St. 37. (h V Gorici, 10. septembra 1887. „SoSa" i«Uaja vsak potok in vulja pn|i<»Stiprej«niann ali v florid na «l«m poAitjftna: Vsc lcto.....f. 4 .-10 Pol !<>ta......• •-'••-•'• Cctvrt lota . . . . ., I 1<> Pri ossnanilih in tako tudi jn: „pv- i'naicah*1 so plaeuje v;.\ navadno tristop. no vrsto: 8 k-r. ie sp tiskn--1 knit Zavefio ftrk*1 po prosti. Posamczno Stftvilkc so dobivajo po 8 kr. v toliiilcnrnicnh v gosposki nliri Mizu „troli kron", na stare in trgu in v nnn*ki ulici tor v Trstu, via Ca-aerma, :$. Dopisi mij se blagovoljno poSiljajo urednisivn „So«Se" v Gorici Via Morcato 12,1., iitirocniiui pa opr.wniStvu „8ofieu Via dclla Crocc St, 4. II. Rokopisi se nc vrafiajo; dopisi naj so blagovoljno franktijejo. — Ddalccm in drugiiu iiqircmoSmm sc naroCnina znizu, ako se oglaso pri opravniutvu. Einapielerjeva slavnost. Yajeni smo slisati s Koro3keg*i vodno le tu*7.'io vesti, da oholi Nemoi zani<5ujejo iii zatirajo ondaSnjo nase brato, kakor aaprimori so So prod pir loti v Istrijt Lahom zani6eva!i ifi zatirali Ilrvato i(» Slovene©. Da pa se bodo koroSki Slovonci opomogli, kakor so se opomogH Siovani v Istriji, nam dajo aado slavaoat, ki so jo tako veliMno vrfiila 21. duo avgusta t. !. v Svecah blizo Colovci. Vzbuditelj ia prvoboritelj koro§kiU Slovouccv, monsigoor Andrej Einspielor, jo ta dan ondot obhajal rodko slovesnost, daritov zlate sveto ma§e. KoroSki Slovonci so so U* priliko posluzsli, da bo javno pokazaii, kako stojo kakor jodea mo/, za avojim vodito'jem in kako zelo ga sp'iStujfijo. Gotovo bo nasim eaiateljem vsifi, da zlatomasuiktt v &ist, oarodu pa v spodbudo nokoliko opiSemo g. Ein3pielerjeve zasluge ia njomu zarad tch prirejeno slavnost. Andn'j Kinspioler porodil so jo 13, dno no-vembra 1813 v Svecah blizo Clovca, Solal »« jo v Celovcu do lota 1837, 14 let jo potent opravljal aluzbo duhovniku, vo¬na mo i Nonuii, Od Iota 1852 do 1882 jo bil profosor vorouka in slovonSfiino na realki v Celovcu. Sproail si jo potom v pokoj. da lo?,i doluje za narodno politicno tfivljcnjo koroakih Sloveucov. Koliko jo on sloiil za cllovoSfvo uploh, poseboo pa §o za slovoa^ki narod in zlusti za Slovene© na KoroBkonj, te%a, ni vatani nikdo vredno opiaati niti povodati. Poleg zivo bosodo au5o on i<$ 40 let joklono svojo poro pud zaatavo: Vso m vero, dotn in cosarja! Kdor bero »Mirtt, kateroga izdaja monstgnor And. Einaptelor od lota 1882. zo vo, da ima on mnogo zaslag za korosko Slovoacc. fl5Itr" je pa §o lo malensktwt t ga, kar jo on sforil za slo-vonski narod. Znamcoitt Mohoijevl druzbi je on dusa od njonega poSetkii. wSb>vonski prijatolj3 od Iota IS56 do 1SSL5; ,.Sol.-d*i prijatelj4 od leta 1852 do 1855; „Jeilro kerlcan^kega oaukaa iota 1872; potem njegovi doplai leta 1S48 v „Slovonijia. ? ^Slavischos Ceotralblatt* v Pragi; v ^Siidslaviache Zoitnng" v Zagrebu ; v nStimmcn aus Innerostcrroiclt" I.°ti 1801; dalje „Die Draupost" loU 18G5; BSlovonoc lota 1805 do 1887; „Xaerotner Blatx* leta 1869, in nKaernt-ner Tolksstimme" do Iota 1883 jasno svedooijo. kako ogrorano zaslugo ima tn. Eio,-?p. za poiiticno ztvljenjo Slovencov. Dijaki njogovi, drustvoniki rnkodoUkoga druitva, siroraaki Vineoneijeve druzbo so zgovorno price, da mons. Einspielor ni Io lepo u5i!, marvec da jo tudt z radodarnostjo potrjeval svojo nauke. Tako so jo trudil iiioih. Einspielor do danaSnjcga dno. In sivi starLek deluje §c ravno tako naudusVno in stalno, kakor je prifiol delovati moz dozorol lota 184S. Vzgleden duhovon, iskroa rodoljob in zvest draavljao je mona. Einspieler v najvcfii meri. Za pra- vico in resuico stoji vodno kakor sivna skala; njegov I ; zt:a6aj jo brez made2a, kakor padon sacgj kakor soluco zeinljo, tako on ogreva in budi ljudstvo, posobno pa koroske Siuvenco, k vscnui dobremo i k I naiodui zavodnosti. Storil je mom. Einspielor za 61o-veski, soHobtto slove'uki rod toliko, da bod i sad njo -govega truda veLon, in voSno njogova irao. _____________ (Daljo prih.) LISTEK. ANDREJU EINSPIELERJU o zlati ma§i due 21. avgusta 1887. leta. (Ponatisnjeno iz BS1. Naroda") Pod jesen gre! A 6as nob6a Ni kntctu ijub§i kot josen. Pomlad jo cab cvetu in nad, A 6a» skrbi in dela tudi, Poloti 111 oz potdn so trudi; A j63on da rau Had, in sad, Za strah in skrb in trad obilo 5Iu vrt ia polje da plafiilo. Enako v ^itji! Kdor se v cvofji In 2itja svojega poletji Ne plaSi truda in skrbi Pac" srofion je v jeseni dni; Vesel se v prejSnje dni ozira, Mirno o^i v prihodnjc vpira. Javea pies in postava. PIps ni dtuzoga, kakor starodavna navada — razvada; sam na sebi jo nedoliao razvoseljovanjo. Nokdaj so jo morda tudi tako plesalo, da so ni bilo Hpodtikati ob plo^. Vcciuonia volja to fie dandanes o plosih, katero piirejajo razna dru§tva; nikakor pa ne nioremo toga trditi o j a v a i h p I o a i h, kakor-Sni so po naSili vasoh in tu pa tarn tudi po manjSih mestih. V«6o nlovonako vasi in trgi slovouskt so vo-^inotna to navado — razvado opttslili; no tako fur-latiski. Tarn doli so ponasajo colo wme8tatt z javninii plcsi vaako nodoljo ob ncprepovodanih d.isih. Sicor bo jo tzjemoina tudi v prepovodauih (corkveno-propo-vcdanili) eafiih plesalo. Caat tedaj onitn slovenskim krajom, kateii so loliko naprcdovali, da v njih ni veL v navadi javoa plos! Kod-ij pridojo vai kraji ua5o de-J5clico do hva- j lovrolno to stopinjo, da opusto j*vk" ;!^«^'1 d :tovo no tako hitrol Umika jo liata mo6, koja tr? pospo- Saj«»; ta pa koraka v muogih krajih na de^oli po pol- ; 7.0vo unprej. DoIgo bi taorali todaj So i^akati, da I nam omika apravi javno pleao v vsoj de?.oli iz navado, | Kdo naj ji pribiti na ponioo ? Postava t Javni j plosi so obsoj'ijo iz voc obzirov, namre^ 1. iz nravnoga 1 (moralicnogi), 2. iz aarodno-gospodarskega, 3. iz ci- ' sto uarodncga obzira, za nas Slovenco posoboj in 4. ; iz zJrav^tvorjoga. | 1. Iz in o r a 1 i c n o g a s t n 1 i § I a vidimo jav- ' ne pleso kot puhnjS'jive. ObnaSinjo plosalcev bljo j veSkrat javno prod svotom morali v obraz. Pri plesu so mladina moSkega spola vecinoma uzo proj opijani; ; ona zapoljo tt:di doklcta, da pijo ccz mcro, kar ni tako tcSko, ker niso v«joaa vjna. V takcin stanu po- 3 zabi mladina na sr.imezfjivos*. Besodo in dejanja i vinjonib plcsalcov so veckrat taka, da jih radi sra- mo^ljivf stt ni spraviti oa papir. Lahko bi k tomu aa- vcdli f.ikta, pa — mm! : Poaebno po ptojju — po polnooi — ni vidctt . vec naiib fantov in doklct kot tacih, ainpak mesto n;ih so vlaeijo okoh pravo pono^ne poSasti. Colo So d*ugi dan pri beleni dnovu |o vlthli,..... ker oni no vedo, da jo uzo dan, tako zaalepijo. Za Boga, aaj smo v drzavi, kjer je postava nsiogila Soli kot prvo j toSko: nravno-verako odgojo; tako javno pohujSanje pa bi se na zabranjevaio! Kaj naj opravi corkev in Ti de 1 a I si kot ma 1 ok d 6 I Ti dolal si ob casi cvetja, Zvestd si delal pol stoletja, Zvesio, pogurnno in kropku. Kar sil ti dalo jo nebo, Posveti! ti si vso mladini, Posvetil vse si d o m o v i a i. Ti domti si buditelj bil, Ti domu si ucifclj bil, Za dom si vrl boritelj bil. Ti delal si: jesen jo tii, PriSel je tcbi oas sadil . . , Naa dom odeval gost je mrak, Slovenija je to-^no spala; A cvrsto je, vesfilo vstala In narod hi goji krepak. In tvoj premili Gorotan Zo tudi dviga se, so vzbuja, Prihaja ma vstajonja dan In pesa, gine sila tuja. Probuja se Slovea povfod! A kdo se pa6 aajbblj je trudil, Da nurod so iz sua jo vzbudili* sola, ako postane mladina zapustiv§i solske klopi pro-sta Hkakor 2ival na ginajni" ? Kaj koristi nauk in odgoja v Soli, ako ima Solska mladina vedno prilo2-aost opazoyati javon pies, kjer so dojanja, proti ka-tetim delujo cerkev in Sola z vso mocjo, nokaznjiva! Ali zamoro Sola aravno-versko odgojiti naSo mladiao, ako ima ista azo proj, kakor v Solo hodi, prostost zijati pohujSIjivo javao pleso? Saj matere z dojenfiki v narocji ia z otroki za voko ves popoldan glodajo raz-bizdane plesalce! Postava 1 ttikaj jo tvoje poljo, ta posezi vmos; ftruj plovol pred cvotom, da so semo no zasejo, ker diagade je delo vc(Sno in plevel aoiztrobljtv I 2. Iz aarodoo-gospodavskoga atali-5 6a obsoja se plos, kor mladini dajo priliko k za-pravljivosti. Var^nosti mladina na§a ne pozna; komaj ima par goldinarjov v zopn, nze jo skrbi, kodaj bodo pies, da jih zapravi. Mladina „nimanicovB prekosi v toj zadevi mladino bolj premo^nih kmetovalcev. Pr-va dobi z dnino potrobnega denara; druga pa nad-loguje stariSe za donar. Ako so stariSi pamotni, o-trokom Bvojira no dado donara, zato bi ga mladina sama priskibi, Vzame (vkrado!) doma, kar more, da spravi donar za, pies. Hi&i, ki ima vofi plosalcev in plosalk, ao more napredovati, kor domaci tatovi so hujSi, kakor zunatiji; pred prvimi ni mogofio zapreti. Med starisi in siuovi uastajajo veckrat radi toga pro-pin, sovraStva ia oobS pob(»ji! Nosro2no druXino take, in kdo drtigi je kriv, kakor pies ? Da tudi v obloki ni zmernosti, posoboo pri dokletih ne, uzrok je pies; zanj mora biti nova nma8karaB. 3. Ako gremo Slovonci k javaomu plesu, so li moremo vcseliti pl«SoCo mladino z narodnim ponosom? llodki ao kraji na Gori§kom, kjer bi bilo kaj taccga mogoce. V maogo Icmj-h so u2o godci-piskaSi lahi iz biizajib moat posmobujejo in celo psujojo vso, kar naroduO'slovenakcgsf. iwlijo na ploois^fi. Mladina bloje a t'ljimi gydji v tajoai joziku, da je cloveka sram. Gode iu propova so neu.ano „jo!itajfanjeK in nfdla-moru in ^Somplologri" da jo groza". Godci pa bolj ko jo fldebolaa, raje jo zioejo in naSa mladina za j tijimi, doklor da so popolnoma vdomaci. Koliko „le- i pih* bescdi so ze zapuslili javui plcsi slovenskemu ; slovarju, ako bi so jib zbralo. j 4. P1 e s s p o d k o p uj o z d r a vj e. Somtertja | so jo uzo javnosti objavil posamezea alucaj, katerije j iiagloma apravil v prezgodnji grob vroSega pl8salca ali plosalko. Nokjo jo bogata vdova imola odiao heer. Pri- pravljal so jo javea plos. Mali nagovarja ediuo svojo , dckle, da pojdo k plesu, in Mo je, 6o tudi no rado- : voljno, ker mu jo aotranji gins branil. Bogastvo de- klctovo mikalo jo plcsalco tako, da so mu je mnogi hotel prikupiti s pleaatsjem. Ubogo dokle ai so moglo braaiti, plosalo jo o vro&at na javnem preveS, prehla- dilo ali progrelo bo je ia po noSi — limrlo. Zastonj jo ncbfoina mati plakala! Izgubila je edinoga svo- To nalo nirodno vstaj6nje, To krepko oirodoo XivljSnjo Zelo je tvojih trudov p!6d I Zato na§ dom ti voneo slave Zdaj vije krog castito glave, Zato pa tvoj danasnji god Vesel proslavlja vos nafi rod, Izraza vioea ti cutila, Poklanja srfina ti vos^ila! . . . Ti z 1 a t o 2rtvo uekrvavo Bogil si daoea daroval, Pri njej pa6 i za ocetnjavo, Za 8re6o njeao in njo slavo Pro§nj6 si k VeSnemu poslal. A nam na dan daritvo zlate Sto zolj so k nebu dviga zd-to: Bog fiuvaj to so toljko let, Da srofion zreS slovonski svot, Da sro(no, slavno in odino Promilo vidiS domovino! jega otroka radi plesa. Vest jej gotovo ni dala miru, ker pogubiti laatnega otroka ni materinsko, ampak.... PoBtava v marsulem zabranjuje lasfcno poskodo-vanje, a pri plesu pusti, da si neumna mladina y ve-likej meri kvari zdravje. Kaj pa pretepi, poboji, pi-jan&evanje ltd. kar je s plesom zdruzeno ? Koliko razbitib glav, porezanih obrazov in udov je uze no-dilo po sodiScik radi javnega plesa! Koliko mladenk se pokvari pri plesu, da vse svoje 2ivljenje trpe in koliko mladene'ev se presili s plesom, da niso nikoli vec" sposobni ne za tesko delo ne za vojaSomo! In vendar se nikdo nc gaoe, da bi se nevaren pies po-_ atavno zabranil! Zalostno, a. resnicao_!_____ ____ Postavodajalci, storite potrebne korake, da se to zaprecl! Javni plesi, taki kakor so, niBO vec za da-naSnji caa. Proe & njimi! D e & e 1 n i z b o r naj stori V to potrebne korake, da so dovoljevanje javnih plesov preustroji, oziroraa odpravi. Upamo, da bode koji cast, g. m\§ dezelui po-s I a n e c to pereec vprasanje preiakoval in v pri-hodnjem zasedanji dezelnega zbora spravil v razgovor. Hvaleznost bo velika! Dopisi. V SoriCi, 10. aeptembra. — (ZaCetek §ol-skega let a) je vesel caa za dobre ofcroke, kateri se zbirajo v §ole v katerih si blazijo srce in nabirajo znanosti za zivljenje; a za marsikaterega oSeta je ta cas jako trd in neprijeten, ker mu je tezko prcskr-beti otroke z obleko, knjigami in {vscm, kar potre* bujpjo. Zato je skrbnih ocetov in dobrih ncencev pr-va skrb, ko v mesto pridejo, da praSajo, kje se do-bivajo Solske knjige po ceui in brez posebwih sitnosti. Upamo, da takiiu roditeljem, vamhora, tt&teljem, du-hovnikom in rlijakom, malim in velikini, nstrezemo, ako jim pri tej priliki naznnnimo, da Ferd. Woku-1 a t, na Travniku, §fc. 3, je tak knjigar, na katerega se smejo obrniti brez strahu. Ta moz prodaja v Gorici uze mnogo let, ima obSirne zveze z Nemci in Slovenci in je vedno pri-pravljeu usfcreel svojim odjemnikom z dobrim blagom po najnizjih cenah. Vrhu tega je Wokulat tudi v svojem vedenji uljudeo ciovek. Ze rabljene knjige dobijo so po uizki ceui pri g. Logarju, v Solskih ulicah, §t. 4. Pri tej priliki pa ne raoremo zamoleati, da je skrajni eas, da se tudi Slovenci poprimejo knjigotrz-tva vsaj v nekolikt meri, da ne bomo siljcui kupo-vati §e dalje pri naSih naroduib nasprotnikih. V Selah na KraSU so se obcinske volitve uze izvr&le. Kar smo v zadnjej « So&» 2eleli, to- se je tudi uze zgodilo. Sedanji zupan — plesalec — je popolnoma zaplesal svoje 2upanovanje, kajti niti v staresmstvo ni vec prisel. Tako je prav, vrli volilci! Tako se pokaze takim zupancm, katerim je vec" marf za pohujsijive javne plesa, nego za cast in blagor obcme svoje. Kakor se cuje, tudi v ob&uski denar-nici ni vae v redu! No, to je naravno; kdor rad ple?e, je lahkomiseln; Iahkomiselnost in pa racuni z obfi. novci ne gre skupaj. Novi stare5ini! na vas je sedaj lezece, da si iz-berete izmed sebe pravega moza za zupana, kate-rega bode prva skrb 5ast in blagor obfiine svoje, a ne pohuj5ljivi javni plesi f Javen pies je prinesel nekaj «pod nos* tudi zupanu v Brestovici na Krasul Tudi prav! Tam, kjer se pri javnem plesu moti javni mir in red, naj si. c. kr. okr. glavarstvo kot druga instanca, pose2e vmes ter primerno stopf na prste doticnim zupanom, potem bode gotovo bolje, kajti to bode pomagalo, da se zatrejo, oziroma primerno omejijo pohuj§ljivi javni plesi. Dosedaj se v tern obziru ni delalo po-stavno in ne casu primerno. Ce tudi se je motil javni mir in red na najsurovejse nadine, vendar se ni zato nikdo zmenil. Prepricani smo, da taka pocetja n'so niti v blagor obdin, ne v dast slavnej vladi. Upamo, da bode odslej boljse. S Krasa, 5. septembra, ^al mi je, da se od na5ega dolenjega Krasa nid kaj prida ne sli§i. Kervavi boji pri plesih, oneLastenja Bogu posvecenih doevov, nesramni napadi v poslanicah na nedolzne ljudi, stra-sanske kletvine. ladni kr^marji, nadugljive harmonike, burinaste buCe, vse to in Se vefi si moral Litati o zadnjej dolenje Kra§kej vojski! Sit si bii do grlateh prepirov in oddabnil si se, ko ni bilo v zadnji « SoLi» nobenega dopisa s Krasa. A, kako si se ustra§il, ko si drugi dan prejel cEdinost* v roke iu si fital: V Kostanjevici 22. avg. 1887-------Kaj ne, dragi dita- telj, da je bilo tako? Tudi jest sem se ustregil, da Bern — « padel v — zavednost — I» V tej mqjej — zavcdnosti — dozdevalo se mi je, da lezim kraj luze, v katerej je neka suhljata Xabica kaj micno regljala. Evo tu njeno krasno-neumno skladbico, ki bo°velik prevrat.v sedanji muziki prouzroiila, ako nam Bog da druge usesa. (Za«etek pijano, regl, regl): « Ne j»z ampak mo) zlobni» ^saos compliments) czoprnikt (crescendo: regl.regl) «je prepir prouzroSil (forte: kvak, kvak), ker me je v 23. broji (povera diavola) etc.------- Tu se 2abica oddahne, stegne svoje «precartane > notice, pogleda milo v son^ice, ter jame zdaj nekako filozofi^no, pensiero e misterioso regljati od « enako-pravnosti* do «natnrnega prava >. Ker pa tujozonja' ni moja modna stran, in se pri takih predavanjih kaj dobro spi, zaspal sem bil v svoji — zavednosti — in spal sem tako dolgo, dokler mi ni se najlepsa struna u§esa poSegetala : «Moj danasnji dopis, k i h o a e v t e m b i t i z a d n j i » •— tu se probu-dim, ter slisim ploskanje in krik: brava! bravissima! da capo 1 O, zabica! saj bo§ kaj ne — moz beseda ? Da! O urh, ti placaj! Zdaj pa, lepa hvala, ma chere Sabica in adieu — mon ange! KraSevcc. \l Pll'SkOVice, 6. due sept. Vrocina nam jo pobrala ze muogo pofjsSine, — nekatere pridelko vset Iia naa so ni zapustila. Ubogi ICraSevec! Pred dvemi leti smo mialili tukaj ustanoviti bralno drustvo, a ni se nam posrecilo — „prezaspani smo bill." Preteceni teden s^Sli so se uekatori od!i6-njaki, sprozili misot o bralocm dru3tvu in glej, dra-ga Soca I dancs je ze 26 osuovateljev. Lepo stovilo; le tako naprej! Pokaiimo tudi mi, drugi Pliskovceni, da ne spimo! Z zdruzenimi mofimi, w— vse za vero dom in cesaija, naj nam bo goslol Zivoli Pliakov^o* ni. ^ivelo bralno druStvo!___ Iz BfCf, 5. septb. Danes nam je poafal Oui, ka-teremu pravi pesnik v peani: „Olovoka nikar*: „Ti sam si Gospodar", zopet potiebnrga dezja, s katerim se je ne le zadnja setev ozivela, ampak tadi grozdje precej popravilo. Bag nam je ohrani! Ba vsaj trta — ta preljuba briska mati — dodaia, kar nam je dolgotrajua susa koncala. Prolmda je bila ta siba bozja; niti stari se no spominjajo cuako. Dne 21. m. m., ko je slovenski voditoij, pre^. g. And. Einspio-lor zlato ma§o pel in za trpeei naiod slovenski ma-HI, odprlq se je nebo in napojilo nam prezejno zom-Ijo za nekaj dui — in danea so nas je zopot nsmilil avetovni „Gospodar.a Veliko javnih molitev in izred-nih proeesij se je bilo napravilo po Brdih, toda 5iba „8usa^ ni nebaia tepsti nas, dukier nismo bill toliko z ubostvom spokorjeni in v ognju revc ociseeui, da je bilo bozji pravici zadosceao. Pokazal nam jo On, ki je „sam (Jospodar," d 1 grcsniki in & njimi tudi pravicni morajo no le moliti, ampak tudi trpeti aii na zdravji ali na premozenji alt na caeti. Job pravi: flGe smo dobro sprejeli iz roke bozje, zak^j bi budega ne sprejeli?" Zato je pesnik v po-ani „o nevihti* pustil molitev noualiSano. Bog jo da I in vzel. A kratkovidni kiitiki mislijo, da Bog mora vsako prosnjo in koj (brez odloga) uslisati ter gibo odvzeti. Zato so hudujejo nal Bnevihto" in pesniko-vim (iz vernega Ijudstva nasega uzotim) izrazom: nTi sam si Gospodar*. 0 pismouceai kritikr, pojdito k ncarecnemu kmetovalcu v solo! Tam bote izradeli, da je Bog res Ba a m G 0 s p 0 d a r". Od meje beneske, dne 4. sept, yaomj se jo bilo seslo v Bolenji mnogo gospodov duhovoikov, kor jih je bil povabil tamosnji gostoljiibni g. vikarij Zfj, da po^aste pree. g. dekana Konninskega, ki je bit prisel na kanoni6no vizitacijo v Rutarje. Dolenjo in Mernik. V Dolcnji, ki je na lopi cesti, sred krasne do-line ob mojni reki Idiiji, bili so otroci v laSkom je-ziku izpra§evani iz krscanskega nauka, ker bili so tudi tako poducevarii. Potem bi lahko kdo sodil, da bo v Dolenji sami Lahi; a to ni res. V Dolenji so Slovenci v veliki vecini, rekel bi, da ni druzine, ki bi bila popolnoma la&ka, ali ode ali mati je slovon-ske krvi. Iu vendar nimajo slovenskega poduka niti v cerkvi niti v Soli. Tako ne sme vc6 ostati! — Pri obcud so slovenski duhovniki iz spoStovanja do la§kib (2) tovarsev govorili furlanicino; a, ko so proti koncu z dovoljenjem c. g. Z*j-a zapeli sloven-ske pesmi, jim jo g. Morniski to zabranil. Cudne muhel Od kod so mu te dudne muhe prifrdale, ne bom preiskoval, ker je upanjo, da ga je poduk ralaljene vefiine resil napacnih nazorov. Tu na raeji Avatrije ni polovi^arstvo na pravem mostu, tukaj treba celih mo2, stanovitnih zna^ajev, ki ne obraeajo plasma po vetru. Sklicevanjo na g. dekanovo nazocnost bilo je neu-mestno — dekan, ki ima .{Slovene*; v svoji dekaniji, ne more biti raz>ljen z nedolznim slovon^idm petjora, io tudi ni bd. Ce Slovenci iz spos'fcovauja do Labov v njih dru^bi IaSfci govore, spodobi se, da tudi Lahi Slovence euako spoStujejo. Bratje bodimo, ter pdvo-i5imo vsakemu svoje! Z malih Zabelj, 5. sopt. 0 naSem kraju. ae malo kje kaj cita. To jo naravno. Mali smo glede imovine; malo nas je in kraj sam jo bolj v zatisji in odstranjen od hrapa svetovnega. Skladovna cesta, ki nas vezo z okrajno stolico in Smaijami, nam do-vede kvecemn kakega nGripa'' pod krinko usmilje-nega Samarjana. Nedavno terau', nasehl se je tu neki Leopold Lasie, trgovec z vsakovrstno robo. Podroeje mu je, kakor ae Laje, omejeno na blisfoje vasi, sela in zaselke med vel. Zabljemt in sv. Kri-2em. Na ti zadnji se ume da tudi. — Cenik „kolonija-lov in moke nam je vze naznanjen. Oencja je roba nego pri drugib trgoreih. To nam ugaja ; govor| pa §0 o zni2anji cenc, ako bode shodno. Konkuronce bo gospod no boji, ker ga zaklada, kakor trde, mogo8-nik iz Gorice, katori po Slovcucih kolikor mu mo-gode, udriha. To pa nas plaSi in nam njogovo robo, fie bi bila tudi najtionoja in zastonj, uptav groni. V tej nam ucepijenej vori mis 5o bolj potrjuje razpo-slan in v iaSeini piaan ceiiik. Tu je, slavno uredniStvo naj ga sbrani za kako ovaro! — Gospod slior Leopold Lasidl! Vi ate bojda rodom Honcan ? RenSani pa dobro govore slovenski in so tudi kot taki zave-dajo. Vi sto pa, sodec" po Va§em coniku, od Valih ljudi odpadli. Zato ne upajto, da Vara boma iz Yaae moke pekli kiuh. OJpadnikov ae mi bojimo bolj nego vraga '• «^-«-«™«^^_„ Politidiii razgled. Kaj posebno va2nega sc pretckle dni sicer ni zgodilo; ko bi pa hoteli vse malenkosti za-bclcztti, bi nam manjkalo prostora. Naj omeni-mo samo vclikiU vojaSkih vaj. ki so se vrSile tc dni v mnogo krajih. Opazovali so jih voditelji vojskc, domaCi ia ttiji gcncrali, one na Morav-skem in Ogcrskom celo cesar sam. Povsod sc jo pokazalo, da so naSi vojaki vzgledno izve^bani in da je na§a vojaSka mod izvrstuo pripravljena za boj. Ministri so bili skornj vsi 7m deSj 6asa na odpustu, zdnj pa so se Lc povrnili k svojemu poslovanju. Gautschev ukaz 0 razpustit srednjih Sol §e zdaj uzroCuje muogo hrnpa> ker Slovant hofiejo zabraniti izvrSitcv, Gautsch pa hofic, da njegova vclja. V prihodnjem zasedanji drzav* nega zbora bode sc gotovo o tern httdo go vori lo in doloCiio, kedo ima prav. Kakor Slovant Gautscha, tako luido napadu^o Ncmci niinistra Prazaka zarad ukaza, da sc mora Siovencem v zemijiske knjige na znhtcvanje tudi slovenski vknji^cvatf. Najbrzc se je Prazak navel\b\\ to-liko hujskanja, zato neki namerava odstopiti, kadar mu Taaffe dobi nasledmka. Hrvatski sabor se je otvorii 1. dne t. m. Pri potrjevanji izvoljcnih poslaneev je postopal po naficlih, Ici jih je vlada razvila ob casu volitve. Kjer je le koliekaj povoda mogel dobiti, ovrgcl je volitev nasprotnega poslauca in na-inesto ovrglih je sprcjcl celo par svojih, ki so bili pri volitvi propadli. Predsednikom je voljen j Mirko Hrvat. Ko se je ta saboru za zaupanjc zahvaljeval, je povdarjal, da se bode poganjal za utrjenje bratske zveze mej lltvati in Ma-I djari. Na Bolgarsknm jc se vedno vse v zmes-njavi. Dolgo ni mogel dobiti Kobnrian ministrov; sa le vest, da poSlje Rusija gcnerala Ernrotlia v Bolgarijo vladat, je posilila, da so vstopili v miuisterstvo: Stambnlov, Stojlov, NaeeviC, Stran-1 ski in Mutknrov; sami nasprotniki Rusije. V vladnili krogih govore, da hocejo ruskemu ko-misarju zabraniti z orozjem pot v Bolgarrjo. Rusija je poslala v Berolin svojega poslanca, kteri pride potem tudi na Dunaj, da se dogo-vori z tenia vladama 0 bolgarskih zadevah. Ker s Koburzanom zastopniki drugih drzav ne ob-I cujejo v uradnih zadevah, zato Hsti ze proro-kujejo, da ne bo nic z njegovega vladanja in da bo moral kmalo iskati pott, po kateri pride zopet iz Bolgarijo domu. Domade in razne vesti, j Gorigki la§ki listi so zadnje dni donaSali ! razne vesti 0 Soli v Merniku; reklo se je, da so Mer-| niiki gospodaiji ulozili proSojo za italijansko ljudsko fiolo iu da ja bila v Mernik poilana komisija, ki jo J pozvodala, uli izra2a "ova proSaja sploano ljuddko 2e« I Jjo, so da se je to potrdilo, Temu aaiproti ie sno- roSal predsednik kraj. Solskegaliveta cVg. P. da Mer-nicanje nefiejo italijanske solo, da niso podpisali ime-novane proSnjo, hi da ni bilo komisije za take po-zvedbo v Merniku. Vsled tch <5:tsniSkih vesti se jo obrnii »Slov*. jeza z interpelaeijo na c. k. okrajni golsbi avet v Gradis5i, ki je odgovoril, da mu uradna tajuost ne dovoljuje dati zaproSenih pojasnil. Nadjati se je pa, da bo slavno oni prcvidno postanal v tako vaini aadovi, da se no pusii zapcljati hujskajodi ir-redenti. Pozor! Gori§ko inestno Solstvo Se scdaj ni postav-no urejeno, Ak© prinierimo stovilo tukajsaih ljudskili t. j, prvotnik solin Stevilo obiskajoCih otrok s stevi-lora mestuih prebivalcev, so prepri&imo, da je pro-malc teh Sol in gotovo mnogo otrok, ki no obisku-jejo Sole. Kdor vo, kako so je na dezeli ustanovilo potrebnih Sol, kako atrogo se s atarisi postopa, da redno peSiljajo svoje otroke v Solo, kako nic r,e ve-Ijrtjo uzroki ssamud, da jo moral ucenec donia varo-vati manjSe olvoke, da je moral pasti zivino, alt po-magati pri drugem preobilnem delu: ta so mora zuv~ zeti, da mosto vsaj toliko ne stori za zboljsanje sta-rih zanemarjenih Solskih razmor. Po Gorici kar tro-pi otrok postopajo po ulicah brez Sole in broz nau-ka in celi dan nadlegujejo ljudi fir so vadijo v raz-zuzdanosti, pa noboden jih niti ne opomni, da bi imoli v Solo hoditi, AH ni to s&aloslno, 4. Ob 2. popoludne Htanijo z blagoslovom. Pelo so bodo: Lavreranake Htanijo za moSlci zbor zl. D. Paj-gelj op. 22. in Tantum Ergo zl. Karol Sanfcner. 5. Po blagoslovu prosta zabava na vrtu g. A. &inigoja, K slovesnosti uljudno vabimo vso drustvenike in nedruStvenike, sploh vso prijateljo cerkv. glasbe, osebno pa p'rosimo drustvenike, da se kolikor mo-goea v obUuem stovilu udeleze. Opomba. Kdcr 8e hoee udoloziti skupnega obeda, kar svetnjemo vsem deleznikom zavadi aemnja, ki bo oni dan v Dornbcrgu, vnaj vsaj do 14 sept, naznani svoje ime g. Andreju Sinigoju, gostiluicarju v Dora-bergu. Kuvert z.t...osobo.Jtauo-1 iL Odbor cecilijanskega drustva za goriSko uad-skofijo. Vabilo na potindvajsetletnico narodno Citalnice v Skotji loki v nudoljo dne 11. septombra 1887. Bporod Hiavut>sti: I. Dopoludno ob 9. uri v farni cerkvi sv. Jakoba slovosna sv. maSa, pri kateri poje citalniini moSki pevski zbor. Udje in gostjo so zbero ob lj%9. uri v druStvouik prostorih, tor gredo z zabtavo v corkev. II. Popoludne ob 4, uri prosta zabava „na Stemarjih" s potjem, godbo in Salji«iin pri-zorom. Uatopnina proata. III. Zveder ob 7„8. uri vc-BL'iica v citahiicaih prostorih. Dstopnina: udoin in njihovim druiinam prosta; noudjo plaeajo 30 kr., z dnvHno SO kr. Program vocerni veselioi: I, Nagovor. II. Potjo: a) „U tebi domoviaa," zbor. b) B. Ipavic: „Planinska roBica," poterospov. III. Prodstava moglenih podob. IV. Zupanova Micika. Vesoloigra s potjem v dveh dejanjih. V, Plea, Vabilo. lsTa6elai§tvo poddruznico sv. Cirila in Motoda v Ajdovscnii z okolico vabi gospodo druStvo-niko, naj so blagovolc vdelo^iti ob6noga zbora, ktori bode v nedoijo dne 11. t. ra. ob 3, popoludne v gostilni gospoda Julijusa v AjdovS&tii. Dnovni red : I. poro&lo tajnikovo; 2. porodilo denarnifiarjovo; 3. volitev liovega odbora; 4. poaamozni nasveti; 5. vpla-^ovanje letnih doneskov. O. k. pripravijavniea v Kobaridu pricne svojo Solsko kto dno 19. eeptcmbra t. 1. Hvala lepa ?Pro patriitt, da jo pripomogla v Podgori k natodni zavednonU! V oiidaSnji otvoski v*rt ho jo vp'oalo 2e Cez 70 otrok, pa po okolSdinah sodosee, ao jih oglasi vs;»j So 15, Co dobi kdo klo-futo, naj jo shrani! Bralnemu drugtvu v Podgori jo zagotov-Ijen dobosr obstanek, ker jo tako pri rokall goriskim Slovencorn, Bricem in drugim blizajim slovoaskim so-latioui. Torej le 6visto na noge, vrli Podgorci! Revolver so imcnovali tukajSni Lahi in Li-honfici uui-rli list, „Jurt s puso", ceS da ta je njih preoatro napadal! Kako moramo pa mi imenovati ii-dovsko sCorrierott in gnjilo wPreccio", katoro nas nedol^ni narod tako ncsramaiiui besodami napadata, da so vsacomu postonjaku studi. Predzadnja BFrecciatt napada <5est, gospoda zemljometca Obizzi-ja; ga imo-nujo InSkega odpadnika in izdajalca njegovo narod-no»ti in pradedov, radi toga, ker zlvi kot poSten Slo-vooeo med nnmi; nam priznavanaSe pravico, se trudi za na8 naprodck, ao veseli na'So bodofiaosti in jo kot vredea sin svojo slovenske matero h Brd, jezi je, ker je sprojel brcmo staroata goriSkega wSokolaa, pod-pred^cdniStvo sv. Cirila in Mctoda tor tajnistvo poli-ti^nega drustva „S!ogo". Zadnja BCorrierea pa v svojem uvodaetn claoku pravi, da ne more oporekati, icsnlci pomnozonja Slovencev v Gorici, ali da priz-nati raera5 da s poranozenjem Slovoncev v Gorici so mttoli tudi beraStvo in vsa ncstuda (sic!) Glejto, tako caste Lahi v svojih listih nas Slovonce, ki jiin dnjfimo vsakidiiiji zislusek (kmh), ia jih varjemo pred beraSko palico! GoriSki Slovenci! kadaj so bo-dote zacoii ozirati na to, da ne boste dajali ve6 za-sluzka onim, ki vas pred vscm svotom tako zani-cojejo in zasramujojo. Nehajto vendar podpirati one, kateri napadajq naS narodni 6ut z BrevolverjomB ! Saj vidite, da naSemu razlaljonju no bode meje, 6e si no poinagamo sami! flTempi passati", preali so casi polaseovanja in ponemcevanja. Samo 33 otrok jo bila „Pro patria" dobila v Podgori z* svojo lasko solo in laSki vrt, a So ti so je ogibljojo kakor da bi tam dobivali uSi in garje ne pa fige, hruskc, 6e§pe, igre^o, kosi.o, obleko itd. Nekoliko otrok jo meada zo za zmeraj izostalo iz tega slavnega zavoda. General Butterwech jo pri vojaSkih vajah pri Postojini padel s konjem in dosno roko v zgor-nem delu tako hudo zlomil, da so so mu zlomljone kosti vpicilo v meao. Pro patria priredi strasansko vesolico v Gra-disci na korisfe svoje Mpatrijoti5ne blagajne". Izkazali so bodo tudi raimi kolesarji in sklep zabave bode neogibljiva tombola. Razni laski listi pozivljejo u2e sedaj na mnogobrojnoLudelo2itov vesolice, kojo pn-redi druStvo v namen vzajomnosti in v obrambo itali-jansko narodnosti na „domaSih tleh goriSkik*. ^ Jo^ef Buda, zidarsKi jwojeterv Gorici, ud pod- pornega druStva umorl jo po dolgi bolezni. Pokopan je bil v soboto 3. septerabra ob 9% uri predpoldno. Drustvoniki so se pogreba obilno udele?ali. Stritavjevih zbranih spisov so izlli 9., 10. in II. snopic. Kdor hoce dobiti vazne Stritarjovo spiso, naj piSe po nje v Ljubljano Kleinmayrovi Bambergovi tiskarni. Lojalni irredentovci. Dne 4. avgusta je bilo y Benetkah modnarodno tekmovanje veslarsklb. klubov. Te protiavstrijske demonstracijo se je vdole-2ilo mnogo Porecanov in TrzaSki veslarski „klab„ BGlaudou z ladijo „Arge". TrlaSki klub si je pribc-ril prvi dobitek v znesku 1000 lir, ktere je dai'oval BonoSkomu siudaku za ndobrodelne namene*. TriaSko namcstniStvo jo neki razpustilo ta veslarski klub, ker se jo vdolezll slavnosti onkraj ^rnorumenib. kolov brez dovoljenja avrstrijskih oblastev. &dovska prederznost. 6ltamo v Mlf assegniB z doe 4. sept. 1887 St. 17 naslednjo notico: Dnnaj-ska polieija pregnala je to dni barona Nataniela Bothsobilda, brata gl&vnega zastopnika hiSe Rothschild na Dnnaju, iz Avstro-cgerskig deiel. Nataniel Rothschild posednje 18 gradov in ima mnogo vrtov, v katerih goji mnogo esotiSnih in redkih rastlin. Prod dnovi poda so nadvojvoda Karol Ljudevik v jeden till yrfcoY, da vidi te redko rastline. Rothschild, ki je bil prepovedal slehermu ustop v vrfce, jo bil odso-ten. Takoj pri njegovi vrnitvi zapodi vr narja iz slu-zbe, ker jo bil navzlic njogovi prepovedi ustop v vrt dovolil. Vrtnar se zato^o k nadvojvodi s proSnjo da bi posrodoval pri baronu in odvrnil to kazen. Toda baron Kataniel zavrnii jo visoko posrodovanjo z raz^aljivimi izrazi. ki so gioboko uzalili in oskninili cesarako hiSo, Zaradi tega je moral baron Rothschild iti v prognanstvo fa Avstro-ogerskih dezel ali pa podvrefii so proceau zaradi raz^alonja uda cosacko hiSo ; odlodil se je raje za prognanstvo in odSol je na Svicarako. Pomenljivo je, da gotiSka BKarijola", ki zaLone straSon krik, eo kdo laSkoga 6o^ota po strani pogleda, ne omenja to dogodko in nima bosodo za raz^aljenega uda ensarske hiSo. Morebiti jo Karijola v zvezi z onim zidom, ki jejnodavno rekel na Dunaju, da bodo zidjo v podesetih letih gospodarji Evropo. Hud dokaz, kako zldom rase greben. Toraj — pozor! Morskega volka so 4. t. m. ujoli pri Kra-Ijovici tor ga razpoatavili na ogled, Dolg jo 4V9 wo-tra in vaga 1460 kii. V njegovom zolodcu so naSH razon druzih stvari tudi par iSevljeV, v katerih so ti-Me Se cloveSke noge. SmeSen sad nem^kutarije. Na neki Soli na Stajarskem, kjor jo bil do lanskega lota naroden u-citelj in so ufienci bili izvratao poduconi, nad kojimi jo imol katchet voseljo, ufii zdaj nemSkutarsk uCitelj in ucenci postnjajo /.mimm bolj budalasti. Katehot dobiva od poproj izvrstnih ucoucov sledeea odgovore: Kako ti je im6 ? — Bog 06a. — Kako so pise§ ? — Bog Sin. — Koliko jo zakramentov P — Eva. — Kaj vso jo Bog vstvatil? — Groh. — Ali je toraj nem-Skutar'ja v soli pedagogiena? In vender jo ho&yo vsiliti, akoravno se ucenci so misliti ne naucijo v takt soli. Da bi so kaj za iJivljenjo naucili, brati, pisati itd., to jo zadnja sktb. Tako bistro odgovore dajajo slovenski otroci tudi, nko so jih italijanski pou^ujo. Nove bankovce po goldinarji pripraylja diiavna tiskarna na Dunaji, da jih zacne izdajati 1. due julija prihodnjega lota. Najhujsi vihar tega stolotja bodo 17. dno t. in.; tako prorokujo znani Rudolf Palb, kateri jo ze veckrat ugaoil potrese. On pa v prorokovanji tega viharja ni osamljon, ampak profosor Wigins, kateri jc ze veckrat prod vodol, da prido vihar, tudi trdi, ita zacae 19, dne t. m. straSen vihar ia bode 20. duo popoludne najhujsi. Tak vihar pa ne bode zdaj v ptvo, ampak je bil zo moogokrat, ker poaavlja se vsakih 54U1 dni. Za 16. dan oktobra prorokujota ta u6enjaka pa potres. Boaio videli! Javna zahvala. Vclika dolznost mi je, da se tern potom presreuo zahvalujcm blagorodnima gg. M. ^ivicu in Vekoslavu Kalistru, ker sta se |tako blago-volno in obilo trudila za krasen spomenik na grobu ranjkega niojega soproga Dolinarja (in za spomensko plosfio v njegovi rojstni hisi v &kofjt-loki. Bog plati tudi vsem drugim, ki so k temu pripomogli! V Trstu, dne 9. sept. 1887. Katarina udova Dolinar. Poslano. Ni reanica, kar trdi gospod Henrik Hubel, urar V Gorici, da mi je sadje, katero sem lansko leto zanj nakupil, vse do zadnjega krajcerja placa!; po mojera racuno mi on se dolzuje ?voto z\ 400 kvintalov ja-belk. Za iztirjanje tiste svote vlozil sera tozbo po mojem odvetaiku. Kanal, 6. septembra 1887. MIHA STAN1&. \a prodaj po dobrih pogojih je v Ajd©v§6ini Iii§a it. 16, katera je posebno prileSna za go-stiluico, ker je v sredi trga na derzavni cesti in ima velike prostore, hleve in tekofio vodo. Kdor hoce kaj vc6 izvedeti, naj po- jj| pra§a JoSefa dokt. Jakopic-a, odvetnika t§l v Gorici. i€}-OG,L},0€J,,Q,LM Sejin v Tolminu za zivino, puljske pridelkc, gospodarsko in kmc-tijsko orodje, itaeunsko blago ltd. bode na Sv. Matevza dan, 21. septembra in na Sv. Jurja dan, 23. aprila vsako leto. V Tolminu 4. sept. 1837. v Zupanstvo. W HAZNANILO. _J Usojam si naznaniti p. n. c as tit emu obcinstvu, da sem z dnem 11. julija t. [^ 1. ustanovil v Mirnem apoensko pe3 (Ringofen), ki neprestano deluje. Izdelki apna bodo gotovo glede kakovosti in cene [^ vsakega zadovolili. Za obilo narocitev se priporoSujem ! Z odlicnim spostovanjem, Narocila sprejema raoj zastopnik A-Ieksander SolTer, via Vetturini h. st. 16. V odprl sem 8. dne septembra gostilnico; toSim mnogotera prav dobra vina in izvrstno pivo iz Dreherjeve pivarne po 28. kr. liter; tndi z do-brimi jedili bom tako postrezal, da bo vsakdo lahko zadovoljen. Skerbel bora v vsakem oziru ngajati 6asti-tim obiskovalcem; zato se nljudno priporofiujem, naj me dastito obSinstvo izvoli obilno obiskovati. V Gorici 9. sept. 1887. L. Kebat. GLASOVIR (pianino) I se proda. Ve6 se izve v prodajilnici j umetnih cvetlic, nunska uliea §t. 9. vtevM) in #3fo?orai srebrar v GORKI, ulice Morolli It. 17, se priporo&i vele&istiti du- hovgcini za izdelovanje ccr- ] kvenih potrebSCin namref: j MonStranc, kustodij, j kelihov, eiborijev, svetil- j nic, svednikov za altarje, | tabn iiakeljno in pied §!a- j uj»h\ toCiiikov in krogutkov s ko- j vine, krstnih skied in zlic, kotlidev za bla- | goslovlji-no vodo, kropilnikov, posodic za ! sv. olje in .sv. popotnic's drzal za sve6e, | sklepov pri pluvijaiill tld- itil. po najuizji ceni. j Tndi se pri njem stara cerkvena pripniva j vognji pozlati, posrtbri, izCisti in popravi. Na j Wagovoljna vpra&mja bode radovoljr.o odyovarjal i in po§I]e vsako blago dobro shranjeno in pO§t- ! nine prosto. Stare norabljive reCi, mcdcnino (messing) in kotlovino jeniljtm v racim. Zelodeiic boie/jii hitro in gotovo ozdiavi jeruzaleniski balzam edino in nepresegljivo zclodcao zdravilo. Izbrati v rai.nih iiclodSnih boioznih zdravilo, katoro bi v resnici odgovitrjiilo namonu, ni lahka stvar dandanoa, ko se prodajajo vsakovi'stna taka zdravila. VcCji dol onih kapljic, izh6kov itd iW., ki so oznaiijajo in priporofiajo obcinstvu z visoko loto5iaii bescdamij ni druzega ko prevarp, pogosto §o Skodljiva. Samo jeruzaleniski balzam, u'/.e davno znan po svoji priprosti sestavi iu po ozivljajoci svoji nioCi na zclodcno 2ivco, si jo pridobil prednost pred vaemi dru-gimi dozdaj znanimi pomoCki, kar potrjuje njogova razprodaja, ki vedno rasto. Ta balzam, bogut krepcajoce moci kine§kega ra« barbara, korcnike, ki jo sploh znana po svojem pre-bavnem uspehu, daje gotovo Brodatvo proti iclodCnim slabostim, izvirajoCim iz ncrodnoga probavljanja. Zato se priporoca, ko jesti no diSi, proti neprijotni sapi, gnjusu, riganju, zabasanju, bcmorojdalnim tezavam; pomaga tudi proti zlatcnici, glistam in boleznim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v Iekatni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri ft. B. Rovis, v KORMIKU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C Palisca. OQQQQ& pri dr^avni cesti z malim zemljiscem ' je po dobrih pogojih na prodaj. Kdor je hoce kupiti, naj se oglasi plsmeno pri &-„ jp- v Sempasu, poste re-stante. Pol kupne cene pla6a prec, drugo pol pozneje. fiudovite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdrayilo jo prava dobrodejina ponioC in ni treba mno-gih besedi, da so dokazo njibova Ludovita mod. Co so le rabijo nekoliko dni, olajgajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratnigo ie-lodcne bolesti. Prav izvrstno vatrozajo zo-per homorojdo, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti 6revo3tiim boleznim in proti glistam, pri zenskih mescCnib nadleinoatib, zopor beli tok, bo^jast, zoper bitjo area ter distijo pokvarjono kri. One ne pregnjftjo samo omonjonih bolozni, ampak nas obvarujojo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo so v vsoh glavnih lekarnicalt na svotaj za naroLbo in poSiliatvo pa edino r lokar-nici Oristofoletti v Gorici, v Trstu t lokarni O. Zanetti in G.B. Rovis in v Jokarni Alia Ma-dOliaa v Korminu. Enft uteltlpnina nttme 80 novflw. UMIIU filUlM/1 zraven rotovza v Ljubljani na vciikeni uiestncm trgu9 priporoca. tukaj popisana liajboljsa in sveia zdravila. Ni p;a dneva, da bi no prejeli pismonih zahval o iiaaih izborno skuSenih domucih zdra-vilih. LckaniB Trnkoc/yjcvih linn so : Na J)u-naji dvo in cna kemicna tovarna v Gradci (ua Stajarakcm) cna pa v Ljubljani. P. 11. ob^in-stvo so pfosi, ako ran je na tern lezeee, da spo-daj imvcdena zdravila h prvo ])oi5to dobi, da na-alov tako-lu napravi: Lekania Trnkoczy poleg rotovza v Ljubljani. Marijace'ljske kaijljice za zelodec, ktorim so ima na tiso?o ljmli zahv-al'ti y.n zdruvjc, ininjo izvi'stcn vspuh pri v.'icb boloziiiii v zulodcu in ho lif'pri'koHlji'.o srodstvo zopor: mankanje slasti pri jedi, slab zeloil<-c, urak, vctrovi*, koliko, zlatt'iiico, liljttvaiije, glavobdl, kvv. vzelodcu, bitje.srca, zaba-sanjo, s!is ,lj«» pluonih in vratuih rJ»TRQPFESI^ MIR ECHT DEI AP01HEKER TRMK0CZV| LAlBACKi STUCK 20: ^,^"*:-jboloznij ter odpravlja C^'IK'-'vsc Slis,e-. ttidi rzdrzujo 'vfl'c^rrr- konje (lobclo, okroglc **""'^:'./"1 iskreue. Krave dobfi mnogo dobrega mloka. Zamotok z rab'.lnim navodom vrod velja lo 50 kr., 5 ziunotkov z rabi In ira navodom samo 2 gld. Cvet za konje. NajboljSe mazilo za konjo, pomaga pri protogu ill, 'otokanji kolon, kopit- nih boloziiili,otrpnpuji v boku, t krizi itd. pri olekauji nog.mehurjih i~na nogah, izvinjonji, 'otisoauji od sodla iu ; oprave, pri susici itd. s ",kra»ka pri Vseli Vliailjih bolcznib in hibah. Stok- It-nica a rabilnim navodom vml static le 1 gl., 5 stokl. z rabil. navodom vrcd samo i gl. Vsa ta naStcbi zdravila se gomo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani sraven rotovza in so vsak dan s polio razpoSHjajo. mm*-. M. &mm> — &mi ^mmimU muxm* f #ori«;.....