „ Drožnik 4 fr»llone za.......$11.00 Branjevec 12 steklen'*} ta SI2.00 ali 4 gall, (sodček) za........Sltt.Oo Za oblino naročilo se priporoča Matija Grill, 1548 St. Clair St. CLEVELAND GLAVNA SLOVENSKA HRIDIIljllCH I| POSOJI1IIC0 registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ujubljanl, Kongresni trg St. IS, nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po lo 2/O to ie od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj oostrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in le Črni SteamshiD Co., Ltfl, $ct&ik >. r ^kjdeuiim roStnimi paruikf, VADERLAND d*a «l)aks 12017 len.!KRUCNLAND 12760 ton ZEELAND.............cm ton.iFINHUHC..............I27S0 ton to^^lbS^Tlp^SSSS^ ~ dob« druge dele Avstrije. ^ . . 1» NEW YORKA odpljujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur* dopo-tadne od pomola štev. 14 ob vzno^u Fulton Street. — Iz PMILADELi PMUEi vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašan; ali kupovania voinjlh listkov se je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. Ni i je poopis&s* psiporo 5am potnjoči 111 Slovencem in Hrvatom svoj. _e O STO IV 3 y 126 State St. JiVlIISIS EAFCLIS: CH1CACO: Guaranty Building. 67 Dearborn St, 21-24 STATE ST., NEW YORK. i Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave.t Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam Y zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih. se =- obilni obisk. Si gpgPglgEJPL y WJ9-W.-W w •-•v jsffesteiiasiiissfi« »vfiirf urecowiki] ...----- . n NEW YORK c v katsrem točim vedno pivor doma ^rešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam iz vrstne smodke.. 3. „. imam vedno pripravljen dober • prigrizek. Potujoči Slovenci ta Hrvatje dobč............. stanovanje In hrano proti nkki ceni Postr* iba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE M9-M90ra«nrkfe Slraet, New Y«fc M I Tr i MARKO KOFALT, 249|So. Front St,' STEELI ON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoii (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne Ustke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Atr. IVI ar le o Kofslt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. rpvrp*^^^ w w w T Telefon 2034. Frank Petkovšek 714-718 Market Street Waukegan, III. priporoča rojakom evoj v kterem vedno toči sveže pivo, dobra fina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pofiilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v * vezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. A ■ - J- t, - ' fe-i-