, ■ - -,.

m
Naj V ečji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja, za r«e leto - • -	$6 00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
rfI
NARODA
List sloTcnskih delavcev v Ameriki.
tir*1
B < The largest Slovenian Daily ui' the United States.
ii Issued every day except Sundays e and legal Holidays.	£
75,000 Readers.
i
i
1EU&FON: CORTULNDT 2876	Entered as Second Class Matter. September 21. Id03. at the Post Off »ce at N>w York. N. Y., nnaer Act of Congress of March 3	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 306. — STEV. 306.	NEW YOILK, THURSDAY, DECEMBER 31, 1925. — ČETRTEK, SI. DECEMBRA 1925.	VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII
ZA DESETLETNI K0NTRAKT
MED MAJNARJ1 IN BARONI
Desetletni kontrakt je vzbudil simpatije pri lastnikih premogovnikov. — Predlagal ga je predsednik premogovne konference, ki se je pričela v torek v New Yorku. — Razsodišče v novi ob-bleki, — je rekel član premogarske unije.
FRANCOSKE ČETE V SIRIJI
Slika liani kaice prihod francoskih precej aktivni.
Konferenca med zastopniki United Mine Workers of America ter pogajalnim komitejem antra-citnih delodajalcev se je pečala s tremi načrti, ki so bfli predloženi z različnih strani in ki naj bi služili kot temelj sporazuma. Med temi je bil načrt governerja Pinchota, načrt predsednika skupne konference Alvina Markle-a ter načrt politikov državne zakonodaje iz Pennsylvanije. Ze načrt governerja ni nudil premogarjern takorekoč ničesar, a načrt tega "nepristranskega predsednika** nosi še več znakov, da je inšpiriran od lastnikov premogovnikov" kot pa vsi drugi načrti, o katerih so razmišljali dosedaj.
Markle si je stavil kot uzorec Locarno dogovor ter govori tudi o "trajnem miru". Uradniki pre-mogarjev pa so izjavili, da ne morejo imeti nobenega opravka s tem načrtom, ker ni nič drugegr. kot predlog razsodišča v novi obleki. Dejanski temelji ta načrt v posredovanju "nepristranskega občinstva", kojega glavni zastopniki pa naj bi bili izvoljeni po volji delodajalcev.
Načrt ima enajst točk, kojih prva predlaga o-dobrenje izvida in priporočil antracitne premogovne komisije do leta 1 925, torej za dobo desetih let. Neglede na vsakoletne revizije naj bi dogovor vsakih deset let v splošnem revidirali in obnovili.
Pristojbinska pogodba iz prejšnjega leta naj bi Fowtpr je rek(il fl;l je to najv^a bila pravomočna do 1. septembra 1926. To naj jkoKOina žgainja kar so jili kdaj bi pomenilo takojšnje obnovi j en je dela pod starimi pogoji

u*sc«wooo « UNOUWOOO. n. V.
ojačenj v Djezziu .-(Južni Lilian m i. k jo:* so bili svoj ras vsta.ši
Izvanreden plen suhaških agentov.
Prohibicijski agenti so zaplenili zalogo žganja v vrednosti pol milijona dolarjev. •— Dobili so žganje, alkohol in šampanjca.
Prohibitj>ki agenti s.n zapbaii-li v<Vraj v nekom skladu na Jaoie St. v Xcw Yorku za pol mi-lijona dolarjev ali ver alkohola, dohrepra ž«ranja in finejra šampanjca. Prohibicijski ravnatelj
Z5F" Zastran i>o>taviicira praznika NOVOLETNE«A DNE. n, i-i'.itle jutri "Cjjlas NaToda' SV?" Prihodnja številka izide v SrŠ^ soboto, dne 2. •januarja.
1 "reduUt vo.
Tisočeri beže
pred povodnijo.
Ljubosumnost je bila vzrok umora.
FRANCOSKI FINANČNI NAČRT
JE BIL VČERAJ ODOBREN
Francoski kabinet je odobril finančni načrt Dcu-merja, sedanjega finančnega ministra. — Dosti razpravljajo o razpustu poslanske zbornice ter razpisanju novih volitev. — Nobene izpremerr.-be v kabinetu.	V
Cowan, ki je ustrelil lepo koristinjo, je zapustil čudno mšmo.—Pravi, da je bil ljubosumen na "senatorja Lewisa".
Tretja točka pričenja že z razsbdiščem ter ime-jž^.^
zaplenili na kopnem. Na^li no dva ■tisoe ka:i belfrijs.ke.p-a alkohola, ti-oe in še-tsto zaboj« v ško-t >kep;s
nuje to *'preiskovalno komisijo", obstoječo iz treh zastopnikov lastnikov premogovnikov, treh ' ne-
jz.iranja. tisoč zabojev konjaka In M o zabojev šampanjca.
A »renti izjavljajo, da žjranje
S kroprl.ju v «r!avi. oslepljen i;i vciki trenutek pričakujoč smrti. \ h "ž i v Loiijr Island bolnici llarrv r'owan. ki je v ponedeljek ponoči ustrelil Mi-ss Edith Barton v njcneiti :tar:ovan.iu na Poplar Sr.
lirooklyjiu, ter nato obstrelii >ame«ja -*ebe. ^
----i Y -vojih svetlih trenutkih noče
nrNAJ. Avstrija. 30. dee. —: podati nobenepra pojasnila jrlede Iz P»udimp«.kšt<» -o včeraj z,vrčer : motiva, ki era je napotil, da usmr-sporočili, da beži na ti>oče ljutii iii lepo dcklico. Policija pa donine-iz preplavljenih ozemelj na Sed- i va. da jt* bila le ljubosumnost na m0Lrr;i:kuni. V nekem <b*lu o/eni- -enat vrja ' A. 1». TiCwisa". V so-
Na tisoče ljudi beži pred naraščajočo vedo. — Po cestah Klausen-burga. stoji voda Z3 dva 'v čevlja visoko.
>rog.a.sei»o vojno pra-
, ., . v	...	• i * *	1	mcšar-0 da je vrHed tepa
pristranskih državljanov , katere naj hi imenoval |predstnvljaiI vi^ko Ci.n0> Vsa
Ija je bilo vo.
Število ponesrečenih raste nc-
predsednik, in treh premogarjev.	[znamenja kažejo, da naj bi se tu prestano. Poročila iz Budimpešto
Posebna točka določa, da naj bodo glasovi ne-!^jo zavžilo v finih hotelih na sovbre o 500 do tis.č ljudi, ki so i .<	. .i	-n >r.i -	i j : Silvestrov večer, da aia primeren "aje utonili,
pristranskih zastopnikov odločilni, ce ne bo dose-' ^ pro^avo p,ihod Xovc£ra Po cestah Klairenbm-a stoji
žen v teku šestdesetih dni nikak dogovor.	'leta.	Y<*la za čevelj vi^oiip ter rast* no-
Vsako leto, meseca junija, naj bi se nato sestal' Pretežni del žjran-h pijač so do- pr<--:ano radi dežja in lajanja
komitej devetih, da ugotovi mezdne in delavne po-,fu v	st icate	v
J	i • * 1_* ,.	13 o so proh*bicajr-'ki aprenti že več v e>rc. ki \ouijo \/. .>rrnnoeia-
goje za prihodnje leto, ki naj bi velja.i nato za <lni skrbnn opazovali, v kleti se Sko-	h	v svoji
eno leto, od septembra do septembra. Stavke in je nahajal aparat za mešanje aV j na?liei pnšfajo bo-pruni-i svoje bor-
j kohola z vodo. V dru<ri. še globlji no imetje po česali.
izprtja so prepovedana, dokler velja dogovor.
V nadaljnem priporoča Markle, naj obstoji tro- ( Af?enti ^ aretira]i ^ jica, zastopajoča "občinstvo" iz enega geologa, )(ki ?0 izjavili, da so pristaniški de-enega narodnega ekonoma in enega sodnika naj- ^vci. višjega sodišča. V takih okoliščinah bi pač ne bilo j
treba podjetnikom biti v strahu za večino v komi- Obletnica rojstva gover-
[kleti, pa SO našli ostalo pijačo.
Ozemlje kakih d ve stoti >oč jo-
bi Cowana -o na^li pismo, na slov-
; lj(M!o na tejra senatorja, v kateroan
i *
se je plašilo:
— Drairi senator! To pi-mo naj služi le kot majhno svai'ilo. do-klcr j«> š> v-.:» jasno v mojem sjmv minu. K«'t v:d"m. skušate obč^va-: ti z Edith Bmlon, ]>oiem ko sem vas naprosi, da jo puistite i.». nf \ .tlite nikdar več. l)ane> v nedeljo. ob šestih zvečer, .ste šii po lliv'k • ee=ri proti 11 j-^nemu stanovanju. Pisem vam to pismo, da %	v^"in vse. kar se je po-
dilo med vami in Edith. Njena
nerja Smitha.
teju, kakorhitro bi prišlo do glasovanja.
Ni mogoče domnevati, da bi Lewis, Murray, Kennedy in drugi, ki zastopajo premogarje na ALBANY, N. Y.. 30. dec. konferenci, pristali v ta načrt, če so jim res pri sr- T,)am;* je *m*tal	A1
i	v» v Snirt.h star dva in petdeset let.
cu interesi premogarske organizacije. Na vce - Svoj rojstni dan bo oLhajal v ua j. rajšnji konferenci so vztrajali pri tem, da nudi na- jOŽjem družinskem krogu. Po ban-črt governerja Pinchota najboljši temelj za spora-	brt »»o^oče sprejel par
zum. Podjetniki pa nočejo ničesar vedeti o tem načrtu.
Podjetniki so že od prvega početka izjavili, da zahtevajo za bodočnost predvsem dolgoročen kon-kontrakt. Celo delodajalci pa niso imeli dosedaj poguma ponuditi kontrakta za deset let. Ta naloga je ostala "nepristranskemu" predsedniku, ki je bil prej sam lastnik rovov ter je sedaj bankir.
ožjih prijateljev.
hov je bilo preplavljeno z ledeno mati pa ne ve ničesar o tem. V p^-mrzlo vodo iz gorovja.	t(>k ponoči sva z Editli na vc-
So »'lasno s poročili i- Bnlimpo- čer j i ^ N/av. Yo;ka. Pripovetiova-šte je pričakovati mednarodnih nii je. <la -e luvčete vi poročiti zapletijajev.	ž njo in da bi bila to velika p<»-
" Trdi -^e, da so R^nnunci odmdi	za:ne, ker sle obljubili, da bi
izatvonuice rek. ki vodijo na Ma- ja^ do<»il po-lovico sv ite $100.000 d.-arsko.	katero bi ji dali.
Iz Toni o poročajo, da je bilo o'i Kekla je. da : te vi star človek, romunski meji uničenih na stoti-	^ i:ak ne bo več dol^o zi-
ne človeških življenj.	vel. ker vam bo dajala v ju.li
.BERLIN. Nemčija, 30. de«. —- strupa. Po vaši smrti ]>a bi se vr-Reka Ren Ln njeni dotoki hitro	k m.ni. da bi lahko živela
naraščajo ter ogrožajo nižine. skopaj.
Mannheim in predmet j a so pod ( Policija je ugotovila, da je :,se-vo^o. V l>uHbur<ru narašča votla ; »ator Lewis*' nekako tri in sed eni-eole in v Kolina za deset let star, bogat'mož. ki je
PARIZ, Francija, 30. decembra. — Francoski kabinet je sklenil na svoji včerajšnji seji, da bo podpiral finančne odredbe Doumerja, novega finančnega ministra.
Mini stri so soglasno odobrili načrt uravnan i a proračuna in stabiliziranja franka ter dali finančne-rnu,ministru polnomoč, da predloži zbornici in senatu svoje tozadevne predloge.
Doumer ceni primanjkljaj proračuna na povprečno 3,800,000,000 frankov. Ta primankljaj hoče pokriti z višjimi dohodninskimi davki, davek na borzne kupčije, višjimi cenami za tobak, katerega prodajajo ped vladnim monopolom, izvoznim davkom ter izvanrednim in začasnim kolkovnim davkom za vse prodaje.
Dve milijardi in pol frankov ne j bi izročili amortizacijskemu skladu, iz katerega naj bi vrnili Francoski banki dve milijardi predujmov za državo, do-čim naj bi se porabilo preostalo za uravnanje proračuna.
Ministri, ki so pretili z demisijo, namreč zastopniki meščanske radikalne stranke, — so dobili cd Ooumerja odgovor, cla jih ne more zadrževati, da pa bo on sam ostal v uradu. Iz tega se da sklepati, da je odredil ministrski predsednik Briand že vse potrebno, da nadomesti radikalce in socijaliste v svoji vladni večini s skupinami centruma in desnice. Radikalni ministri so nato takoj izjavili, da ne nameravajo demisijonirati.
Za vsemi temi manevri na obeh straneh leži že-tja vseh strank, da izpopolnijo svoje obrambe pred azpustom zbornice in pred novimi volitvami, o ka-erih se vedno bolj razpravlja v političnih krogih.
Socijalisti se bodo sestali dne 10. januarja. Njih kongres se bo pečal z vprašanjem socijalistične vlade ter s soudeležbo socijalistov pri radikalni vladi.
Kipling star šestdeset let.
LONDON. Anglija. 30. die. --•Slavni pisatelj Rudvard Kipling, i i je ravnokar okreval od težke bolezni. oboje«tran-ke pljučnice, j do-.egt ! včeraj stanst ši •>! till let.
hišni zdravnik dr. t'ram i/, li:-! \v;;.t je izjavil, da je sk;; lievrjet no. da bi mogel siari >]w>d ?e kedaj hoditi. Že več ne more polkovnik ('o'didcrc
Berlinski otroci jokajo za pse.
Okupacijska armada bo skrčena.
BERLIN, Nemčija, M. dec. — Framkfurtski poročevalec Vossi-Atclic |Zeitung je baje izvedel, da je bil dosežen med Londonom in P&risom principi join i dogovor za omejitev p^rcoake okupacije.
aprila naprej bo le ie dva fran-tnncd-
ni zbor, namreč trideseti, bo raz-puščen ter poslan nazaj v Francijo.
Vrse se tudi pogajanja za iz-
BERI>IN, Nemčija, 30. dee. Dvesto in petdeset psov vseh plemen, velikosti in star as t i so vče-I raj spravili iz sveta s pomočjo vbrizgavanja ciankalija^.Sknpine otrok in odraslih so stale v bližini omreženega prostora, kjer !=o jokali naglas, ker se jim je vzelo njih štirinožne tovariše. Že več konjederei pse
praenitev AVie^baden, v ka+erem J tednov no lovili 6»e nahajajo angkške čete in sk j kojih lastniki niso mogli plačati
cer tekom prihodnje spomladi.
Ni bilo mogoče dobiti oficijel-nega potrdila ra to poročilo.
Objavilo sc je, da so vse angleške čete sedaj izpraznile Kolin in
letnega davka v znesku reci in piši osemnajstih dolarjev, ne mark. Občinski očetje so vspričo velikega primanjkljaja zvišali davek na pse in posledica je bila.
da bodo Angleži jutri prevzeli ko- da »e jc pričelo ipasje prebivalstvo usado v Wieflfcadenu. r	Berlina zelo krčiti.
stalfco za 3.4
2.3 Aole. Hiše ob reki v Kolinu	1>l1 j«' drža\mi senator nekje na so izpraznili.	zapadu. ki pa živi že dolgo vrsto Ustavljen je bil tudi železniški	^ v ne^vyorskih hotelih. Do pon-projnet.	deljka ponr>či je bil registriran v -^—	liotehi Astor kot "'senator A. B.
Mehiška petrolejska po-!Lewis iz Corson rity- Xev«da"'
najorž ne temelje izpovedi Cnwa-
efaya	v	.
na na resnici, temveč so izirodki '	bolestne fantazije.
!	t'lTY. ,Mehika, 2% j ])r. Brandenburg. družinski
decembra. — Z dekretom predsed- j travnik BuTtonovih. je izjavil, nika je postala danes pravomočna j (la E(litll }e povrSmo poznala petrolejska postava, katero je Lov.is«
pred kratkim sprejel metliški kon- j	___
gres.
Toscani ni na poti v New York.
/ _ Uspeh Druzov.
DAMASK, Sirija. 29. dee. — Druz: sro razdejali železniško progo, ki spaja mesti Dera in Da- j proti New Yorku slavni dirigent mask. V bližini Ilomsa so se na- j Toseanini. V Ameriki bo dirigiral padi obnovili.	'petnajst velikih koncertov.
MILAN, Itaiija, 2S. decembra. Preko Cherbourga je odpotoval
p.ti na noge.
Oče pre.VietJiuka je zbolel r;- I
---par tednih na sTcnih krčih, ki m-
7j _ ,	. .	Pojavljajo od časa do časa. Vslt I
Zdravstveno stanje pred- . , Vi- • i i •• , -
pon»3»jikJjivc crriCTilacijc ki vi . sednikove^a CČeta. • pre l kratkim izgubil zmožnost piv PLVMOr rir, rt.. :;0. dee. — J -Inževati se svojih uog. Splo'ivo ^ Irav.-Iven > stanje pol-j Dr. l'r:t:n pravi, da je Bela hi'a kovnika John Oool:dga. cK-eta . stahv.j infonnirana glerle zdrav-predsednika Coolidga. >e je vee- | st v enega stanja jirr isedniko ve-a raj < < r nekoliko izbol jšalo, a očeta, h
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so nače cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.30 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki zna&ajo manj^kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov ta poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje "Pofttnl lekovnl nrad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9 20	500 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43 00
Pri naročilih, ki znašajo vanj kot 2M lir, ratlinsm» po 15 centov za poštnino in druge stroških
Razpošilja na zadnje pošte ln lzplatoje Ljubljanska kreditna bank« v Trsta.
Za poSiljstve. k! presegajo Pr/TTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in IJram sedaj ni stalna, menja so večkrat ln nepvi eakovano; Is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POSILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1,—
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Moncor Order afi mm New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Ne# York. H. V
Telephone: Cortlaadt 4687
T"
....... ■ - ^^.......• -	^uia..,....-____
___________
______s_

V
GLAS NARODA, 31. DEC. 1925. _
d.
GLAS NARODA
(8LOVBNB DAILY)
Dopisi.
Owned and Published by HLOVSNIC PUBLISHING COMPANT (A Corporation)
#zmnk fiakaar, prendoni	Lonto Banedik, triaiirf
Plata of bnainaM of the corporation and address* of abova offieart • H Cortlandt St., Borough of Manhattan, Now York City, N. Y
O L A 8 NA BO D A "Vote* of tke People"

Sacket, Pa. j dobili paj- ^alonov roamove "žu-Mislim, da še ni bilo iz te nase|pe". Voinmi so odvedli oba v za-
Issned JEvery Day Except Sundays and Holiday*.
3a eelo teta velja Ust ea Ameriko
in Kanado_______t6.00
Za pol leta------$3.00
€a četrt loto________$1.50
Za New York ea eelo loto — $7.00
Za pol leta______$330
Za nioeemstva ta eelo loto _ $7.00 Za pol leta_______$8M
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Ola* Naroda" ishaja vsaki dan ievtemii liedelj in praenikoo.
»ozdarske naselbine dopisa v slovenskem listu, zato si hočem vzeti malo časa ter opisati nekoliko -te naš«* pokrajine. <~lozd. v katerem s«' nahajamo, se imenuje Bear Creek aH Medvedji jrrahen ter je oddaljen šest. milj ad Rklgeway. Pa., aH 15 milj od Kane. ki sla o-be dobro znani slovenski naselbi- nip. ni. Di»lo v gozdni je različno. Tukaj ni dTUŽbmih kamp, kakor po drugih gozdovih; tu so večinoma kontraktorji iter se režejo večinoma kri ji in so tudi plače bolj pičle. Delali pa se mora toliko časa. kolikor dopušča dnevna svetloba. Plače so različne — od $2. nO do .+•3.50 s hrano in stanovanjem.
Oopiai brea podpisa in osebnosti se ne priobčuje^. Denar naj se tUgoToii pošiljati po Money Order, Pri spremwnbi kraja naroftni-kar, prosimo, da se nem tudi prejinje bivališče namani. da hitreje
najdemo naslovnika.	_
"0 L A 8 N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.	_

SPORT BREZ PRAVIL
por. pozneje pa sta bila izpuščena. in sicer jiod tisoč dolarjev varščine za osebo. Kako se ho to izteklo, o tem bom pozneje poročal.
Ve-elo Novo leto želim vsem h!oveiwk:.m gozdarjem po Ameriki, posebno pa v Znpadni Yir«ri-
. M. P. Z.
Lorain, Ohio.
Tukaj podajam nekoliko odgovora na dopis iz IjOrain, Ohio, kateri je bil priabčen dne dee. v Ci. X. in katerega je pisala Mrs. Vida Kumše. Ona piše : Ni dolgo, ! kar je bila igra iu veselica namreč 21. nit v., katere čisti prebitek
.So pa tudi druge kaimpe, v ka-'je hW "namenjen" blagajni dr. tcril/so nastanjeni drvarji, ki re-j> v. Alojzija, št. 6. JŠK-T. Vsa čad žejo tak oz. v a na kemična drva — in hvala, da se dela v korist dru-(Chemical wood). Plača od drv je, šiva iu Jednote. Kar pa žal i hop.. $2.C0 od kvanta ter mora biti že ne moremo reči ob tej priliki, dober delavec, da spravi skupaj j Po -mojem mnenju in drugih dva .kvarta dnevno, lo je, da za- dotičnica. mi li. da smo čisti prr--lnži .f4.0() na dan. Iz tega pa si bitek igralci pospravili v «\T>jo mora še plačati hrano in stano-,lastno malho. Torej to dobi člo-vanje. — V poletju.
v juniju, ju- v«lk oziroma članstvo za zahvalo Iiju in avgu>tJti se ponavadi lupi-| za trud in učenje, ko sc je prido-io hoje. Eni vzamejo lo delo na l«ilo čez
V Washingtonu je bila pred par dnevi pred vrhovnim sodiščem distrikta Columbia j>otlač«na, druga obtožba, ki je bila dvignjena proti zveznemu senatorju Ifcirton \V. Wiieeler-ju i/. Montane. Poteiu ko je bil senator pred več nn >e»ii v M< mani <*proščcn slične obtožbe, bo sedaj zavržene obtožbe. dvignjene proti njemu v sodiščih. Čeprav bi mogla avtuiia vlada, ki predstavlja v drugem slučaju obto-žiteljieo, vložiti priziv proti odločitvi soduika v Wasbingtonu, je več kot gotova stvar, da ne bo storila ničesar sličnega.
Slučaj WbeoWja je s t«-m zakljnčrii. a njegov pomen sega daleč preko prizadete osebe. Dokazuje namreč, s kako lahkoto je mogoče fahrioirartiti obtožbe, celo proti visokostoječim osebam ter pustiti te obtožbe, — kljum lomu, da si je vsakdo lut jasnem glede njih značaja, — viseti, nalile meču Damoklcja. nad glavo po krivici ob-dolienega.
Bunton \V. Wheeler ni uiti sle paril, niti vprizoril poskusa, da zastopa kot zvezni uradnik senator, ciu-ga svojih klijentov pred zveznim sodiščem ali da intervenira za tega klijenta pred kakim zvezni rn uradom. To se je ugotovila na lahek način že par mesecev po dvignenju prve obtožbe, — junija 1924. lin vendar je ostalo pri »tej obtožbi iii vlada je celo dvignila drugo obtožbo na itemed ju istega prozornega in nepristnega maierijala, katerega so ji dobavili špio-ni, ki so bili plačani od nje in od republikanskega .narodnega ko miteja.
Kot je pač znano mvkatcriin naš m čiialeljem. je šlo pri tem za poskiLs, da se moralično ubije nadl« žnega p-oliitičnega na-protn.ka ter ga spravi iz javniega življenja. Tega atentata na Wh( elerja ni iztuhtal kak neznaten grafter in depar, kak zakoten politikaš, temveč takratni justični tajnik Združenih div.av, I)augiieiiy. Hil je namreč senator Wheeler, ki je kot pravdnik nekega senatnega pre-iskovalnega komiteja, premotril jn-tičnega tajnrkii ter s celo vnsto več ali manj zanesljivih prič nojKvhitno dokaizal. da s>pada ta najvišji justični uradnik Zilrttž<':iih držav med Jiajbolj vsestranske, brezvestne in jkhIIc gtafte.r.je. kar ise .jili je kedaj pojavilo v tej blagoslovljeni deželi.
Wheeler je dokazal, da se je peča! I)angiierty s prodajo n-hL.«>key-peirmitov in da je kolektiral velike svote 'za razkazovanje rokobor-skih slik, ki je prepovedano po zvezni po-ta vi; da je {Kjsojal denar proti oderuškim obrestim; tla s«' j«* pečal z belli m suženjstvom, — najmanj v dveh tsLiičajih ; da .i«' imel Lmprtno trgovino z inozemskimi likerji in konečno, da je njegov partner Smith redno kolektiral komisije, za penzije, ki >o bile dovoljene )>rij>omočjo juvtučajega depart-menta.	^^^fl^^^Bf Jh!
Temu vsestranskemu "bianesananu" v justičnem departnientu se ni prav nič pripetilo. Niti odpuščen ni bil. pač pa je resignira! "iz zdravstvenih razlogov" ter >e peča danes s skrajno dobrčkanos-no odvetniško prakso, pri ikirteri mu seveda zelo loori-tijo njegovi ozki stiki z W'as'hingtaivoin. Wheeler.ja. njegovega (fbtožitelja, pa se je do sedaj preganjalo in zasledovalo. Naravnost deževalo je ''razkritij", kalerim so sledile -obtožbe, ki solnčno jav.no razodevale teiko krivdo senatorja iz Montane, — kdor je hotel vrjeiti poročilom v listih, ki so bila lansirana iz 4<zaim>l.iivih" virov.
Od prvega početka naprej človek lahko domneval, da se bo cela stvar koneano razblinila v nič. v prazen nič. Kljttb temu pa se je doseglo toliko, da nc je Win iderju /ji dolge mesece zaprlo usta. Mož , ki je spadal med najbolj w>.j>osol>4jene in neustrašene člane senata, se ni več oglasil. Ni m- hotel izpoHtaviti ne^arno^ti. da ga su-micijo pred zbranim vojnim narodom. Mislil je vsled tega, da je boljše čakati, dokler ne bo nobenega dvoma več o njegovi nekrivdi.
Shičaj Wheelerja kaže zopet enkrat, da je ni v Združenih, državah stvarni, ki bi bila nemogoča. Najvišje o»blasti, najbolj otlgo-vorni uradniki .so v Združenih državah «posol ni vsake stvari. Za dovoljeno se smatra, da se svojega na_-.protn.ika uniči, ga požeaie iz javnosti "ter moralično uniči. To se smatra za orožje, za dovoljen »port. V politiki ni namreč nobenega "belqw (the belt", je vse dovoljeno, samo da vodi k cilju.
V tem slučaju je bPa seveda *maga na drugi s^trani. Danghertjr je diskredrtiran ter si ni »tekel nikaikih lavorik v boju proti senatorju Wheeler ju.
to dolarjev v društveno
kontrakt. od lubja in od kvarta. blagajno, drugi zopet za rezati krije od t:-| Kar s<- tiče kritike, vsako sočev čevljev. Tako ^o prišli tnd: ' •»«I in z ve>e!jem sprejjm^n in r(»ja.ki iz West Virginije in -i o- p: črtani iu ravno tako v>i dil gledali gozd, ki je bil re> lep gozd tanti na slovenskih odrih, kajti "n lejje. d<"bele hoje. Rojaki so se	v kritiki do-bi.jo ig-ralei pravo
zmenili za tlelo od kosa. namreč šolo. Pri vsem tem p;» mora biti najprej obeliti hoje. potem pa jih kritika na pravem mestu, in kar /.rezati na krije, po	od ti<oč j<- glavno, kritik mora hiti gotov
čovljev. Rojaki, ki so mislili, da t<'ga. lcar piše. liiti mora podkn-bodo dobro zaslužili, s.i res trdo van v dramatiki, poznati igro. i:: delali v največji vročini, od 12 do potem šele kritizirati po-ameztv-14 ur na dan, kolikor je pač do- karakterje v igri. Doličniča piše. puščala »dnevna svetloba, obenrm lura. kolikor >e tiče .s;ime pa so morali še stradati, čeprav »s-* na Mibi. ni imela nikakega ]>ome-plačevali $1.20 dnc.\Tio za hrano na. v i<ti sapi pa pravi, da kak-ali $37.20 mesečno. Ko no po dol- Sna agitacija je to. kajti .1SKJ. gem trimesečnem trpljenju d v «ma svoje lastno glasilo ' Novo končali svoje delo. so mislili, da Dobo"., mi <*lru pa se razgrinja bodo dobili okrog tisoč dolarjev li<t d nage organizacije, č i sitega na v<akega i-ojaka. Ali Ta igra oziroma igra. katera se glej : ko je prišel dan plačila, so je vršila dne 21. nov. -e j<« ime-bili v<i iz uma. .ker so bili zelo J'ovala "V uredništvu". Omcnjc-g Ijufani. Nekateri dobili ko- "n igra «-j»loli nimn namena agiti-n.aj toliko, da so si mogli kupiti rati ne za ono ali drugo orga.ni-vozni -listek nazaj v West Virgi- <'ijo ali časopis, pač pa bi lili a veli i jo. Drugi zopet, ki so se zakas- lika >raiuota za n je. ako !>i se ne n i 1 i z dr-lom ter bili poizneje go- znali zbiati kaj boljšega za nji-tovi, so morali hoditi še okrog ad- hovo agitacijo. Tak nered, iif-v o kal o v ter se -tožariti. ker niso m a most. in zanikern^t. kakor «ja mogli dobiti svojega zaslužka, ki pripisuje prej omen^na igra se ira še sedaj niso dobili, čeprav je »c dobi v nobenem *lov. uredni-iinel Viso zadevo advokat v rokah. štvu. -Kar se pa tiče razgrinjanjfl, Tu se vidi. koliko pravice ima de- H,-tov raznih organizacij na odrn. !ayski trjiin, da ne more dobiti še vnio jih rabili oziroma jih je rabii -.vojega krvavo prisliužencga d?- skarjar (eden izmed igralcev")
-lioap. Edino par jih je tako srečnih. da delajo pa še ti samo po 4 ilni na teden.
Ne želimo našim rojakom, da bi sem hodili za delom, ker gsi ni.
Tovarne so j>olne delavcev. Kontraktorji pa delati ne morejo, ker je sedaj sneg zapadel Tri tudi precej mraz pritiska.
Ako nam ne prinese Novo leto boljših časov, kalkor so sedaj, poti m n.1 vem kaj bo z nami tukaj v < a nad i.
(.'asi tukaj do kraja mrzernv. pa naj si bo v katerikoli provinci že v Canadi. Povsod je dosti ljudi brez dela. Pa še to delo kar ga je, j«« slabo plačano. Ponavadi je •tako ti'ukaj, da kar se poletu pri-štedi in jvristrada. se pa čez zimo potroši za hrano in druge potrebščine. kar mora hiti zm naše življenje.
Vsem naš!-m rojakom širom Amerike i:i Canade želimo srečno in veselo iNovo leto!
Tebi (Mas Naroda, pa želimo ? novim letom obilo novih naročnikov. Petru Zgagi pa želimo, da bi kaj kmalu skolektal tistih 100 dolarjev za naše oslepele rojake v -tari donw»vini, ampak po našem niiHinjii bodo prej naši oslepeli tojiiki spregledali kakor ir. Or-dina.
Alojzij Debelak. Peter Krizma-nieh. Rudolf l?r<»zovieh. M'liaei Anidaršjeh Loš. Matija Metesli. Creg'K' Speha'-. Albin Kocjan. Jo--ip Ba-novee. Frank (5o,|i-ša. Frank Pan.jan. Alojzij Finka.
Dnevne vesti.
Otroei so res čtulin. Kdo bi si mislil, tla se tudi otroci za modo zanimajo. Pa se. Tako naprimer leto> .ni>o mogli trgovci oddati nobene punčke z dolgimi lasm. Najeti so morali ]>Osebne brivce, ki so punčke modi primerno o> trigli.
Ali ni čudno, da se celo troei kapricirajo, da imajo njihove punčke pristrižene lase/
Ah, kaj bo to čudno! Saj še stao-i norei nočejo več dolgolasih.
Najbolj izkušene ženske so ti->ite. ki imajo ljudi na stanovanju. One poznajo svet in življenje.
Človeka, ki pride vprašat z.ft stanovanje, že na jirvi pogled prehodijo. kdo Ln kaj je.
Tako -so mi povedali o rojaku, ki .j<> iskal stanovanje.
(Jo>po<linja ga je premerila od vrha do tal. potem pa rekla:
—	Kje imate kuitVr. kje imate kako potrdilo, da delate-
Rojak je samozavestno odvrnil:
—	Kiifer že pride za menoj, delo bom pa vkratkem do-bil. Da ne !»o>to dvomili i» meni. vam p;i nekaj povem. Ko Stilu >e selil i/. s'Vr>> jega zadnjega stanovanja, je mo-»a go •;»» lilija na v>o moT- jokala.
—	To vam rada verjamem.
je rekla gospodinja. — -laz pa no '•eni za vami .jokati, zato mi pbi-čajte vnaprej.
Sin usmrtil očeta.
WAI'SKON. Ohio. 2f>. dec. — Tukaj so aretirali in zaprli ('le-tusa Wannerja. ki je bil obdolžen da je usmrtil svojega očeta. Mladenič, ki je star sedemnajst let, je izpovedal, da je očeta za duši i v silobranu.
Slovenski)
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
T
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, htnih časih in mrkih.

Turek umoril 36 žena.
na.rja. Toda treba je reči. da v vseh kampah ni tako, kaj,t i nekateri so tudi poceni ljudje ter vse |K>.';teno plačajo, kolikor človek zasluži. Toda žal, da takih je 1"
(eden
zato da je — podoma če povedano, še enkirat pogreval stare članke in dopise.
Ker sem priš-1 že tako daleč, naj ome.nim. že to. da prej omenjc
Dr. Evgen Levickij umrl.
V Iivovu je le dni uanrl bivši Toditellj Ukrajincev v avstrijskem pasrlataeratu in poznejši vodja pokreta <za samostojno vzhod-Jiogališko ukrajinsko držarvo Ev-5?en Levickij. Pokojni je bil svak juriata Sic'nakega ki je svoj čas ustrelil galiekega cesarskega na-grofa Potockega. Ka-je bfl SiSrnski na proš-
njo vdove Potočke pomiloščen in se mu je jwozneje posrečilo Ubežati čez Dunaj, kjer ga je skrival svak, v Ameriko. Po prevratu je bil pokojni dr. Devkakij nekaj časa v Pragi zastopnik vzhodnoga-liške provizaričtne viade. Po in-koitporaeiji ukrajmtike vzhodne Galicije Poljski se je vrnil' v Lwv, k jar je sedaj mri.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" I
malo; večinoma gredo za preva- igra sploh ni bila namenjena /.a j o.	j dr. sv. Alojzija, pae pa za naš hn-
Zgoraj omenjeni rojaki, ki so moristični kitih "Čuk na Pal ci". bili prevarjeni. .so delali pri svo-|In s»1;> ^koro vsi člani tega jeni sorojakn Kočevarju. i>od i- -<lu.ba. tudi člani dr. sv. Alojzija, lnenom K. iz St. Mary's. Pa. j smo oklenili, da vprizorimo dotič-Bojake opozarjam, da če pride- uo igro vza dr. sv. Aflojzija. to pa jo zopet naokrog belit hoje, naj /at0- ker je bilo že prej obljub--,>rej dobro premolijo, za katerega	<lruštv,u ena igra. drugič ipa
bodo delati, da ne bodo zopet iz-.'/;tt<>- •k*"!' je bila hala v mesecu korisčali svoje moči za nič in za-1 uoveinbnii ^amo 21. prosta. Med man. Tistim rojakom pa. ki so '?ralei p;, so biili samo trije, ki ni-odšli v južne države ameriške in .so člani dr. sv. Alojzija, toraj nam
niso dobili wojih težko prMn- j'h n» hito treba drugod iskati, ženah centov, želim, da dobe do-! Igra "V uredništvu", katero je bre advokate te«- .si poiščejo svoj -pi^al Pr. Touchai-. se poteguje trdo prLslužeoii dcjiar pravočasno. žensko eusMk op ravnost. Ker je la ne bo prepozno, ker delo gre	beseda enakopra\-nost več-
vedno bolj h koncu, in kadar bo krat omenjena v igri. je najbrž končano. j*>tein tudi omenjeni dopisnica misJila. da L're za agi-rojaki ne bodo dobili svojega pla- tac'j« b^ta isteiga imena, in s tem čila. Poznam tudi osebno rojaka, pokazala, da ni zasledovala ra*-ki je delal v omenjeni kampi^ de-;v°j s pozornostjo, 'al je 17 dni ter dobil ček za svoto Toraj, kakor omenja ^ama na $68.00, torej štiri dolarje na kfmcu »vojega dopisa, naj omenim dan in hrano. Toda nakaiznica ni Jaz- da z veseljem sprejmemo bila dobra, ker ni bilo denarja	kritiko, 'kakršno pač za-
ialoženega fiel je nazaj k delo- ' '1^!ino-vodji, da mu napravi drugo nakaznico. Ker pa nri dobil ne čeka ne denarja. 1>o moral tudi on vso zadevo izročiti odvetniku. — To j ('enjrtni urednik Glas Naroda: sem apfeal samo malo površno, Prosim, da priobčite ta moj doda bodo videli naši rojaki - goz- • pis. Ker se noče nobeden rojakov darji, kakšni so se .slovenski mem- | oglasiti z Canade v priljubljenem čntrji ta okolL — Pred kratkim so 1 listu "Glat> Naroda", sem se ja* zaiotili prohibicijski uradniki dva'namenil par \-rstic poročati iz nanaša mjaka, J. Kknuidarja ter nje- i že naselbine.
teovem «etav Maayville, Pa., ker ( Tukag nas je precej Slovencev, sta bila ovadena, da prodajata doma iz različnih krajev Sloveni-wwa^yw« in varite "mesečino", je. Sedaj je hlabo tukaj, ko ni ni-)
BERLIN. Nemčija. :10. dec. — V namenu, da ne privošči novi vladi zmage, da se ne pokori ])o-volju nove turške republike, naj ra/puMi svoj liarem. je umoril A hram he.j. eden najbogatejših turških aristokratov vos svoj harem — še-t in trideset lepih žen-k ter izvrši t nato samomor.
Soglasno s (poročilom Iz Carigrada je zbral Ahram na božični večer krog ^vbe vse svoje žene. da se po-Iovi od njih tekom razkošni ga banketa. Y«c že-ue n<> bile v svojih najlepših oblekah. Jedi prinašali na mize na orijentaKki način. /. velikanskim pompom. Te-?com olieda je dodal Ahram j«-di-!om neki hitro učinkujoč smrtonosen strup. Celo dnižbo našli m !e naslednjega jutra mrtvo krog sijajno okrašenih miz.
Max Kratgelv. Ford City, Ont., Canada.
Umor znanega kitajskega generala.
PEKING, Kitajska. 30. dee. — General II^u Su-Čeng, prejšnji načelnik kitajskega generalnega štab, in vodilna osebnost v revolucionarnih gibanjih dežele, je »i I za v rati no umorjen.
Armadni svet proti komunistom.
LONDON, Anglija. 30. d«'c. — Armailni svet je prišel na misel, da da prečrtati v prihodnjih tednih vis<m angleškim vojakom po celem svetu par odstavkov iz komunističnih spipiov, ki so bili izdani v Moskvi. Armadni >/vot je na-ziranja. da bodo angleški vojaki zelo slabo -prejeli žalitve iz Moskve.
Ko m vdrM vobmi t stanovanje, niso dobili meseSine, pse pa so
kakega dela v tem zimskem časa. Povečini smo zaposleni v Stop
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dlfiave, Knajpovo ječmenovo kavo In import i ran a domača zdravila, katera priporoča mgr. K naj p v knjigi —
DOM4ČI ZDRAVNIK
PUite po brezplačni conlk, v katerem • j« nakratko popisan* vsaka rastlina za kaj se rab L
V	ceniku bodete na 811 fie mnogo drugih koristnih stvari.
Math. P e z d i r
Box' 772. City H sil Sta.
N«w vWtc. M. V.
Pred par tedni mi je pisal prijatelj i/, domovine med drugim tuli sled« če:
"Menda se št' spominjaš stan^ ^a Toneta Lukcžiča.' Ti>te«ra. k\ jo stanoval v BižaliNo. -edaj je revež rešen vseli skrbi in v«, -un trpi jen ja*'.
Novic«! me je pretresla. Xato sem odpisal ]>rijateljn ter »i-meni!. ia M-iii <ra jjik«» dobro poznal in da aii je res žal. ker je umrl.
Od<rov«»r na moje pi-nn» >-e je lil asi l:
"O, ne boj se — on ji* živ ;n >dniv. samo žena mu je umrla *.
Danes je zadnji dan leta flnsjv). dovejra 19^5. Noeoj je Sjlvesirov
večer, jutri bo Novo lelo.
*
Zatoraj čitatelji in prijatelji -— vse najboljše! Želim	vse.
karkoli \'a.še srce poželi: zdravje, srečo, bla.so^tanje in dolga !«'ia
za d <»v o I j n (»ira ž i v 1 j i n ja.
*
V soboto '2. januarja 19^1» bomo znova pričeli.
•laz obljubljam, da bom vsakomur po možnost.i ustrezni. Nekateri bodo zadovoljni, nekateri ne. Pomisliti morate, da sem jaz sam, vas j na ttisoče in t i-oče.
Se enemu ali dvema je težko — kam šele tisočerim.
Včasi ho padla kaka .smešna —-katero boste vi odobravali. Hvala Vam že vnaprej za odobravanje.
Včasi kaka pikra in pekoča. —-Ko se Vam bo srd polejrel. boste priznali, da je bila pikra, pekoča iu resnična obenem. ITvala Vam za priznanje.
Vča-d se bom lotil kakejra trdega oreha (kako primeren izraz imajo za '"oreh" Anierikanci). Ilvala Vam že vnaprej za moralno podporo. (Zadovoljen bi bil v vseli bodočih slučajih že vsaj -s tolikšno moralno podjporo kot ste mi jo naklonili v zadevi dičnejra jroepoda (irdine. ki je^menda edini človek na svetni, koje*ra ime se popolnoma srtirinja z njegovo častjo, pre. pričanjem in ostalimi duševnimi vrlinami).
Večkrat bo pa tudi moj« kolo-la brez vsake veljave. Za take «lu-čaje prosim oproščen ja.
Tlisdi saihopamost je nekaka človeška lasrtnost, kar je treba vpo-žtevati.
Poročila sicer precej točno do-bivfem. posdbno odi am. kjer so ameriško s?loverWko javnost čevlji najbolj ožuldli. Če pa slučajna ni poročil, pa tudi ne morem vsega iz trte izvijati in iz prsta sc-eati.
Vsem prijateljem sirom Arnerv-ke in Kanade isfcrcn' pozdrav in srečno Novo leto.
Premogovna industrija v riki.
Detektivska zgodba.
.tmc-
S ve t ovna mesta.
Divji konji v Montani.
7 nze n irska č uda prelet, lost i.
G u m i j — finanre.
noro zlato svetovne
strašna bolezen — rak.
Doživljaji Yorku.
lačni
X, iv
T<im za hrt za m i.
Sibirske si tke.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalistih'i. Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amndsen o svojem polarnem poletu.
II jal mar Hrani ing.
Kitajska.
Sun jat sen.
Koliko se popije na svetu.
Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Ž id o v ska u n i verza
Uporaba nekaterih rastlin.
zdravilnih
Vpliv podnebja na bolezni.
duševne
Raznoterosti.
S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA*
82 CORTLANDT STREET NEWYOR&CITY
Aižaa!E5r>>r:
-'jiiiii;*,*
/
GLAS NARODA, 31. DEC:.-1923.
KORZ AR JI
10
(Nadaljeranje.)
Med nje jef spadal tudi Tomaž Jagnje. V posebni Lu obenem u-fiodni naklonjenosti kralj nikakor ni pozabil na hrabrega Tomaža, ki mu ga je pred šestimi leti predstavil gospod de Galbardt, sedanji maršal Francije. No da bi psa hvalili brez potrebe, moramo reči. da je bil Ludvik v resnici velik vladar. Kjer jc bilo potrc-bno, je znal bogato nagraditi, drugod pa tudi primerno kaznovati, če se je našel zločinec, ki je kazni zaslužil. Ker niso španske pritožbe, ponciia-le. ampak se le vodno in huje množile, in ko je toliko oškodovancev vpilo na pouuoč. jo kralj, ki je pravkar listal |>o kupil listin v tej zadevi, da diktira plemenitemu gospodu <le t'-olbertu svoje ukaze, odprl sveženj aktov ravno na mestu. kjer je našel znano ju-naknvo ime. Vzkliknil je. nemilo presenečen, kajti Tomaž .lagnje. ki ga je nekoč kralj sam povzdignil v plemiški sta a. je bil najbolj oemjen in proti njemu >o bde pritožbe najhujši'.
— Kaj.' — vzklikne. — Tako hraber in junaški vitez je postal navaden roparr in nepridiprav ? (V je to res in če ne sledi temu grehu takojšnja pokora, potem ni v tem slučaju nobene milosti več! Naša nekdanja hvaležnost in naklonjeni i-t ne sme ščititi nevarnega roparja, marveč nasprotno, iz-proineniti se mora v pravično jezo in kazen!
V iustrukeiji "za gospode koin:-«•-: njegovemu veličanstva, na-inenjenc v Zapadno Indi.j>o. so je zato oij robu našla, od lastne roke že omenjenega tajnika opazka, kjer je izrecno zaznamovano ime Tomaža Jagnjeta. Zato sta se oba komisarja tako začudila, ko jo njihov čoln jvibajal na Tortugo in sta naš!« lako "lavno 'I<»-p» podlasico'. Tomaževo ladjo, zasid-1 rano, da se ur sta mogla vzdržati in sta wi jo pokazala drug drugemu s prstom. Tomaž, ki je iz svoje line opazoval prihod komisarjev, je videl to kretnjo, pa si je ni znal tolmačiti in ni nil": slutil, da pomeni šo prav posebno opas-no-.t zanj.
Ekspedicija na Južno morje se jo veselo organizirala dalje. pod dobrohotnimi pogledi kraljevskih konii-arjev in molčečimi top>vi njtrnegn broklovja. S svoje zasidrane ladje je mogel Tomaž vsak dan o parov uiti vse priprave, kolikor ga je bilo volja. Toda kljub naijtetemu premišljevanju se ni mogel navaditi na novi položaj. 1 ti trdovratno se je celo branil, da bi ga razumel. Kako je žo to? — Oospodje de Oussi. Kahit Laurent in Begoit M) naj preje tako grozeče grmeli proti vsej Hibustiji in pro-ti vsem Tijt nim članom, sedaj so pa naonkrat tako krotki in prizanesljivi in tnko čudovito podpirajo to najnovejše in največje fli-bustejsko podjetje in mu -dajejo •potuho?. . . Saj tak*) je in nič drugače! Vsak dan prihajajo celi roji čolnov in splavov in prinašajo novo nmnicijo. <-ode. orožje, zaboje in tako dalje, izkrcava jo svoje Sdagrt v ekspedicijske ladje in se prav nič ne skrivajo. . .
Tomaž je bil ves iz sebe in nekega dne se ni mogel več zdrže-vati. Ludvik Guenole je bil nekega dne »povsem presenečen, ko so ga motili v njegovi popoldanski 7>obožno<=ti in ga prišli klicat, naj pride k Tomažu na razgovor o tej zadevi.
— Sveta Devica. — je Tomaž jezno pričel ta razgovor. — Sveta Devica z Velikih vrat! Kaj je res tem ljfudem vse dovoljeno, meni pa nič! Ali nismo v*i enaki pustolovci in skitalci za srečo, oni prav tako kakor jaz? Brate Ludvik, kakšno je tvoje mnenje? Ali more ibdti kralj taiko krivičen, da i . t upi t alko neeaiakofet!
I>udvik ni prav vedel, kaj naj odgmx>rii. Bal se je pa najhujšega. Zato je porabil to priliko, ker na (boljfto ni mogel upati, m je s solsami prosil in JOtil Tomaža, naj se jj^iiče fcnaljtevn vnlji m naj	d«*e4«n	in-
in fnorifcto živlienje.. , N« sum je go-
voril Potni: Kdor ipoite^ne meč. bo z mečem poginil!
—	Poslušati, pokoriti se, tega ne morem. — odgovori Tomaž in gleda v tla.
Potem zmigne z rameni in se vrne k svoji prvi misli.
—	Govori raje, ali ti razumeš kaj, kako je to. da je dovoljeno flibustejstvo v Lirai ali Panami, v Puerto Bello in Oiudad Realn pa je zabranjeno?
—	Kaj vem jaz. je odgovoril Guenole. — Pa če je že tako. zakaj ne odidemo v Panamo ali Li-mo? In zakaj nisi podpisal .pogodbe s tem Grognierom, ki ti je ponujal tolikšen delež?
Zopet |>ogleda Tomaž v tla. — Napram Ludviku sicer ni imel mnogo prikrivati, vendar bi si bil rajši jezik odgriznil, kakor da ga nalaže :
—	Ona ni hotela. — zamrnira.
Sedaj Ludvik ne vprašuje ničesar več. —
Tomaž pa se mu vrže na jrrsa in ga stisne k -sobi:
—	Oj. brate Ludvik. — za ihti na tiho. kakor da m" sramuje, — oh, ko jo tako ljubim. . . Ljubim jo. Ona pa. . . O. brate Ludvik, samo tebe še imam. tebe edinega, ti mi ostani, ostani za vodno. . -
Se istega večera se je Tomaž silno razi jut il. Z Juano je namreč odšel na kopno in so potikal ž njo od bezniee do bezniee. da najde utehe v družbi starih prijateljev. V družbi je bil tudi Benečan Lo-redan. Pri tej priliki je pa tudi zapazil, da mu slede neke dvomljive postave, najbržo vohuni, ki mu islede. iz ene bezniee v drugo, najbržo. da prisluškujejo. Tomaž besen ]>otegne svoj meč in skoči med to sodrgo. ki se raz le tli kakor jata vran, kadar se med nje pokaže orel. Kaj naj to pomeni? — zatuli Tomaž za njimi ves 'besen. — Ali sem izdajalec, ali u-potnik? Boga mi. da. to še posta-uem. če me ne pustite v miru!
Toda .Juana ga •zasmehuje. — Ne, to ne boš ]>ostal. (saj si le psiček. ki so zna plaziti in mahljati. ki pa nima zoba. da ugrizne. — Sedaj so je delala, tla ga zaničuje in javno mu je kljubovala ter m«u vedno in pri vsaki besedi očitala. d- je preveč pokoren ukazom teh raznih CusSijcv. Saint Lau-rentov in Bogonov. Vse to pa zato, ker še niso odrinili na rop. odkar je francoska kraljevska es-katlra v Inki.
Ko ga Juana tudi sedaj tako zasmehuje, pobledi Tomaž v svojem srdu. Vendar jxa molči in no ve, kako naj bi ji zamašil usta. Ni se domislil, da bi zadostovalo pot ali Še«4 krepkih zaušnic, ki bi ji vrgle gobec iz sklepa, ali pa. da jo primerno p rem i kasti in ji kožo na novo ustroji, kakor jo bi-
la flibustejfka •sirova navada.
Zato se ves miren vme k njej in se zaplete v prerekanje, kakor slab odvetnik, ki mnogo čeljusta zaradi malenkosti, da s "tem zakrije svoj jwraiz v glavni stvari.
— Kdo je pes. ki sp plazi, — jo vpraša. — Jaz. ki mi dvajset vohunov sledi, ki ko boje. da grem, kamor je mene volja ? Ali drugi ljudje, ki jih ti poznaš in ki se jim kraljevski komisarji prilizujejo in jih božajo, vsak dan, na glavni cesti in sredi luke?
Toda že mu je obrnila lrrbet in <ra niti ne posluša. Benečan Lore-dan je bay stopil v krčmo in se bliža mizi. Juana stopi k njemu, se gladi okrog njega, kakor mačka k mačku: — Vi se nikakor ne bi prilizovali kraljevskim komisarjem. Ser Lore'dan, vi že.ne! — i mi pravi. — Takšne muhe se ne upajo v vašo bližino, ker vedo, da je vaš meč dolg, vaša potrpežljivost pa kratka.
Juana nagne pri teh besedah glavico in s kratkim pogledom o-šine Tomaža. Ta ni trenil z očesom. Molče in v se zamišljen popije svoje vino. Juana vidi. d a.popije Tomaž zaporedoma štiri velike ča*e močnega ruma. Zato o-na seda j podvoji ^vojo predrznost. Zasmeyi se s kratkim smehom aim-doma, nervozno, glasno. Potem se naenkrat sklone naprej in faopol jubi Benečana na rata.
Tomaž pa trdovratno ogleduje tla pred,seboj.
Lina je zadelana, vrata so za- \ prta. V kabini vlada dušeča vročina. Tomaž ne spi in je ves v znoju. Sapo lovi, potem pa brez šuma skoči z pofijtetje in se odpravi v veliko kabino, od tam pa po lestvi v krovno kajito. Oblečen je prav malo. Tomaž koraka hos od leve na desno, potem do ograje in se nasloni nanjo. Z obrazom je o-brnjen jn-oti morju, pogled dvignjen v nebo, posuto z zvezdami. Morje se svetlika v globini, kakor da se. je tam vžgalo milijarde čudovitih bakelj. Noe jo razkošna. J jasna leak or dijamant.
—	Bogami. — mrmra Tomaž. — jaz norec se pa zapiram v ono peklensko kabino, ko je tu najlepši hlad. . .
S polnimi pljuči vdihava morski zrak. poln soli in vzduhov bližnje kopuine. Sence, vrat in prša. prej znojna. se mu suše. Vos osvežen stoji Tomaž pri ogvaji in ogleduje daljni horizont.
Tam so zasidrane kraljevske fregate, jedva miljo daleč. Toda od tod ne razločiš trupa in jam-l>orov. Edino svetilke na bug-spritu medlo brle. da bi jih laliiko zamenjal z zvezdami, ki sijejo malo nad gladino. Polnoč jo. že in i" .1 niira.lski zvonec udari osemkrat. Tomaž sliši te itda/ree in se spomni na stolpne uro v svoji domači daljni Bretaniji, kjer so ljudje ee-sto pro revni, da bi >i omislili velike. gromke zvonove.
Toda njegovo sanjarenje no traja dolgo. Ob baterijah in janibo-rih -o začujejo pojoči glasovi me-njajočih se straž, kakor predpisuje reglaman na ladjah njegovega veličanstva. Sedaj se Tomaž prisiljeno spomni na lo eskadro. ki jo je že tolikokrat preklinjal in jo v mislih jv>š:Jjal k vragu. Ves jezen tudi sedaj zapiska sko/i zobe:
—	Kaj naj mi teh pet prokle-tih psov res noč in dan laja okrog ušes ?
Potem zmigrne z rameni in se oka'one. da ne vidi več onih svetilk na bugspritili. ki jih je sedaj opazil in ki ga nekako ljutijo. — Potem koraka zopet gor in dol in jezno kolne nekaj pred so. končno pa premeri s svojimi koraki ves zadnji krov. ne da bi prav pazil, kam hodi. Pri tem polzavednem početju odpre tudi rešetko pri lini v veliko kabino, pri tem pa naenkrat neha klet i, ker noče, da ga kdo sliši. Kajti kabine pod krovom se skoraj dotikajo s svojimi koti vrhnje line. Juana spi v največji teh štirih kabin. Od ostalih treh si je ono pridržal Tomaž zase. —-drugo ima Ludvik Guenole. v tretji pit spi zadnja mulatska sužnja. ki jo ima .liuina. in čaka tu na vsak migljaj svoje gospodarice.
Ko je Tomaž odprl lino. obstoji in s<- potem brez misli sklone, da
pogleda v črni hodnik. Seveda ne *
vidi nič dragega kot temo. Toda duh raznih vonjav mu lniši v no-zdrvi, in Tomaž so strmo vzravna. 3Ied težkimi vzduhi. ki se v
| TEMELJ PROSTOZIDARSKEGA TEMPLJA
v najboljšem .slučaju zekj neprevidno in lahkomiselno. Isto velja tudi za roditelje, ki l>i radi omo- i žili svojo hčerko, pa podpirajo
njenega dozdevnega ženina. —1 . 1 Moški, ki hoče kaj veljati, ki jo
mlad in zdrav, si mora j»onia«rati v življenju sam prav tak<». kakor si pomaga poštena in marljiva ženska brez bogatih Ijubčkov. s podpiranjem "ženinov" vzgajajo našo ženske iz moških neozdravljive lenuhe, ki m- bodo nikoli spo.sobni za pošteno «1<-I<». lu • tudi ta.k ^oški naposb d v/.am1' žon-k<>. ki ga jo podpirala, ni t<> zanjo nolcena sreča, .zakaj on že vajen zanašati s,» n;i njorni pomoč i»i Im" irledal. da bo skrbela žena zanj tudi jhi pi»roki. To pa n pravo razmerje mod možem in /< -no. Kos srečni morejo biti samo taki zakoni, v katerih mož n<- računa -s finančno ponon-jo svoj:-1 žene.
r
Al": \as nafieguje KAŠELJ?
Zzdrrr. er.i odjemalci rriporcč?.Jo f
Severa s Condi

C.-.r. 2j :n CO c -. .


£ njc.wooD. N. v.
ia ri^ v. \ i i osel ii iiubja; -k > .»:< im-ilr.koijo |> • r<»lfja
Te
dni so začeli graditi v Cincinnati, (»iiio. nov ]>rostozidarsk: j tempelj, ki ho veljal tri milijone tlolarjev. Prvo lopato	]
pri kopanju tempelj a je odvrgel znani ea-nikar Charlos p. > T aft. brat bivšega pmlsednt k a Ta ft a.	;
Predzakonsko življenje.	j
NAJBOGATEJŠI NAROD NA	'
urdijšinov dolarji \
••til» j,-dobilo
n plin;;
i svoto
SVETU
Itezervaoija Msi^i- !ndi. ti ima površin«* M'/no : ■>• • K i:.. _ m iijona akrov. 1'radno imi
— Nisem poznanstva. -ca. — Hoditi
ne more oženiti, je za dokleta no- ; imajo zdaj mnoga dekleta, vdove j
Indijansko pleni«' Osage v <)k lahomi j«; brez«lvomn<» najbogatejši narod na svoju. kajti v-ak \v-med njih j«- bogataš. (Ila-om poročila departmcihta za notranjo si vari s«, Osa"-«* Imlijasn-i v minu- t m fiskalnem loi-t «b»biii vs.'ira
prijateljica dolgega j ljudjo -o vi^einonia tu«li lahkoni:-— pravi prva mami- j >«dni. zat«» moramo liiti pri njih • , z moškim, ki se š«' še posebno ]»revi«l.?ii. Okolno-t. da •
skupaj skoraj Iridosi-r milijonov • bdarjev na tantjemali •• royalty > i;: nagradah > bonus za petrob»j pn plin. producira.n v njihovi re
seznam članov t»-'_ra l»uje	imen Vsi
nii-na di»bi\ ajo enak dajo v uaji'iii zemlji ciji. i/, kai. rili r-;-| j>'in. Ako kdo izmed
p'Miiena ti Član delež /Ti v roze pi-iroi-
vpisanih
kov umre. do'« lijeirov delež.
njeg«
«lOstojno. T«'ga bi hčf rki nikoli n<* dovolila. Naj le počaka. «la se naj-le lvsrn fant. ki jo zasnubi in takoj poroči. Drugače se naveličata drug drugega še pred poroko, in to je slabo.
i!i ločeno žo«'ii svojo ok-isti-nco. spravila na dan novo vr-to moških. To s . moški, ki si zasigurajo t> »-
Veliki rami
lom dolgi-ga poznanstva imenitno' « k- >i« n<-«». I n takih moških j«* vse x polno. V kinu. vlaku ali kjerkoli,
j /ervanj
'.a no i<(»t
ili •►zemlju. ki je pritir-Lisit nina indi ja!i-k> i
1>1« iio-nji. Vsak
— Sem proti naglo sklonjenim se je Seznanila gospodična N. z. zakonom. — pravi druga mamica i^o«;»otlom V. Začel ji je dvorili, i — Saj vemo. kako to dogaja, j bi! j«- vztrajen. zd««l -c ji je p««š-
tnii je p:w\)a!a. .1« )>ač t:.žko odreči d(»brem.:i prijatelju. L;i!iko !>i užaljenega. Ali pa bi si
mU il
Pride ženin, ki ga nihče ne pozna, in r< liitelji mi! <rlve<ij'» hč.-rko. ne da bi pomislili, kaj jo čaka. Ne. naj se mladi ljudje |uvd poroko dohro .seznanijo. To jim ne more škodovati. —
Katera mamica ima prav.' Prav imata obe. O tem. da - li .je ibigo poznanstvo doh-ro ali sla.bo. jo težko govoriti. Včasih se res pripeti. <la gresta mož in žena kmalu po poroki vsak sebi. «la-si sta bila znana dolga le,ta. je pa tudi. :la nastanejo iz dolgega poznan stva zelo srečni zakoni. Pripeti pa tudi. da sla fant in dekle dolgo znana, pa se tie jvoročita. ()>o-bito v zaibijem času taki slu-
tlnevnem redu. Kezultat Usmiljena go-po<lieiia
skrajnem slučaju !:'<li Ijnbčka na stanovanj«
lan Osage ]>lemo-ua jo dobil j>o šl:j.i!(HI: tolik i na (••'o niso po-amezni Plari pbmoMia ši- nikivli dobili.
Tekom fiskalnega leta -«• j«- v ozemlju Osage Indijancev pridobilo čez in pol milijona s«idov in-tr«doja. Delež plemena na pro- >
:	i •	t -i i -i i ' dukeiji tolik«► petrol«'»a kolikor
ivJlja. uradnica, uslužbenka itd. j	1
i . - .	, j naravnega plina i«* /.:iašal «V/. 11
'••j. Je nac tuzko odre- ...	. -
•niilijojiov dolarjev. ('«•/. osem 1111-
jlijonov dolarjev pa znašali bo-'
nusi, ki so jih petrolejski op«*rn-
ralin v Požegi pogorel.
Po/. Lri je pogoi't-1 Veliki pnt-ni mlin "Kma" / vseiu inventai--jjom in v.-.i zalogo moke. Sk«>.ln i/.na-a 11! milij«mo. dinar.i'-.. xn-jvam»vaii p.i j>* bil za L' ! . m:h.io-
1HV
ton i:: dostojen. Toda bil je nan'-n h stiskah in izposojal od nji> denar. Obljubil ji je. vse povrne, čini itd
fi-i j«' a ji < Jo* podi«* na.
.-.•lo
Tn ta-Ce ni nosež«'
caji na
je. '-pozna Tomaž primes Juani-nega vonja, ki bi ga Tomaž spoznal med tisočerimi. Ta vonj mu biča živce in jih obenem slabi.
dolgega poznajwtva je odvisen od značaja, in la<tno-ifi fanta in dekleta. Ce se srečata dva dobra značaja, ki hannomiraia. j«- običajna posledica zakon. Toda dobri značaji in zvestoba so čezdalje lxdj redki. V prejšnjih generacijah jih j«' bilo več.
Navzlie tem pomislekom bi pa priporočili daljše poznan-ivo. — .Mladino bi morali roiditelji vedno svariti pred lahkomiselno rn hitro sklenjenimi zakoni. Mnogi so v
mislil, da je skopa. Morda bi ugasnila njegova ljubezen, ko mu iieprestan«> ]>o^oj;i. dovolj gotov i ji" pri rokah, ludi po prihrankih. V skrajnem slučaju i d pre tudi blngajno. ki ji m v uradu ali trgovini jHiverjena.
Zjiiljo.bljena šivilja za-tavi <vn.
i i	ii- i	i Imlijancev i«* «»<
olago. -*a?!io da bi mogla pomaga-j
. - - . v ♦	i	. eez SI milijonov
ti *v jomu fantu iz zadrege. —J	_
; tem pa se j«* od.«lal< sprejni" e i « -i
Vi
svojega kjer
so j i|i pel rolejsKi
torji plačali na javnih dražbah zakupov.
i Od februarja leta 11115. ko s,» !našli petrolej v ozemlju 0*ago Indijancev, je znašala skupna i p.rodukeija p-trfdeja okoli 230 ; > ' milijonov sodov : skupna royalty <mI tedaj znašala dolarjev. Med mnogo p«-trolojev ih in plinovili zi-mljiš* v >:n-iri|kup in izkupiček i/ teli zak:n>ov
STALNO SLUŽBO
■ i o t> i Slovenka sri-tlnj«* sta !•.»•*! i pri družini tr«di o* !• za hišna «h*!a iu v kuhinji, '/.a pravo osebo « b«-r dom. Pojasnite svoje zmožn in zahteve na:
"Dober dom", c o Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York. N Y. .10. HI &2 '
POZOR CITATE
JI!
k,- i; o ; t * i. je znašal skoraj milijonov .1 »-orozi> aeiio reol. Saj ji no vse rK»- •*________
BLAZNI KO VE PRATI!
nam pošle, zato prosimo i naj jih ne naro'-njo ve.".
Naročite i< > VEN"šK'1 R1KANSKI KOLEDAR, ki
ko zanimiv ter -"me ."iO Krog P. ž "a dobi v* k t . en ski i-cd-n'-
irasen plaono.
ivoieuar o Glas N
so
k<v
.IE-ja-
■ p-
. 1 IV
ia.
• »I.-«
tem neverjetno vrt-oglavi. Pride-tropični noči d\-igajo iz speče lati- j0 zagledajo nekoga in takoj ga
hočejo imeti. Osobito moški s«? radi prenaglijo. Pozneje -o pa bridko kesajo. Iiedki so slučaji. «la bi nastal iz prve Ijubavne opojno-
Tomaž naenkrat zapusti lino. se s.ti sreC.en %;l|<on. Moški in ženska
obrne na peti in odide na rob ladje, kjer se sedaj zopet nasloni na ograjo.
Na kopnini ni ene litči. Obala se ne razloči od temne morske gladine, morje je potihnilo in se tudi več ne sveti kaikor prej. — Nedaleč od 'Lepe podlasice' se jedva razloči čoln. ki stoji na mestu. čeprav se precej živahno gug-Ije sem in tja. Najbrže je na kak način pritrjen in valovje ga ziblje ob morda prekratki vrvi. — Če bi Tomaž ostreje opazoval — in njegove oči so dovolj ostre za takšno delo — bi se bil gotovo začudil, kako da ni v čolnu žive duše, niti veslača niti lqnnarja. niti koga drugega. To je pa že nekoliko tajinstven čolniček, tako samotno pritrjen bogve ob kaj, gotovo celo miljo od obale.
morata biti delj časa znana, da spoznata medsebojno slabe in dobre strani. Površno poznanstvo na plesu, ha izprehodu itd. še ni za-
gato povrnjeno. Ženin živi dve ali tri leta. in končno dobi službo ali pa konča svoje študije. In takoj si poi-če drugo prijateljico. Prve ne mara več. Kar mu je dala. mu ;e pač dala. Potrdil nima. Nikoli ji ni izrecno obljubil da jo Vycame. Sa.i nima prič. Tmli zadolžniee .ii ni «lal. flospodična ali gospa pretaka solze. Kdo bi -d mislil, da je tak falot!
Ce zadene taka nesreča dobro) situ i rano žensko, še ni tako hudo. j Vse drugače je z dekletom, ki -i j je in o rado vsak novčič krvavo za- j služiti in ki so ji bili prihranki ob j enem dota. A' takih slučajih ji jej moški ukradel ne le iluzijo, mar-j več ji je vzel tiidi možnost druge- J ga zakona. Zato bi morale biti žene tudi z »lolgimi poznanstvi ze-
d ost no jamstvo, da se fant in de-1 lo previdne. Ženska, ki več let kle že poznata. Temperamentni j podpira svojega "ženina"', ravna
BIVŠI GRŠKI KRALJ IN KRALJICA
NOVO LETO
pričeti pravilno je velikega pomena za celo leto in poznejšo dobo.
Pričnite ga z nalaganjem vsaj malega dela svojega zaslužka na obresti ter nadaljujte z nalaganjem redno.
Pri nas lahko pričnete novo vlogo z zneskom :	$5.—
ter nadaljujete s poljubnimi zneski. Obrestovati pričnemo vloge z vsakim prvim v mesecu ter plačujemo obresti po:
4%
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St.,
STATE BANK
New York, N. Y.
(Dalje prihodnjič.)
Dedek, ki ima na, rokah in nogah po fast prstov.
V Moetarju se nahaja petnajstletni deček Andrej Vidačefc, ki ima na rokah in nogah po iest prr stav. .Vsekakor <zek> .redek sln2aj.

To je najnovejša slika "bivšega »gr&kejra kralja Jitrja in njegove žene, ki je sestra jugoslovai«-ke kraljice. Poročena sta bila pred letom dni v Bukarešti ter »ta bila meseca julija izgnana iz Grtike.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
'Jt.■ .. ....__„V iflL_■■ - -_____J^LJi__^__

iv^"
GLAS NARODA, 31, DBC.192$-
■ *»» r*+m K
'1*1
t ..
'.m:
F

GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Georges Obnet.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
J
♦>-1	(Nadaljevanj«'.)
rlaire je napravila liitro kretnjo, njene oči so zalilestele v ne-volji in /. ledenim jr!a<om jo odgovorila:
—	Hiti jezna na vas! IVeveč si domišljate, nioj dragi! Oe čutna do vas kiiko čmtvo. j t' lo le občutek hvaležnosti. Vam se imam zahvaliti, ee sem danes žena go-poda Derblav. ki je prav tako spodoben kot ste vi nesposobni, ki je prav ako požrtvovalen kot ste vi malenkostni, ki ima z eno besedo vse prednosti, katerih nijnate vi in nobene napake, katere imate vi.
Vojvoda se je ugriznil v ustnici. Vsaka posamezna beseda ga je zadela kot aidarec v polno lice.
—	Gospod Derblav. — je rekel ter skušal pri tem s .svojim pogledom obvladati Olaire. — je brez dvoma popolen čLovek. a ima brez dvoma napako, vsled katere je njegova popolnost brez koristi, vsaj za vas: ne ljubi vas. Komaj par mesecev je vaš mož! Oe bi znal ceniti vašo vrednost, bi se mnclil vedno pozorno in ob vaši strani. Kje pa je sedaj? Pri yojvodinji!
—	Pri vaši ženi! — je vzkliknila Claire, a ker se je skušala. pr»-mi/:i. je z mirnim glasom dostavila: — Dobro. Zakaj bi se jaz razburjala raditega, če niste vi vznemirjeni?
—	O, jaz ravno nisem ljubosumen, — je odvrnil vojvoda na brezbrižen način. — Razventeiga pa poznam vojvodinjo. Lepa pun-' čika je. zavrta v svilo in pokrita z demanti. Je pa brez srca in glave. Kje naj bi našla strast prostora ?	<
Pri teh besedah se je pridružil Claire in slednja je stopila ko-ruk nazaj, nakar je vojvcda nadaljeval:
—	l*e pnvtIte ga pri vojvodinji. Vre<lna sfa drug drugega in mene pustite v -svoji bližini, kajti jaz vas znam ceniti, vas razumem in ljubim.
—	To. kar mi pravite, je naravnost smešno, — je rekla Claire.
—	Da kar pravite, ima le namen da se ne jočote. — je rekel vojvoda. — V dnu pa je stvar strašno žalostna. Navezana ste na moža. ki bo stal moralično za vas vedno "Eiijec. Vse. kar je v njem. se bori proti vam, kajti on je plebejee. dočLm .vte vi patrieijka. Vem. da se zavzema za prinoipije enakosti, a vi ste popolna arasto-kratinja. Surov je. kot vse. kar izhaja iz naroda in to vas žali. Ponosna ste, kot v-si. ki pripadajo plemstvu in to ga jezi. Koit dva plemena, iz kater.h izvirata, sta si od rojstva sovražna drug drugemu. Vse vas žene. da ga sovražite in obena stvar vas ne vleče k njemu.
Claire je ponosno dvignila glavo ter vzkliknila:
—	In vendar ga ljubim, to dobro veste.
—	Le domišljate si. da ga ljubite, — jt. pričel vojvoda nežno kot človek, ki skuša pregovoriti otroka, — ker ste ljubosumna. Imamo pa raizlične vrste ljubosumnosti. l*rva izhaja iz ljubezni, druga pai z ponosa. Na tej Kadnji — prisegel bPna lo, — trpite vi. Vaš iiiož vas zanemarja iu čeprav se le malo brigate -za to, vas vendar jegiT. <> je i>ov>em naravno. Na njem visite z duhom nasprotstva. V se ženske so take in krizo, skozi katero greste sedaj poznam dobro. —•
Claire j«- p« slikala polna presenečenja in nevolje, ko je vojvoda razvijal svoje nazore. Hlignv j«, smatral za radovednost, kar je bilo Iv presenečenje. II. tel je nadaljevati z delom deinoralizacije, s ka-t« rim je tako dobro pričel in smehljaje je nadaljeval:
—	Vidite, igram z vami odprto igro ter vam pustim pogledati v moje karte. Kriza obstaja iz štirih faz, kot potek lune. V tem trenutku ste v prvem, takozvanem stadiju odpora. Vaš mož vas zanemarja in skušate si ga za rojevati nazaj. To je fiksna ideja/ On se ustavlja in kmalu boste zapazila, da so vaša prizadevanja zaman. Galantni zakonski mož se bo gotovo poslužil nezvestobe in stopila bo te v drugo fazo. ki je imenovana razočaranje. Vaš mir bo izgi-
>iui. vaše iluzije se bodo razblinile v nič. globoka potrtost se vas bo Irnila in obrnila se boste na Boga, edinega tolažnika v tem velikem obupu. Ko pa bo korakal vaš mož od uspeha do uspeha, se bo pričela drobiti vaša vera. Srečni mož je preveč vesel in vi ste preveč žalostna. Konačno pa ste stara šele dva in dvajset let ter imate pravico do ljubezni. Človek ne more vedno živeti sam. Lotila se vas bo mrka ogorčenost in stopila boste v fazo j<£ze. Koprena bo padla z va® h Videla boste svojega moža kot je v resnici: namreč nerodni. podel in'iieaunen. Presenečena baste, da ste ga obžalovala le za i renin.k. ^Zalotili se, boste pri hrepenenju, da se osvetite in takrat naj vaš mož le pazi. kajti bliža se konec krize. Nafetf boste stopila v fazo tolažbe. Ozrla se boste naokrog in we se vam bo zdelo rožnato. e vrt oče in upapolno. Le pogunnio naprej! Še en korak in dosegla bo>te svoj cilj? Ali se poniišljatc?
Vojvoda je hotel prijeti Claire za roko, a slednja ga je pahnila nazaj tako stro, da je napravil jezen obraz, nakar je pripomnila:
—	Vaši prevdarki so zelo bistroumni ter kažejo, da ste dolgo študirali ženske. Obžalujem pa. da .ste študirali le slabe in pokvarjene, dočim. ste zamudili posvetiti svojo pozornost dobrim in poštenim ženskam. Najti je nesrečne žene, ki ne izgube razuma in ki so zadosti jsotobižene. če ohranijo spoštovanje do sebe ter si znajo pridobiti tudi spoštovanje drugih.
—	Dobro, zelo dobro, — se je smejal vojvoda. _ Sedaj ste v
svojo ulogi. Faza* odpora !
—	Ce ne boste sedaj prenehali, vas moram sovražiti.
Ne morem prenehati, ker vas še vedno ljubim.
—	To. kar imenujete ljubezen, je le ničvredno zasledovanje Kakšen človek ste, da se izpostavljate mojemu sovraštvu. potem ko ste si nakopali moje zaničevanje?
Vojvoda je molčal za trenutek ter gledal Claire, ki je stala pred rfpim. tre soča se oil ogorčenja. V svojem ogorčenju je izgledala čudovito lepa.
Blazno požel jen je se je lotilo vojvode. Prebledel je, njegove oci so se zasenčile in mrmral je, ko je šel z razprostrima rokama proti mladi ženi:
—	Naj stane kar hoče, moja morate postati!
I>o-ta,k»il se je je in njegov vroči dih je šel preko njenega obraza. Sklonila se je nazaj in z nagubanim čelom in razkačenim glasom je vzkliknila:	,
—- Čuvajte se! t e napravite še en korak, bom postopala z vami kot. grdkm podležem ter vas udfarila v obraz.
Videl jo je pred seboj z dvignjeno desnieo, pripravljeno na udarec in nehote se je umaknil za korak nazaj.
Ponosna *v°j<> zmaffo se je vzravnala in tresoča se od razburjenja, je rekla:
—	Ali je prišlo žo tako dale« z menoj, da si dnznete žaliti me <ak način T Ali sem res tako zapuščena, da se me sme blatiti na
VW'hfi^'ofc evorji st^i' moža da mfc l>ranl,'fci''&ne K™ Batna pa wm iif l^tdje si sniejVvse dovollfi. Do-'
braniti	.. ^fltfflffif ^■mffff a"!
ZNANA PLESALCA
M-	'
'IKDIRWOOO * UNDCRWOOD. M. Y.
^lika nain kaže spiošnozna nega ameriškega plesalca Maurlce-a in njegovo najnovejšo partnereo MLss Eleanoro Ambrose iz Kansas City.	S
Vojvoda se je zopet pomiril ter se priklonil pred mlado ženo.
—	Izpremenili boste svoje mnenje. — je rekel. — Bodočnost je moja. Potrpel bom ter čakal.
Ta nesramni odgovor je spravil Claire zopet iz sebe. in s tresočim se glasom je ogorčeno vzkliknila :
—	Torej izvejte. — tudi če bi' bila najbolj nesrečna med žena. mi, tudi če bi bila najmanj vredna ter tako gldboko padla kot pravite vi. — me navdajate vi s takim gnusom in onegavnostjo, da bi dala rajše prednost kakemu mimoidočemu nepoznanem.
Ta izraz srda je pustil vojvodo povsem mirnega in z zaupanja polnim smehljajem, ki je znal tako razkačiti Claire je rekel:
—	No. bomo že videli.
Mlada žena mu ni hotela odgovarjati še nadalje, pač pa se obrnila od njega vstran ter se približala prodoru, kjer so služabniki ge>sj>oda Mouline* pripravljali okusen prigrizek za goste.
(Dalje prihodnjič.>
Preobrat na Kitajskem.
Tekom ]x>slednjih tednov smo j umaknil z maloštevilnimi četami, parkrat objavili članke o <1 o god- ki so mu ostale zveste, na Muk-kih na Kitajskem. Vselej pa se je jden ter odgovoril na Fengov po-elogodilo isto: ko je bilo poročilo, ziv. naj se vela. z energičnim od-
naznanjajoče preobrat na Kitajskem. n at usnjen o. že ni bilo več resnično. Tako naglo so .se razvi-
govorom. da se bo branil do.zad-njega moža. Tewla z junaškimi odgovori pač* i*e bo mogel več. pre-
jali politični dogodki med Kitaj-jdrugačiti svoje usode, zakaj San-ci. da je senzacija izpodrivala sen- ,+ung so že zasedle ''nacijonalne" zaeijo. In liaposkvl je prišlo naj- čete in njegov teritorij v Mand-važnejŠe od vseh presenečenj, .se- žuriji se krči od'dne do dne.
danji prevrat v Kini.
Sedaj ne more biti več dvoma, da pretresajo državo velevažni stresljaji. Ni sicer še povsem jasno, v kaki medsebojni zvezi so te kitajske senzacije, aH vendar se vidi, da so v njih dejstva velikanske važnosti in dalekosežnega pomena.
Najvažnejši dogodek je vsekakor strmo glavi j en je ČangtsoHiia, gospodarja Mandžurije. Vedno je treba imeti pred očmi. da so do-sedaj Kitajsko Obvladovali posamezni provincijalni vojaški go-vernerji, oel katerih sta bi!a najmočnejša Čangtsolin, ki je vladal v Manelžuriji in v Šantungu, ter Feangjuhsiang, ki obvladuje Peking Ln ž njim centralno Kitajsko. To sta bila tekmeca za prvenstvo v Kini. Ko se je poleti razplamtelo profcitujsko kitajsko nacijonal-no gibanje, se ni zdelo resnično opa.sno. dokler stoje generali ob strani, gledajo brezbrižno te demonstracije. a ne opuste svojih sebičnih osvojevalniJi načrtov. — In res: naeijonalno gibanje mrrt Kitajci je ponehalo, generali so stopili zopet v ospredje in pred vrati Pekinga_sta pričela omenjena generala svoj veliki boj za prvenstvo. Ali še sta se bala drug drugega; prekinila sta sovražnosti in se znova ^poprijazmla. Toda že par dni nato je boj vzplamte! znova, vrstili so se očitki o prevari.
Tedaj pa je nastopil odločilen preobrat, ki je bolj važen kakor vse, kar se je tekom zadnjih let zgodilo v Kini. Mogočnega Čang-tsolina ao nenadoma zapustili njegovi podpoveljniki in se s svojimi četami postavili zoper njega, j Dalje je t Ti pod poveljniki so se a svojimi staš i. silami proklamirali ca dele kitajske naoijonaliu. armade, katere
del je tudi Fragjohsiaogova voj-pritrdi i l^^il^f

taotios. PMeneocvu vodja se ^e/gaikda do
, v_____... _	____
S tem izginja s pozojmice najmočnejši Fengov tekmec in zelo verjetno postaja, da ostane premeteni Feiagjuhsiaaig gospodar položaja. Prav po isti metodi je mož pred letom strmoglavil Vupejfu ja, svojega poveljnika in edinega resnega tekmeca Čangtsolinovega, metoda se je sedaj obnesla tudi proti mogočnemu Maneižureu. — Feng je ovividno mojster, zato pa smemo tnidi v ostalem računati z njegovimi tispehi.
In s tom prihajamo na dnigi del kitajskih presenečenj. V Pekingu so sc pojavile silne demonstracije, katerih bistvo se obrača proti tujemu jerobstvu nael Kino, zahtevajoč popolno naeijonalno osamosvojitev Kitajske. Kdo stoji za temi elemon^tracijami, se ne poroča natančno. Imenujejo se pa v prvi vrsti študentje in delavci, v političnem oziru komunisti in stranka kuomingtang. Ta stranka ic moderna revolueijonarna stranka meel Kitajci; ustanovil jo je Ir. S-unjatseu in jo razširil po vsej državi, držati pa se je mogla v prernoči samd na jugiu Ta stranka je zelo raiikaina. skrajno levo demokrarti6n4 stranka, ki zahteva temeljne 5«>e|jalnc reforme, «toji tedaj že zelo i dizu socijalizmu; pokojni dr. Su ajabsen, njen vodja, je na jugu aktično že prešel h komunizmu.
Ni še TKijffe^jetno. v kakih odnosa jih je do teh ler\-ičai5dcih elementov vojaika • gospodar Pekinga. Fengj uhajang. Znano je, da 9e je on že ponovno javno izrazil proti komiiQKinu in proti boljae-vizaciji Kine, dsn je vnanjerpoli-tieno zkveaiik sovjeteke vlade.
, da ni bil pri-marveč poseb-:e stranke; eč kristjan.
me nejasno
V -	jj« 4* • r
je sovjetska dogodkov.
ne nemi

kitajski nacijohalizeiu izrabiti Sovjetsko pomoč po vzgledu genial paše, pot can pa boljševizem ^am odkloniti, ali pa bodo k omamiš ti poskusili izrabiti nacijonalizem in se ž njegovo pomočjo i»ognali v sedlo, kakor *o storili v Kantonu ? V obeh primerih mora razvoj privesti do konfliktov in elo raz-eiščenja.
Inozemstvo je za enkrat mirno. Najbolj je vznemirjena .Japonska ker je bil Čangtsolin njen pristaš "in vidi v njegovem padcu po pravici oslabljen je svojega vpliva. Seveda pa močmo narašča vpliv sovjetske Rusije, ki ima v Pekingu v Karakanu enega svojih najsposobnejših diplomatskih zastopnikov.
Dvorni svetnik prosil za mesto hotelskega portirja.
Velik hotel v nekem zdravilišču bli.ru l>nnaja je iskal te dni v časopisih hotelskega portirja. V" i v oh dneh ni prispelo nič manj kot 347 ponudb. Sest sedmink prosilcev pripada takozvanemu inteligentnemu srednjemu stanu. Eden exl prosilcev je reduciran dvorni svetnik. Ta konkurent piše, da sicer ne trpi ra^*no direktnega pomanjkanja, da pa ima dva otroka v šolah. Ker spričo svojih 47 let. še nikakor ni potreben počit ka, bi rael elelal. Rajši pa, kot da bi garal v kaki pisarni za 1 in pol milijona kron mesečno, bi postal hotelski portir. Razventega dvoi-nega svetnika se je i>onudil za mesto portirja še drug akademiC-no naobrazen človek, neki absol-viran filozof, ki poudarja, da obvlada 4 svetovne jezike. Veliko število petentov se rekrutira iz-redneiranLh bančnih uraelnikov. Eden oel njih je bil 7 let samostojen voelja neke bančne frlijalke. Das>i je beda med brezposelnimi inteligenti v Avstriji, tako kakor v Ju^os	v elika, stimulira
prosilce prav posebno drug moment : Davkarija ceni zaslužek portirja pri onem hotelu na. mesečnih 7 milijonov avstrijskih kron, Z ozirom na to pa, da je bil prejšnji portir sigurno tako zvit, da prikril oblasti najmanj polovico svojih elohodkov, se računa ela zasluži tak gospod elo 14 milijonov avstr. kron mesečno. Žali beg mesta ni elobel noben :ntcT>-šeut. temveč mlad fant oel stroko, k« je bil še pred par leti v drugem hotelu sluga ter je tudi kot tak mnogo več zaslužil kot kaka pisarnirka moč.


Mk
Kretanje
Shipping Hem
6.	januarja:
I>e Graa», Havre.
7.	januarja:
Albert Ballin, Hanibura.
». januarja:	*
L,evia than. Cherbourg: Berengarla, Cherbourg; La Savoie, Havre.
12. januarja:
Muonthea> Cherbourg, Bremen.
14. januarja:
Thuringla, Hamburg. 16. januarja:
Paris, Havre; Majestic, Cherbourg.
20.	januarja:
Pres. Harding, Bremen.
21.	januarja: L>eutschland. Hamburg. Bremen. Bremen.
23. januarja:
Andania, Cherbourg.
27. januarja:
Suffren, Havre.
29. januarja:
Martha. Washington, Trat.
30. januarja:
Aquitanla, Cherbourg; France, Havre.
6. februarja:
Olympic, Cherbourg; Pre« Ito.se-velt, lir»*nieu.
10.	februarja:
i-a Savoie, Havre.
11.	februarja:
Westphalia, Hamburg.
13. februarja:
Paris, Havre; America, Bremen; Pittsburgh, Cherboui-g, Bremen.
16.	februarja:
Berlin, Cehrbour^, Bremen.
17.	februarjar
Albert Balltn, Hamburg.
20. februarja:
Aquitanla. Cherbourg; Pres. Harding, Bremea.
24.	februarja:
De Grasse. Havre.
25.	februarja:
Thuringia, Hamburg.
27. februarja:
Olympic, Cherbourg.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
MARTHA WASHINGTON
29. januarja 23. marca.
C«»na do Trsta a'.i Dubrovnika v tretjem razredu $100, vkljuC-no vojni davek
COSULICH LINE of TRIESTE Phelps Bros a Co.. 2 West St., N. V.
Kje je AJXXJ3LJ GALOP, doma
POZOE BO JAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr. JOllX Ž UST bo obiskal rojake po Westmoreland Co.. Penna. Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razno
»•v N .	, (fcujige, ki jih imamo v zalogi. Ro-
iz iJeniovo pri Krekem in pred -	__. .	. °
i i t	i. ti i it Ijakom ga toplo priporočamo,
leti je bil v East Helena. Mont.	j ».
xt- j	, . ; .	Uprava ' Glas Naroda .
Ajegova družina bi rada izvedela zanj. Zato s« pre>.si rojake, če kdo kaj ve, da mi pore>ča, ali naj se sam oglasi. — Mike Ke-rin, R. 1, Beach, N. Dak.
Ce hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. ▼ njem je natančno popisan polo-
NAPfcODAJ POSESTVO
73 oral en*. 28 gozda, ostalo njive iu košeniee, Drgauje selo, .štev. 2, ]K>šta Straža ; eeiia $4000.00. Ka-tere-ga veseli, naj se obrne na lastnika za natančna pojasnila. Leo Ar ko, Aquafria, New Mexico.
POZOE!
Naš zastopnik
Mr. Joseph Koren
iz Milwaukee, Wiss., bo 11. in 12. eleeembra obiskal narov^uke ▼ Sheboygan, W'Ls. Prosimo čitat»-lje Glas Naroela, da mu gredo na roko.
Upravništvo "Glas Naroda".
NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE
Ml lzd»lu :
jemo ln lmportlra. j mo razlit ne prvo-j vrstna po | fno na J prav lje n^ | italijansko' harmonik« i najboljše . o.i svetu ; Deset l^t i
rarancJje. Na5e cene so nlJšje kot katere 1 pa koti Izdelovalca, Brezplačen pouk ijra i nja kupcem. Piftlte po brezplačni cenik
RUATTA SERENELLI & CO. 317 Blue Island Ave. Dept. 16. ChieaQo. Ill
Tukaj je način za ozdravljenje kile-
Čudovito d< mače zdravljenje, ki se ga lahko vsakdo posluži pri veriki ali majhni kili.
Poskošnja nič ne stane.
Ljudje s kilo po vsej deželi so presenečeni vsled čudovitih uspehov pripro-ste«?a načina zdravljenja kile. ki se posije brezplačno vsem. ki pišejo ponj. Ta značilen sistem za ki Jo je eden največjih blagoslovov, kar se Jih Je kdaj nudilo ženskam. moSkim in otrokom s klJo. To Je znano najbolj uspeden način. kar Jih je bilo kdaj iznajdenih brez uporabe puaov ali naramnic . _	(Ne oziraje se na to. kako razvita je
saj premogovne industrije, o koliko doi*o jo imate in kuco tež-
katarem M hni v iM)ftfii«m X*M ko Jo nos,te-	»>«1« na to, koliko
Kaierem se oas ▼ sedanjem čara pa^v 8te že noslUi vj ^^ naroCjli toliko razpravlja v Ameriki to brezplačno zdravljenje.
b«.kl«aL.__—_	st€ iz^ubiU že vse upanje. Če imate ki-
Blovenic Pnbbsmng Co., lo, tako veliko kot pesti, ta čudovit na-
82 Cortlandt St. Hew York. Wn jo bo tako kontroliraj ter jo drial • ^ w*. ^ na znotraj, da vas bo ta čudežen vpliv presenetiL Pomagal vam bo uravnati dele kjer se kila pojavi, da boste lahko zopet začeli opravlja U katerokoli delo kot da bi Se nikdar ne imeli kile.
VI imate lahko prosto poskuftnjo te čudovite ojačevalne priprave, samo če PoSljete svoje ime in naslov na W. A. Coring«, Inc., 1S7 C Colling« Building Watertown, N. V. Ne pobijajte denar ja! Poskufinja je brezplačna. IlSite sedaj danea. Prihranilo vam bo nošnjo pasu za ostanek vaeSga ižvljenja.
-Adv't
QT NAJSTAREJŠA TCVABJTA
TAMBUBIC V AMERIKI—
k! Izdeluje naj bol Ji« tam-butice In rlede dela prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburice Is moje tovarne so priznano naj-bolJSe crlede oblike, točnosti ln slasu, kar v j rt-čajo priznanja zborov in poedineev. Naročeno blago požiljam v vse kraje sveta. Pli te po cenik, katerega, ppfljem zastonj.
IVAN BEHČIČ
4064 »t. Clair Avm CLEVELAND. O.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Klobase
in SUHO MESO, doma sušeno pošiljam sirom Amerike od 10 lb. naprej, proti expresnem prevzet ju po 38 centov funt; poštnine prosto.
JOHN
SNI 84. Ctair Are,
Cleveland. O
Pozor rojaki!
V zalogi s
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) e krmno trdo rama ter sta
Slovemc Publishing Company
w?« m—*	ipSTi
$3.00.
Kako se potuje v stari kraj in-nazaj v Ameriko
Kdor j« atMifrn potovati \ ■tati In-aJ, je potaeboo, da j« aa tubo poučen o potnlli Ilatik, pgf li%£L ln drogta strareh.
Pojaarlla, ki vaat Jih wammmi dati »sled naie dolaoletne lakukn)* Vam bodo gotoTO v korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne pat> nlka, ki taujo kabine tudi v 111 ranredii.
ki je (topila ▼ veljavo a 1. julije« 1934. aamorejo tudi nedrtavlj*? dobiti dovoljenje oetati v doourrla eno leto ln ako potrebno tudi dalj toaadevna dovoljenja iadaja gi'c-ralnl naaelutikl komisar v Waah inston, D. a ProSnjo n tako d' ▼oljenje ae lahko napravi tud* New Torka pred od potovanjem r» ■i poHje prosilcu " stari krmi «L-*oa nanovejfle odredba.
KAKO DOBITI SVOJCU IZ 8TASEOA
Kdor feu dofctg svojca la starega kraja, mmH
ore] pile aa pojasnila. Is Jucoala ▼tje bo prlpoKenlh v prfbodajii treb letih, od 1. julija 1024 naiw 'sako leto po «T1 prlseljsnecv
Ameriiki drSavljanl pa samorv> dobiti m fane in otroke do U k ta brea, da bi bill Iir kvoto 1 rojene osebe se tud™«. lite jej« Kvoto. 8tarifi ln otroci .od U ft 21. Ista amerUkJb driavljanov vf tmsjo prednost v kvoti NBt* m
Prodajamo te; tudi preko Trsta eoeiovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bani
92 Cortlandl St^ New Tork
Prav vsakdo—
tdor kaj isct) Kdor kaj ponuja; kdar kaj kupuj«; kdor kaj prnUja; prav vsakdo prlnava, da iaaja iodovit nspok ^
MAUOOLU1
v"Olas Viiili"
Pozor čitateljL
Oposorlto trgom la a~ hrtnike, pri katsrOi kupa jtla ali aaročalt ia sto « ajik postrežbo sadovoljsi da ofiaiajsjo v Ustall'01a*
'A