Poštnina plačana v gotovini Štev. 46. V Ljubljani, sobota 26. februaria 1938. Cena Din 1*- Leto lil. »Balkanski sporazum - zgled vznemirjenemu SV@tU^ D'iave Balkanskega sporazuma vodilo politiko stvarnosti vedno v službi miru Ankara 26. februarja, g, Včeraj ob 10.30 so prispeli v Ankaro člani Balkanske zveze dr. Sto. jadinovič, Metaxas in Coninen Petrescu s svojimi številnimi spremljevalci. Dr. Stojadinoviča je spremljal od turške meje naš poslanik v Ankari Adjemovič. S predsednikom kraljevske vlade je prispel v Ankaro tudi turški poslanik v “elgradu Ali Hajdar Aktaj. Na novi železniški postaji v Ankari sta sprejela visoke goste predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras. Domačin je predstavil gostom navzoče turške osebnosti, Sosti so jih pa seznanili s svojimi spremljevalci, katerimi sta bila na jugoslovanski strani kabinetni šef zunanjega ministra dr. Dražen Protič in uradnik zunanjega ministrstva dr. ffiniuž. Ko so godbe odigrale grško, romunsko, •Jugoslovansko in turško himno, je Dželal Bajar 2 vsemi številnimi člani sveta Balkanske zveze Pregledal častno četo. Na postaji sta dr. Stojadinoviča še posebej pozdravila 6oproga našega Poslanika v Ankari ga. Adjemovič in vojaški ataše polkovnik Rakočevič z vsem osebjem kraljevega poslaništva. Izredno lepo vreme je omogočilo zelo prisrčen in svečan sprejem visokih gostov. Vse mesto je okrašeno s turškimi, grškimi, jugoslovanskimi in romunskimi zastavami. Peron železniške postaje je bil ves v ae.enjii in zastavah. Po ulicah, po katerih se je premikal sprevod, je prebivalstvo zelo prisrčno pozdravljalo visoke goste. Dr. Stojadinovič se je nastanil v jugoslovanskem poslaništvu. Naš poslanik v Ank :ari in njegova soproga priredita danes v čast dr. Stojadinoviču intimno kosilo. Povabljeno je vse dr Stojadinovičevo spremstvo in vse osebje poslaništva v Ankari s soprogami. Ankara 25. februarja. A A. Nocoj ob 18 je predsednik turške republike Kemal Ataturk sprejel predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinoviča in ostal z njim v daljšem razgovoru. Zunanji minister dr. Ruždi Aras je priredil nocoj v čast Meiaxasa, dr. Stojadinoviča in dr Comnena večerjo. Navzoči so bili tudi člani bolgarske vlade in šefi tujih poslaništev. Po večerji je bil velik sprejem. Turški zunanli m n.ster pozdravlja goste Ankara, 25. febr. AA. Anafokka agencija pojoča: Na nocojšnjem barake tu na čast članom 6tal-oega sveta Balkanske zveze je imel turški zunanji minister Ruždi Aras tale govor: Gospodje predsedniki gospod minister! Vdru-gič od ustanovitve Balkanske zveze je Ankara srečna, da lahko sprejme zastopnike zavezniških držav, ki so se 6estali, da bodo razpravljali v 6talnem svetu. Naša prestolncia je v slavnostnem razpoloženju. Vaša navzočnost ustvarja ozračje prijateljstva, ki bodo v njem naša posvetovanja rodovitna in polna uspehov ter bodo pokazala vsemu svetu, da so vezi, ki na6 družijo, trdnejše kakor kdajkoli in da smo trdno odločeni stopati ekuipaj na poti k miru, ki je vzrok za ustanovitev naiše zveze. V imenu vlade turške republike vam želim, gg. predsedniki im g. minister, dobrodošlico v Turčiji. Po štirih letih neutrudljivega dela lahko podamo bilanco Balkanske zveze, ne da bi pri tem izrekli le najmanjši pridržek za njegov popoln uspeh. Toda naša moč ni samo v pogledu, ki ga posvetimo preteklosti. Mi lahko tudi gledamo v bodočnost z vsem zaupanjem, ki nam ga daje pravičnost naše 6tvari in vera, ki jo imamo vsi v končni uspeh. V vznemirjenem svetu dajemo zgled miru, dali smo dokaz kar najširšega razumevanja vseh upravičenih zahtev, ohranili smo svoja tradicionalna prijateljstva in razvili okvir naše dobre soseščine. Vlili smo 6vetu zaupanje s svojo lojalno politiko brez sleherne skrite misli in danes stremimo za tem, da postanemo po zaslugi naše neločljive zveze vez prijateljtva med narodi. Ali naj še enkrat potrdim, da pomeni Balkanska zveza v naših očeh predel miru in prisrčnega sodelovanja in da 6e bomo čutili tem krepkejše kot služabniki velikega ideala, ki nas je združil, čim več bo znotraj naših velikih meja zedinjenih narodov. Brez slehernega dvoumja glede naših strem-ljenj pa tudi brez sleherne slanosti glede naših pravic smo pripravljeni razumeti tudi potrebe drugih. Za naše štiri države je načelo, ki prevladuje v zunanji politiki, ohranitev na>še politične in gospodarske neodvisnosti. In ker je ta politika najboljše poroštvo miru. Zavedamo se, da služimo temu idealu, ko po najboljših močeh utrjujemo naše sile notranjega odpora in naše pripomočke za zunanjo obrambo. Realnost v zunanji politiki je element, ki 6e ga poslužujejo države Balkanske zveze z vso zmernostjo, ki karakterizira njihovo mednarodno delovanje. Ta realnost je omogočila balkanskim zaveznikom njihovo politiko zvestobo mednarodnih obveznosti in velikim načelom, ki jo navdajajo. Zgodovina zadnjih let je rodovitna in poučna. Začeli smo konsolidirati in graditi ne v kakšnem negativnem in demoralizirajočem duhu, temveč v popolnoma pozitivnem 6mislu. In to je rodilo dober uspeh. Danes 6e lahko zberemo okoli mize, da pogledamo kakor običajno po političnem obzorju z mirno vestjo in v trdnem prepričanju, da 6e razumemo v vseh točkah. Gospodje predsedniki, gospod minister! Mir je zaklad, ki zahteva njega ohranitev, trajno po-zormc6t in čuječno oko. Odgovornost vlad je velika. Toda velikanska naloga, ki nam je poverjena, bo v marsičem poplačana 6 pozitivnimi tvorbami, ki jih vlade dosezajo v interesu 6vojih držav in v najvišjem interesu miru. Vlade članic Balkanske zveze so pogosto zaslužile to nagrado in globoko eem prepričan, da bodo v bodoče po zaslugi 6voje lojalne politike dobile tudi druga zadoščenja in dosegle na tem področju nove konkretne rezultate. Pozdravljam razdobje vzajemnega sporazuma za mir in sodelovanje, ki 6tno ga dosegli na Balkanskem polotoku in dvigam 6vojo čašo na zdravje grškega kralja, kralja Romunije, Nj. Vel, kralja Jugoslavije in Nj. kr. vis. kneza namestnika Pavla ter pijem za veličino in napredek članic Balkanske zveze ter za večno prijateljstvo, ki jih druži. Metaxas naglasa soglasje med članicami Balkanskega sporazuma Ankara, 26. febr. AA. Na zdravico zunanjega ministra Ruždi Arasa je odgovoril predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas, ki je rekel: Gosp. minister! Posebno srečen sem, da imam čast in dolžnost zahvaliti se Vaši ekselenci v imenu svojih odličnih tovarišev, zastopnikov kraljevine Romunije in Jugoslavije, kakor tudi v lastnem imenu za prisrčen in topel sprejem, ki nam je bil prirejen. Moram Vam reči, kako nas je dirnila pozornost, ki nas obdaja, odkar smo prišli v Vašo lepo^ domovino. Čutim in isto čutijo tudi moji tovariši, da izrazi te gostoljubnosti dokazujejo tudi, kako je turško prebivalstvo za cilje našega sporazuma navdušeno. Pogodba, ki nas veže, ne sloni na metodah in trenutkih politične oportunitete, ampak je izraz krepke volje naših narodov, ki hočejo živeti v tesnem bratstvu. Ta pogodba ni naperjena proti nikomur, ker bi bila sicer njena usoda zapečatena, ko bi dosegli trenutni cilj. Ta pogodba je dokaz in manifestacija politične zrelosti balkanskih narodov, ki so si jo pridobili v prejšnjih težavah, dolgotrajnih borbah in jalovem tekmovanju. Globok razlog te pogodbe pa leži v potrebi po stalnem sodelovanju naših narodov, da bi lahko tako lepše služili svojim koristim. Ti moralni cilji so obenem naše skupne miroljubne težnje. Ali je potrebno, da bi še enkrat podčrtal, da so se uresničile naše nade, ki smo jih stavili v to pogodbo. Mi vemo, da smo lahko ponosni na pot, ki smo jo že prehodili, in tudi na dosežene uspehe. Na svojih rednih sestankih in pogovorih smo zmeraj skozi isto prizmo gledali ne samo na naše lastne zadeve, ampak tudi na vprašanja mednarodnega pomena, ki so se nanašala na naše zadeve. Zaradi popolne soglasnosti med nami je zmeraj rastla važnost našega sporazuma v mednarodnem življenju. Prav tako je postala balkanska pogodba, ki ščiti stalnost na Balkanu, dragoceno sredstvo za ohranitev miru. V tej veri v neomejeno bodočnost našega zavezništva dvigam čašo na čast N j. ekscelenci predsedniku turške republike za veličino in napredek prijateljskega in zavezniškega turškega naroda in na zdravje in osebno srečo Vaše ekscelence. Kai poroča italijansko časop>s*e Rim, 26. febr. m. Z zasedanjem stalnega sveta Balkanskega sporazuma v Ankari se bavi tudi italijansko časopisje. Med drugim poroča »Tribuna«, da bod zastopniki držav tega sporazuma na sedanjem zasedanju razpravljali tudi o odnošajih teh držav nasproti Španiji, o Zvezi narodov, nato o vprašanju madžarskega oboroževanja, kolektivnega priznanja italijanskega cesarstva ter nazadnje tudi o zadnjih dogodkih v Avstriji. Po zatrjevanju »Tribune« italijanski politični krogi ne izključujejo možnosti, da bo tudi Bolgarija pristopila k Balkanskemu sporazumu. Halifax - Edenov naslednik KI(Ub protestom opozicije je Chamberlain odločen izvesti svoj program do kraja London, ‘26. febr. o. Včeraj popoldne je bilo objavljeno imenovanje lorda Halifaxa za zunanjega ministra Velike, Britanije. 'Lord Halifax je bivši predsednik kronskega sveta in bivši indijski podkralj. Kljub ostrim protestom angleške opozicije, zlasti pa delavske stranke, ki je zahtevala, da mora resor zunanjega ministra prevzeti edino le član Spodnjega doma, je predsednik Chamberlain postavil lorda IIalifaxa na Edenovo mesto. Zaradi tega pripravlja delavska strank ne samo protestna zborovanja v vseh večjih angleških mestih, temveč l>o organizirala obsežnejše demonstracije. Opozicijski krogi naglašajo, da je Cham-berlainova zunanja politika podobna hazardni igri, v kateri se Angliji utegne pripetiti kak velik polom. ... Chamberlain je odločen voditi zunanjo politiko po načelih, kakor jih je bil označil v svojem govoru v parlamentu. Ta politika je politika stvarnosti in dejstev ter je lord Halifax najprimernejši moz, da izvrši nalogo, kakor si jo je zamislil Chamberlain. Ker je Halifax član Zgornje zbornice, ne more zato nastopati kot govornik v parlamentu. Pač pa bo Chamberlain sam v parlamentu branil zunanjo politiko svoje vlade. Lord Halifax, ki je danes star 56 let, je zelo naklonjen Nemčiji, kar vzbuja upanje, da se bodo pospešila in ugodno razvijala ne samo pogajanja med Anglijo in Italijo, temveč tudi pogajanja med Anglijo in Nemčijo. Prvi ugodni znak je pristanek Italije in Nemčije na angleško zahtevo, da se iz Španije umaknejo prostovoljci. London, 26. febr. o. Lord Halifax se je rodil kot Edward Frederich Lindley Wood. Njegov oče še živi in ima danes 94 let. V letih 1926 do 1931 je bil Halifax indijski podkralj, v času, ko je Gandhi imel največji vpliv na indijski narod ter je razvil največjo propagando za neposlušnost Angliji. Halifax je bil tisti, ki je dal Gandhija zapreti, vendar pa je kljub temu ostal z njim v dobrih prijateljskih odnošajih. Leta 1929 je bil na Halifaxa izvršen atentat, ki se je pa ponesrečil. Med svetovno vojno se je Halifax udeleževal bojev v Franciji pri Yorkshirskih konjenikih kljub temu, da ima že od rojstva pokvarjeno levo roko. Franc ia je vznenrriena London, 26. febr. o. Francoski poslanik v Londonu Corbin se je včeraj zglasil v zunanjem ministrstvu in se razgovarjal z Vansitardom in Ply-mouthom o nekaterih odstavkih Chamberlainovega govora. Zlasti se Francija zanima za trenutno stanje v pogajanjih med Anglijo na eni strani in Italijo ter Nemčijo na drugi strani. Prav tako se je Corbin zanimal za stališče, kakršno bo Anglija zavzela do Avstrije. Pogafan?a London-R m-Berlin London, 26. febr. o. Angleški poslanik v Rimu lord Perht, ki se mudi v Londonu v zvezi z angle- Spet spor med U*A in Japonsko Wasbinga 9753 trupel. Nacionalisti so v tem času zavzeli 1100 kvadratnih km ozemlja. Pet kitajskih bombnikov je v četrtek bombardiralo Shikijang, severno od činkčava. Z bombami so uničili dva vlaka z municijo na postaji in več japonskih letal na letališču. Pri angleško italijanskih pogajanjih zahteva svojo besedo tudi egiptska vlada. Zahtevo utemeljuje vlada s tem, da tvori važen del pogajanj ureditev vprašanja Sueškega prekopa, kar pa se sme reševati samo s prisotnostjo in sodelovanjem egiptskega delegata. Angleška delavska stranka še vedno zahteva, da mora biti zunanji minister član spodnje zbornice. Predlog je naperjen proti imenovanju lorda llalifaxa za zunanjega ministra. Dve železniški progi skozi Prago je sklenilu zgraditi praška občina. Ena proga bo šla s severa proti jugu, druga pa od vzhoda proti zapadu. Večji del stroškov bo krila vlada. Pet let se Angleži ne bodo udeleževali svetovnih tekem v hockeju na ledu. Ta čas bodo porabili za smotreno vežbanje lastnih igralcev, da jim v bodoče ne bo treba več najemati za svoje moštvo Kanadčanov. Prometni minister dr. Mehmed Spaho se jo včeraj s posebnim električnim vlakom v družbi italijanskega prometnega ministra,, državnega podtajnika v tem ministrstvu in nekaterih častnikov fašistične milice pripeljal v Rim. Protestne shode zaradi dogodkov, ki so izzvali Edenovo ostavko, bo priredila angleška delavska stranka danes in jutri v vseh večjih angleških mestih. Resnični letalski napad bodo uprizorili v delavskem predmestju angleškega mesta Nothingam. Mesto je namreč sklenilo podreti večje število neuporabnih delavskih stanovanj in zgraditi nova. Zarodi manjših stroškov pri podiranju pa bodo ta aela opravila kar vojaška letala, pri čemer se bo obenem preskusila tudi letalska protiobramba. Vajam bo prisostvoval minister Samuel Hoare. Albanski poslanik na Dunaju Pekmesi je včeraj po krajni bolezni umrl. — V Teheranu pa je umrl tiranski zunanji minister Sami. Operacija, kateri se je podvrgel, se je ponesrečila. 5. marca bo imel madžarski ministrski predsednik Darany v parlamentu govor o vladni notranji politiki. Govor pričakujejo z velikim zanimanjem, zlasti, ker je dala vlada pred kratkim razpustiti madžarsko nac. socialistično stranko. 8000 izvodov Hitlerjeve knjige >Mein Kampk, so prodali v Parizu v nekaj dneh po nedeljskem govoru kanclerja Hitlerja. Rajhovsko časopisje i vidnim zadovoljstvom beleži ta uspeh. 250 milijonov dolarjev izrednih kreditov je odobril ameriški senat za brezposelne delavce. Kongres je ta predlog že pred tem sprejel. Potniško letalo, last ameriškega časopisnega magnata Hearsta, se je ponesrečilo v bližini kalifornijskega mesta San Louis. Štirji potniki so bili mrtvi, eden pa težko ranjen. Potniki so bili osebni gostjo Hearstovi, med njimi tudi lady Plunckert iz Londona. Vzrok nesreče še ni znan. Feldmaršal Goering je na lovu v Bjalovicah ubil tri vepre. Koliko uspehov pa je v času svojega obiska žel na političnem polju, pa poročila nič ne povedo. Dosedanji rimski parlament bo ukinjen in bo mesto njega ustanovljena posebna fašistična stanovska zbornica. Odlok o tem 1k> padel na zasedanju fašističnega sveta 3. marca. 1,800.000 kilogr. jekla so natopile vse nemške železarske tovarne v januarju, če se bo proizvodnja vse leto držala na isti višini, bo Nemčija dosegla tisto količino jekla, kakor jo je bil napovedal Hitler v Reiehstagu. Bivši poveljnik ameriških čet v Franciji med svetovno vojno general Pershing umira. Srce je namreč popolnoma oslabelo. Starega generala vzdržujejo pri življenju edino še z injekcijami. Nov letalski rekord sta postavila italijanska pilota Adriano Bacula in Paolo Dambrozi. S trimo-tornim bombnikom, obteženim b 2000 kg tovora, sta preletela 1000 km dolgo razdaljo s hitrostjo 440.95 kilometrov na uro Češkoslovaška v vojni in miru Lepa prireditev JCIige v Unionu Ljubljana 26. februarja. Snoči je bila v veliki unionski dvorani veličastna prireditev, ki je imela namen, da nam pokaže bratsko češkoslovaško republiko v vojni in miru. V imenu prirediteljice Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani je njen predsednik dr. E. Stare spregovoril uvodno besedo, v kateri je poudarjal moč ideje, demokracije in misel miru, ki je vodila voditelje češkega in slovaškega naroda, zlasti pa pok. predsednika ČSR T. G. Masaryka, pri nas pa pok. kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predvojno slovanstvo je bilo le v malem obsegu praktično, po vojni pa je dobPo realne temelje. Naša naloga je praktično delo za vzajemnost in ožje zbližanje a. brati, ki so nam blizu po enotni krvi, dhu in usodi. Drugi govornik, konzul ČSR v Ljubljani, g. Stanislav Minovsky, nam je v pomembnem govoru približal nastanek in stremljenja češkoslovaške republike. Govor g. konzula je občinstvo večkrat pretrgalo z viharnimi ovacijami ČSR. G. konzul je v svojem govoru očrtal poglavitne mejnike iz življenja Čehov in Slovakov, in naglasil, da je bilo leto 1918 leto osvoboditve iz- pod nasilja. V boju za samostojnost so si Čehi in Slovaki vzeli pot duševnega preporoda in izobrazbe. Buditelji naroda so izhajali iz revnih koč. V ospredju je bilo vprašanje ljudske izobrazbe Po vojni so bili ustanovljeni prosvetni zbori po deželi z nalogo, državljansko vzgojiti ljudstvo. Slišali smo tudi o uspehih, ki jih je ČSR dosegla na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem področju. ČSR je edina država v Evropi, v kateri po svetovni vojni ni bilo prevratov. V sedanjih zmedah je ČSR dobro pripravljena. Po govoru g. konzula smo videli zanimive filme, ki so nam prikazali prezidenta T. G. Masajka na gradu Lany, prezidenta dr. Ed. Be-neša na gradu Topolčany na oddihu, dalje zgodovinski film iz življenja češkoslovaških legionarjev v Franciji, nemi film o kongresu 36.000 češkoslovaških legionarjev v Pragi. Zvočni film nam je pojasnil veliko obrambno moč češkoslovaške armade, zvočni film v barvah in izredno lopo tehnično izdelan pa svečanosti češkoslovaškega kmečkega ljudstva v narodnih nošah. Slike je pojasnjeval dr. E. Stare. Večer je bil lepa, prisrčna manifestacija prijateljstva z ČSR Preiskava o umoru pri Bolfenku se nadaljuje Nove zanimive podrobnosti Maribor, 25. febr. Grozoviti umor dveh smučarjev pri Sv. Bolfenku nad Mariborom je za naše kriminaliste trd oreh. Storilce imajo, znan je potek dejanja, znane so že razne okolnosti, ki 60 zločin povzročile, zaradi zakrknjenosti zločinov pa dejanje še vseeno ni tako od vseh strani osvetljeno, da bi bilo mogoče krivce izročiti državnemu pravdništvu, da jih na podlagi zbranega materiala obtoži. Predvsem nastopajo novi momenti, ki govore zato, da ee Šega umora sam ni udeležil. Poleg izpovedb njegove priležnice, ki izjavlja, da je bil Šega ob šestih zvečer usodnega dne doma, potrjujejo to tudi nekatere druge osebe, ki so ga v dotičnem čas videle v stanovanju. Pojavila pa se je sedaj nenadoma še 06eba zagonetnega četrtega sokrivca, ki je najbrže za nameravani umor vedel ter ga je pomagal zasnovati. Tudi ta oseba se že nahaja v zaporih mariborske policije. Sumljivo je zlasti, da ee je Šajtegel v svojih dosedanjih priznanjih krčevito trudil, da bi tega četrtega osumljenca raz- bremenil. Policija si neumorno prizadeva, da bi zbrala dovolj obtežilnega materiala. Neprestano se vrše na kriminalnem oddelku zasliševanja vseh mogočih oseb, ki eo bile z osumljenci znane. Izjave nekaterih eo zelo obteževalne. Tako zlasti izjava nekega Krajnca, ki stanuje v podstrešni 6obici pri Bevardijevih. Ta je izpovedal, da je videl, kako so se pretečeno soboto kmalu opoldne sestali pri Bevardijevih Šajtegel in Šega z mladim Bevar-dijem. Ni pa videl, koliko oseb je odšlo potem v gozd. Največkrat je bil dosedaj zaslišan Šajtegel, ki pa se je začel vedno bolj zapletati v svojih izjavah. Enkrat pravi, da so se vsi trije morilci sestali pri kadetnici, drugič zopet, da so se sešli poleg Hostejeve gostilne v Radvanju, tretjič pa, da eo prišli skupaj šele pri Bevardiju. Potek preiskave bi gotovo bil olajšan, če bi bili vsi osumljenci na razpolago policiji. Tako pa Bevardija zaslišujejo posebej na sodišču ter so ga samo enkrat imeli v policijskih zaporih, da so ga konfrontirali s Šego. Vendar pa bo v najkrajšem času zagonetka tega umora popolnoma pojasnjena. Danes po;e Erika Druzavlč Njeni film-ki partnerji so: Paul Hdrblger, Lutie Englisch, Rudolf Carl in Greti Theimer, sami igralci, ki Vas bodo za pustno soboto in nedeljo imenitno zabavali!! Kot dopolnilo pokažemo pri vseh predstavah: prvi plastični film ki bo izzval burio smeha ' 1 KfiNO UNION Tel 22-21 naša znamenita pevka in umetnica v zabavni Ziehrerjevi opereti .Die Undstrelcher POTEPUHI Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15. v nedeho ob 15., 17., 19. in 21. uri Pripirolamo nakup vstopnic v predprodaji Jutri, na pustno nedeljo ob 10‘30 dop. vesela pustna matineja. Cene od 2'50 do 6.50 Din Stanlio in Olio v veseli burki lltodno sorodstvo ter prvi plastični film Napačna očetovska ljubezen Celje 25. februarja. Pred malim senatom okrožnega sodišča sta se zagovarjala danes dopoldne 59 letni vdovec, tesar Jeram Jakob iz Polul pri Celju, in 37 letni Tržan Leopold iz Prožinske vasi pri Sv. Jurju ob j-už. žel. Tržan Leopold je bil zaslišan na razpravi 21. januarja t. 1. kot priča Jerama Jakoba, katerega sin Andrej je bil obdolžen, da je ukradel Knezu Fricu iz zaklenjene omare denarnico z 122(1 din. Andrej je zanikal vsako krivdo, v svoj zagovor pa je navedel, da je prejel denar od Tržana Leopolda, ki jih je dal, da bi napravil njegov oče dva nova skobelnika po 550 din. Sodišče je zaslišalo Tržana Leopolda. Ta je vse zanikal in izjavil, da sicer pozna Jerama Jakoba in Andreja, ker so delali skupno pri regulaciji Savinje, da pa mu ni dal nobenega denarja. Kmalu pa je Jeram Jakob pregovoril Tržana L, da bi pričal za njegovega sina, če bi bilo potreba, zanj prisegel tudi po krivem, še pred razpravo ga je pregovoril, naj se nikar ne boji, saj kriva prisega ni nič kaj tako hudega. 1’ržan Leopold pa je imel vero in ni prisegel po krivem. Ko ga je namreč sodnik opozoril na protislovja njegovih izjav in pokazal križ, se je Tržan ustrašil ter odkrito priznal, da ga je h krivemu pričevanju pregovarjal Jeram Jakob. Jeram Jakob je obledel, priznal in se opravičil, da je vse to storil iz ljubezni in usmiljenja do svojega sina, ki je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Sodišče je obsodilo Jerama Jakoba zaradi snovanja h krivemn pričevanju na 4 mesece strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 1 leta. Tržana pa na 1 mesec strogega zapora. Obtoženca ne bosta takoj nastopila svoje kazni, ker ■so celjski zapori prenapolnjeni. Jakob bo nastopil svojo kazen šele meseca aprila, izrazil pa je željo, da bi rajši sedel sedaj, kot pa takrat, ko bo zunaj mila pomlad. Kazen sta oba vdano sprejela. Znana družba pred sodniki Celje 25. februarja. Mali senat je imel danes pred seboj stare grešnike, ki jih sodišče prav dobro pozna zaradi številnih sodb, ki jih je izreklo nad temi nepo-Iroljšljivci. So to 53 letni čevljar Korošec Jernej iz Loč, 53 letni delavec Cvetcržnik Anton, ki oba služita svojo kazen za številne tatvine in vlome v mariborskih zaporih, 63 letni delavec Žohar Franc iz št. Ruperta nad Prožinom, in 32 letni Kenda Rudolf. Navedeni so vlomili na Sp. Hudinji pri Celju v hišo Rateja Ludovika ter ukradli čevljarski šivalni stroj, več oblek in perila. Žohar je ipovedal pred sodiščem, kako so razbili okna, pokradli, zlomili vrata ter odnesli ukradene predmete. Pri razpravi so obtoženci drug drugega obremenjevali in ee tako rekoč sami sodili Cveteržniku, ki je že skoraj polovico svojega življenja v zaporih, saj je bil žc obsojen skupno na 22 let robije, je sodišče prisodilo 1 in pol leta robije in nadaljnje pridržanje v zaporu, Korošec, ki je bil prav tako Avstrijci izganjajo naše državljane Gornja Radgona, 26. februarja. V četrtek 24. februarja 60 avstrijske obmejne oblasti predale našim preko tukajšnjega obmejnega mostu v Gornji Radgoni zakonca Deutsdimeister Ivana in Marijo z dvema otrokoma, ki sta 6tara 3 in 5 let. Po uradnih podatkih in izjavah zakoncev je razvidno, da je Deutschmeister Marija bivala v Avstriji že od svoje rane mladosti, kjer se je pozneje poročila z Ivanom, ki je tudi bival v Avstriji 16 let. Bila sta najemnika-poljedelska delavca v občini Hirt. V 6redo 23. februarja zjutraj jima je dostavil župan občine Hirt izgonski list in privedel tudi voznika, nakar sta morala z malenkostnim svojim premoženjem takoj v Jugoslavijo. — Omenjena zakonca sta pristojna na Trate, občina Velka, okraj mariborski 1. br. THEA von HARBON: II. del »EŠNAPURSKEGA TIGRA« zaključno filmsko delo Indijski nagrobni spomenik Kino Matica Telefon 21-24 GUSTAV DIESSEL - La JANA - THEO L1NGEN Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri in v nedeljo ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Kino Matica Telefon 21-24 Matineja ob pol 11. uri dopoldne po znižanih cenah 6, ,,EŠIiapiJrSS4i 4igeP“ Gospodarsko stanje se izboljšuje, zaposlenost narašča Iz poročila OUZD v Ljubljani Ljubljana, 25. februarja. Še nobeno leto, odkar je Jugoslavija, ni bilo tako plodovito v socialnih in zavarovalnih reformah kot prav leto 1937. Ni dvoma o tem, da bo preteklo več let, preden se bodo reforme javnega socialnega kakor tudi zasebnega zavarovanja, zasnovane v minulem letu, izvedle v vseh podrobnostih. Važnejše uredbe so naslednje: Uredba ministra socialne politike in narodnega zdravja o ugotavljanju minimalnih dnevnic, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnav in arbitraž od 12. februarja 1937. Uredba ministra trgovine in industrije o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji od 25. II. 1937, katera polaga posebno važnost na manjše zavarovalnice n. pr. pomožne blagajne, pogrebna društva, sklade za pokojninsko zavarovanje in slično. Uredba ministra socialne politike in narodnega zdravja o izvajanju zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, od 17. III. 1937. Rešitev ministra socialne politike in narodnega zdravja od 11. VIII. 1937 o povišanju prispevka za borze dela v svrho povečanja podpor brezposelnemu delavstvu. Uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na celo območje Jugoslavije od 25. XI. 1937. Prvi pogoj za tako številne in obširne reforme je ustvarilo izredno povoljno gospodarsko stanje in gospodarski razvoj v 1. 1937. Saj vemo, da se je zaradi gospodarskih kriz odlašalo izvajanje invalidnega zavarovanja delavstva nad 12 let, to je od 1. julija 1925 dalje, dan, ki je določen kot zadnji termin z zakonom o zavarovanju delavcev. Gospodajsko stanje in tendence leta 1937 predvsem označujejo podatki OUZD-a v Ljubljani. Okrog 98 tisoč zavarovanih delavcev Povprečno število zavarovanih delavcev je znašalo v minulem letu 94.495. Formalno je bila ta številka višja samo leta 1930, ko je bilo letno povprečno zavarovanih 97.688 delavcev. Pripomniti pa je treba, da predstavlja leto 1937 maksimum zaposlenosti. Ako bi namreč imel OUZD zavarovane še delavce, zaposlene na račun bed-nostnega fonda in gotove skupine poljedelskih delavcev — ki so samo slučajno in postransko zaposleni pri delu, zavezanem zavarovanju — kakor je bilo do leta 1935, potem bi znašala letna povprečnina 1937 nekaj nad 98.000. Druga okolnost, ki vpliva na višino zaposlenosti, je manjši dotok delavskega naraščaja zaradi padca porodov v svetovni vojni 1914—1918. Število vajencev je padlo skoraj na polovico v primeru s stanjem leta 1929, to je skoraj za 8000 oseb. Da ni število porodov med svetovno vojno nazadovalo, bi imeli brez dvoma večje letne povprečnine zavarovanega delavstva. Odkar obstoja OUZD, ni bil letni prirast članstva tako velik, kot ravno leta 1937, saj je znašal celih 8.578. oseb.Razvoj zaposlenosti ni bil še nikdar tako povljen kot lansko leto. Leto 1937 je torej v tem pogledu ravno v nasprotju z letom 1932, ko je bilo največje nazadovanje zaposlenosti. Napredek v raznih induefri ah Pri ugotovitvi splošnega naraščanja zaposlenosti nastane vprašanje, katere industrije izkazujejo posamič največje napredovanje. Največji prirast je bil v tekstilni industriji in sicer 1784, njej sledi gozdno-žagarska industrija z letnim prirastkom 1692, nato pridejo gradnje nad zemljo (visoke gradnje) z letnim diferencialom 1443 itd. Važna je ugotovitev, da nobena industrija ni nazadovala v večjem obsegu. Največji letni padec izkazuje industrija papirja, in še ta znaša samo 132. Stanje in razvoj zaposlenosti je bilo v letu 1937 z ozirom na prejšnja leta v splošnem najboljše. Ljutomerski šolarji so se spomnili naših izseljencev Ljubljana, 25. febr. Tudi naša šolska mladina ima veliko poslanstvo pri skrbstvu za našo slovensko kri na tujem in dosega lahko ogromne uspehe, ako se tega poslanstva zave in ga izvršuje. Neverjetno se to sliši, pa je vendar tako res. Poslušajte, kaj piše ameriška »Ave Maria« iz So. Chicage: Saj ne vem, kako bi začel, da bi povedal, kako lepo je bilo v nedeljo 2. januarja v naši cerkveni dvorani, ko je naša šolska mladina priredila pod vodstvom svojega župnika prav mikaven večer, ki nam bo ostal še dolgo v prijetnem spominu... Ne bom na tem mestu opisoval programa na odru, ker kaj takega bolj spada v dnevno časopisje. Ne morem pa mimo tiste točke, ki je bila na vrsti proti koncu celotnega sporeda. Prav primerno je ravno ta večer izbral za to, da nas je iznenadil s tako prisrčnimi pozdravi od naših malih v domovini. O tem moram pa že nekaj več napisati. V svoje veliko presenečenje smo izvedeli, kako otroci v domovini mislijo na nas izseljence. Tam v zeleni »štejerski deželi«, v Ljutomeru, so šolski otroci zbrali velik album slik raznih krajev domovine, jih lepo povezali in primerno okrasili in jih poslali v Ameriko. Poleg lepih fotografskih posnetkov so pa še sami naslikali to in ono zanimivost, da pokažejo izseljencem, kaj so se male glavice naučile, in koga si vse upajo. Toda to jim ni bilo še dovolj. Sestavili so tako srčkana , in ljubezniva pisma, v katerih se spominjajo nas j izseljencev, ki smo šli v tujino za lioljšim kru- i hom kot ga more dati mati domovina. V teh srčnih izlivih so pozabljali svoje lastno uboštvo ; ter mislili samo na nas, kako bi nas najbolj raz- ; veselili in nam pokazali svojo ljubezen. Komu bi se srce ne ogrelo ob pogledu na vse te, s toliko že večkrat obsojen zaradi tatvin, je dobil 1 leto robije, po odsluženi kazni pa bo pridržan v zaporih še 5 leta. Žoharja je sodišče obsodilo le na t mesc strogega zapora, Kendo pa na 300 dinarjev denarne kazni. Vsi so kazen sprejeli. ljubeznijo pisane vrstice, ki so privrele iz nedolžnih otroških src, ki ne poznajo hinavščine, ampak povedo odkrito, kar mislijo v svojih mladih glavicah, katerih še ni zmešala hudobija sveta. V svoji otroški iznajdljivosti so šli tako globoko, da niso pozabili peščice svoje domače rodne zemlje, katero so tudi poslali z ostalimi spominki izseljencem. In to je bilo pač najlepše in najgan-ljivejše ta večer, ko nam je g. župnik pokazal majhno žaro, v kateri je bila naša slovenska rodna zemlja. Roke so same od sebe prišle skupaj in po dvorani je zagrmel aplavz na te tako dobro misliče šolarčke iz Ljutomera, v očeh pa so zablestele solze. Kdo je pač ta večer mislil, da bo deležen tako toplega pozdrava iz domovine? Ko snm slišali pozdrav, mar bi komu zamerili, če so mu pri tem pridrsele solze ljubezni do domače grude iz oči in spolzele tiho po licu? In roka, ki je prej ploskala domovini v pozdrav, je te solze skrivno obrisala, da je ta in oni, ki je imel iste občutke, komaj opazil to pri svojem sosedu. No, da, kaj vam bom še nadalje razkladal naša Čustva, saj se vsi razveselimo žo samo pisma, ki ga dobimo iz domovine, ki je šlo samo skozi roke teh, ki trpe na domači grudi. Koliko bolj smo pač pozdravili zemljo; ki nas je redila, ko smo bili še doma, ki je pila naš znoj, ki je z nami vriskala, kadar smo bili veseli, in z nami žalovala ter pila naše solze, kadar smo se žalostili. Kako radi bi bili tedaj te otroke objeli in jih pritisnili na svoja srca, toda, ostali so daleč, tam za morjem s samo edino prošnjo, naj ne pozabimo rojstnega kraja svojega. Zase pa menda niso nič prosili. Toda kaj malega bomo tudi mi njim poslali v spomin. Za zdaj pa, otroci ljutomerske šole, ki smo bili deležni vaših pozdravov, najlepša hvala in Bog plačaj! Po vaši zaslugi je prišel med nas tisti večer — košček drage nam domovine! Tako »Ave Maria«. Ali ni to veliko poslanstvo? Veliko delo? Da, je! In vendar, kako z lahkoto so ga izvršili 1 otroci ljutomerske meščanske šole! Ali bi ga ne zmogle še druge šole* Padanje ženskega članstva OUZD je davno statistično ugotovil, da ob' krizah relativno bolj naraščajo ženski zavarovanci, kot pa moški, ob gospodarskih konjunkturah pa ravno obratno. Zanimivo je, da je bil letni diferencial odstotka ženskih članov do leta 1935 vedno pozitiven. Šele leta 1936 je prvič v zgodovini OUZD-a odstotek ženskih članov začel padati. Delavske mezde Glede delavskih zaslužkov v letu 1937 se ni mogoče izraziti tako optimistično, kakor glede z®; poslenosti delavstva. Res je sicer, da se zaslužki delavstva zboljšujejo že od leta 1936 dalje, vendar to izboljševanje še daleč ni tako izrazito, kakor bi bilo želeti. Prav to prepočasno zboljševanj® delavskih zaslužkov je bilo tudi vzrok, da je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja izdalo uredbo o minimalnih dnevnicah, katera je brez dvoma pospešila naraščanje delavskih zaslužkov. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera je nekoliko nižja od stvarnega dnevnega zaslužka jx>vprečnega delavca, je znašala v letu 193? 23.15 din. Povprečne dnevne zavarovane mezde so bile v petletju 1928—1932 višje nego v let« 1937. Najvišjo povprečno dnevno zavarovano mezdo smo imeli v letu 1930, in sicer 26.45 din, ki j0 za 2.94 din višja nego v minulem letu. Ako ocenimo celokupno zavarovano mezdo za leto 193® z okroglo 700 milijoni, potem znašajo bremena socialnega zavarovanja za leto 1938 nekako 96 milijonov ali skoraj 100 milijonov, ki se v obliki zavarovalnih podpor OUZD-a vrnejo zavarovanemu delavstvu. Ako pa upoštevamo še nadaljnjih 30 milijonov zavarovalnih prispevkov za Pokojninski zavod za nameščence, 35 milijonov za Bratovske skladnice, prispevke zn pokojninsko zavarovanje železničarjev, državnih in javnih uradnikov, prispevke raznih manjših pokojniskih fondov, potem znašajo socialna bremena v dravski banovini letno blizu 250 milijonov ali eno četrtino milijarde dinarjev. Zdravstveno stanje ni zadovoljivo Tudi z ozirom na povprečni stalež za delo nesposobnih bolnikov postavlja minulo leto 1937 višek. Ta povprečni stalež je znašal 2652. Seveda je to predvgem posledica naraščanja članstva. Razume se, da je pri večjem članstvu večji stalež bolnikov. Vendar zdravstveno stanje delavstva / minulem letu 1937 ni bilo posebno zadovolji^ Odstotek bolnikov je znašal 2.81%. Samo v leW 1936 je bil večji odstotek, v letih 1924 in 193» namreč organizacija zdravstvene službe še ni bila dovolj urejena. Vendar nam negativni diferencial odstotka bolnikov v letu 1937 obeta zboljšanj0 zdravstvenega stanja med zavarovanim delavstvom. Filmi »Princesa koral« (Kino Sloga). 0 filmu je časo^ pi6je že mnogo poročalo, pa zato, ker 60 ga Nemci posneli v naši Dalmaciji in kot glavna igralca pritegnili rojaka Ito Rino in Svetislava Petroviča. Film ima torej za našo zemljo izrazit propagandni značaj in pomen, ki ga ne ememo jx>dcenjevati ali celo zanikati. Tehnično fotografska stran filma ima svoj0 odlike, ki pa v pretežni večini niso v skladu s pomanjkljivo zgradbo igre in dejanja. Domačinska preprostost in povezanost Dalmatincev na morje i° močna le v sliki, pokvari se pa v igri in igralcih; ki bi morali predstavljati Dalmatince, pa so ostali le ateljejski ljudje. Ta disharmonija med ljudmi in pokrajino je preočita. Svojo nalogo sta pozitivno rešila le Ita Rina in Petrovič. Tolikokrat omenjene Tijardovičeve muzike je silno malo. Če hočemo biti pravični, bomo rekli, da film nima umetniških stremljenj, pač pa skuša proslaviti Dalmacijo in ohraniti v sliki nekaj dalmatinskih že izumrlih običajev, med njimi lov na korale. Pokrajina je ostala v filmu živa in prepričevalna. Zato je prav, da je prišel film na program. Veleposestvo Zorani spet prodano Gornja Radgona, 26. februarja. Že meseca decenfbra 1937 smo poročali v »Slovenskem domu« o dražbi jmsestva graščine Zor-zini v Podgradu pri Gornji Radgoni. Posestnica Zorzmi je pred nedavnim ponovno prodala po svojem zastopniku veleposetniku Somerju v nemški Radgoni 150 oralov posestva, predvsem orne zein-sje. Bilo je sklenjenih vsega skupaj nič manj kot 80 pogodb. I ako je prišel sjoef precejšen del zemlje nemškega veleposestva v slovenske roke. Nenavadna kmečka ohcet v Kraniu Vesel opomin na šenčnrske dogodke. Kranj, 25. febr. V nedeljo popoldne ob 4. bo v Kranju nenavadno gostija, ki je obenem vesel odmev znanih senčunekih dogodkov. G. dekan Matija Škerbec bo namreč poročil v Kranju g. Vinka Kosa, posestnika v Voklem pri Šenčurju z gdč. Marijo Šorn, hčerko posestnika v Prebačevem pri Kranju. Nevestina priča bo g. Janez Brodar, bivši narodni poslanec, ženinova priča pa g. J. Laboda iz Dola. Kakor je iz imen razvidno eo bili vsi tako g. dekan kakor tudi ženin in nevesta z obema pričama zaprti ob znanih šenčurskih dogodkih, nevesta je okusila sicer le kranjske zapore, vsi drugi pa so trpeli v belgrajskj >Glavnačk. Na gostijo bodo povabljeni vsi bivši »zločinci« šenčurskih dogodkov. To bo prava kmečka ohcet. Kako vse drugačene bi bile razmere med našimi izseljenci, ko bi naše šole to poslanstvo vršile že pred leti! Pa vsaj sedaj storimo svojo dolžnost! tu in tam Narodna skupščina jo v četrtek izglasovala v t načelu državni proračun s 183 proti 96 glasovom. Za proračun so glasovali tudi nekateri opozicijski poslanci, med njimi tudi dr. Novačan. Pred glasovanjem se je oglasil k besedi zaradi osebnega pojasnila tudi Boško Jevtič, Id je govoril le tri minute mesto petih, kolikor mu jih dovoljuje zspisnik. Včeraj pa se je že začela razprava proračuna v podrobnostih. Na vrsti je bil najprej proračun vrhovne državne uprave ter pokojnine. Posebna politična skupina, ki ni zadovoljna i Cr. Mačkovo negativistično politiko, se je zbrala v Zagrebu ter bo izdajala svoj lastni tednik. Po informacijah belgrajskega »Vremena« se je zbralo 30 izobražencev, med katerimi so tudi: dr. Filip Luka«, predsednik Matice Hrvatske, odvetnik dr. Prebeg, odvetnik dr. Buč (ki je znan frankovec),^dr. Dragutin Hrvoj, dr. Josip Andrič, ki je bil svoje čase elan stranke Stjepana Bariča, dr. Jurij Vranešič, do nedavnega predsednik zagrebške zdravniške zbornice, sotrudnik dnevnika »Obzora« dr. Drago Jelič, profesor in kanonik dr. Fran Barac, bivši blagajnik hrvaške federalistične stranke dr. Ivo Protulipac, dr. Mile Starčevič, tajnik »Matice Hrvatske« in še nekateri drugi. Skupina, ki se je zbrala, se bo v začetku omejila le na izdajanje tednika in bo z njim širila svoje nazore in poglede na vsa važna vprašanja, ki se' tičejo hrvaškega naroda. O grupiranju Zagrebških nezadovoljnežev z Mačkovo politiko je časopisje poročalo že večkrat, vendar so posamezni ljudje, ki so bili v časopisih imenovani, javno odklanjali vsako skupnost s tistimi, ki hočejo »razbiti« hrvaško skupnost. Zdi se pa, da so informacije 5Vremena' precej, če že ne v celoti, točne. Banski svet vrbaske banovine je včeraj koca! svoje redno letno zasedanje. Na koncu so banski svetniki tudi sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od pristojnih či-n-i tel jev najširše banovinske samouprave in decentralizacijo na vseh Področrfhd7?avne~uprave V tej resoluciji je še « števajo. Vse to nam daje tudi povod, da 6i ta ne nekaj drugih'zahtev, med katerimi so tudi usta- H zadovoljni novitev Banovinske hranilnice, sprememba zakona o občinah in zakona o neposrednih davKin, dailje da se znižajo cene onemu tobaku, ki ga *>»: - i - An sp orenese največ porabi revnejše ljudstvo, da se prenese nprava lesnega podjetja Šipada v Banjaluko ter da se odobre tudi večji krediti za zgraditev ljudskih šol, da bi na ta način padla nepismenost v vrbaski banovini. Znameniti norveški književnik Knut Hom- sun je že prispel v Dalmacijo m se Kdaj mudi v Dubrovniku na oddihu, lu se bo zadrzal nekoliko dni, verjetno dlje kakor pa je prvotno nameraval, kajti zdaj vlada v Jiuzni Dalmaciji izredno lepo vreme. V razgovoru s časnikarji je izjavil, da je navdušen nad lepoto Dubrovnika, posebno pa da ga zanimajo starinski spomeniki tega mesta. 95 vagonov jajc je bilo ta mesee prodanih v Anglijo. Povprečno so prodajalci dobili za V6ak kos po 47 par. Kupčija ee bo še bolj razvijala, vendar bodo niorali naši prodajalci cene nekoliko znižati, ker se je kot močna konkurentinja pojavila Madžarska, ki Angležem prodaja jajca za malenkost ceneje. Madžarska je sklenila v Angliji kupčijo za 100 vagonov leje. Poleg Anglije je tudi Švica dober odjemalec Wjc. Na osem let težke ječe je sodišče r Požarevcu odilo očeta, ki je % nožem branil čast svoje hčere 111 ubil nadlegovalca. V hiši imovitega kmeta je bila evtba, katre 6e je udeležil tudi Zarija Stanisavlje-vjč s 6vojo lepo ženo Angelino. Ko 60 se svatom od razgrele glave, so začeli po vrsti siliti v Ange-|ino. Najbolj nasilen je bil kmet Vladimir Treičič. Ko se ga je Angelina komaj ubranila, je stekla k ntožu in se mu potožila. Mož je stopil k vsiljivcu in zahteval, da se opraviči. Mesto opravičila pa je Treičič pograbil Žarijo in ga nabil. Ko je za to izvedel oče Angeline, je prišel k Treičiču in ga pokaral. Ker je užaljeni kmet skočil proti Angelini ne-mu očetu, je ta potegnil nož in vsilivcu zadal nekaj težkih ran, zaradi katerih je Treičič umrl. Sodišče Pa je očeta, ki je branil čast svoje hčere, obsodilo na osem let težke ječe. Kdo jo ukradel ii ‘poštnega voza t Novem Sadu pred nekaj tedni vsoto 400.000 din, še danes ni Ugotovljeno. Bili so to sami »jurji«. Številke teh bankovcev so sporočili vsem denarnim zavodom v državi, da bi na ta način le mogla najti kakšna sled za tatom. V blagajno kamnoloma v Rakovici je včeraj med drugim denarjem prišel tudi eden od ukradenih bankovcev. Ugotovili eo, da je ta bankovec prišel od okrajnega načelstva v Novem Sadu, kdo pa ga je prinesel sem, pa še ni znano. V prosvetnem ministrstvu se je danes dopoldne začela anketa, na katero so bili povabljeni tudi tiskamarji, knjigovezi in zastopniki grafičnega delavstva iz vse države. Razpravljali bodo o vprašanju nameravane monopolizacije šolskih knjig jn zvezkov ter o uredbi glede ureditve državnih tiskarn. V narodni skupščini 6e danes nadaljuje proračunska razprava v podrobnostih. Na dnevnem redu jo danes proračun pravosodnega ministra, ki bo že dopoldne sprejet, nakar bo sledila razprava o prosvetnem ministrstvu, pred katero bo najprej podal svoje poročilo prosvetni minister Magaraševič. Pet vagonov aluminija za Japonsko so včeraj odpravili iz aluminijeve tovarne v Lozovcu. Ta alumunij je odpeljal naš parnik »Sava« v Trst, tu Pa ga bodo preložili na večjo ladjo, ki bo odplula naravnost v vzhodno Azijo. Živega otroka je zakopala v Zagrebu neka Matilda Roškar. Ker je sosedje že nekaj dni niso videli, in so zato mislili, da si ji je kaj pripetilo, so vdrli v njeno sobo. Našli so jo v postelji. Matilda je takoj povedala,, da je dobila fantka, ki Ra je takoj po rojstvu živega zakopala. Sosednji stanovalci so hitro odšli na kraj, kjer je Matilda {»okopala otroka, da bi ga morda še rešili. Bilo pa jo seveda prepozno. Rolkarjeva, ki so jo takoj spravili v bolnišnico, je izpovedala, da je to svoje dejanje izvršila iz obupa, ker ni mogla dobiti nobene službe. Malo predno 'Se ji je rodil sin, pa jo je vrgel gospodar, kjer je stanovala, na cesto. Dalje je dejala, da je tudi nameravala izvršiti samomor. Za svoje zverinsko dejanje se bo seveda rakoj, čim ozdravi, morala zagovarjati. Jugoslovanski les je prišel nakupovat predstavnik nemške lesne trgovine in industrije v Attsseldorfu Meents. Včeraj je prispel v Mandati* v Dalmaciji, kjer ima Šipad velika lesna skladišča. Namen njegovega potovanja ni samo nakup ?ašega lesa za Nemčijo, pač pa predvsem tudi to, ce bo ta les možno izvozili preko Šibenika in nato P° niorju v Nemčijo. V zvezi s tem obiskom pričakujejo, da se bo naša lesna trgovina v bodoče z r'einčij0 poživila. Kako so Kočevarji sprefeli Hitlerjev govor Tako so jim zrasli grebeni, da kočevske Slovence smatrajo za narodno manišino Kako pa je v tem oziru v Kočevju in kočevski okolici 1 ? V samem Kočevju, kjer je samo en slovenski trgovec r celi kočevski okolici, ki šteje do 13.000 prebivalcev pa sploh nobenega, ker ga Nemci e svojim bojkotom prisilijo h kapitulaciji — so vse table poleg v slovenskem tudi v nemškem jeziku! V zadnjem času gre nemška samozavest celo tako daleč, da visi na glavnem trgu neka tabla, ki je pisana najpreje v nemščini, potem pa šele v slovenščini! Naj večja zagrizenost in sovraštvo do slovenskega jezika se kaže pa v tem, da imamo v Kočevju na treh mestih table, katerih napisi 60 v cirilici 6 srbohrvaškim pomenom — gostiona — in sicer samo zato, da se javno pokaže sovraštvo in prezir, ki ga dotične gostilničarke goje do slovenskega jezika. Poleg tega so tudi vse trgovske štampiljke z nemščino na prvem mestu, a največ je takšnih, ki slovenščine sploh nimajo! Dasiravno kočevski Nemci ne hodijo Bog ve kako radi v cerkev — ker bi sicer takšno postopanje bilo v nasprotju z narodno-eocialistično ideologijo — imajo vsako nedeljo od 3 sv. maš, dve nemški itd., itd. Ka| smo opazili po Hitler e vem govoru Dasiravno Hitler v svojem triurnem govoru kočevskih Nemcev in njih Ftthrerja dr. Hanža Arka ni posebej imenoval ali pozdravil, opažamo, da ee kočevski Nemci v javnih lokalih in gostilnih združujejo in prepevajo nemške pesmi! Ob vstopu kakšnega Slovenca se njih notranje čustvovanje in zagrizenost do Slovencev izražata v pritajenih, toda slišnih besedah »Heil Hitler!« Po mestu so se pojavile bele nogavice, ki so značilne za pripadnost k narodnemu socializmu! Pri vseh takšnih ugotovitvah je zelo verjetno, da se tukajšnji Nemci mrzlično pripravljajo na proslavo 20-letnice ustanavljanja svoje kočevske republike, kateri bi že takrat predsedoval dr. Hanž Arko. Letos namreč mineva 20 let, odkar so tukajšnji Nemci hoteli proglasili svo o republiko ki bi takrat — po njih pojmovanju — bila pride-Ijena nadoblasti Avstrije, ne pa morda Reichu. Takrat so bili namreč Kočevci veliki zavezniki in prijatelji Avstrije, katero so prav tako zapustili, kot bi danes radi Slovenijo. Da pa ne bomo delali krivic našim slovenskim narodnim manjšinam, ki v primerjavi s kočevskimi Nemci ničesar nimajo in celo javno nastopajo proti obstoječemu državnemu redu, apeliramo na javna oblastva, da vsak prestopek že v kali zatro, ter zadnje predrznosti kočevskih Nemcev vsaj toliko normalizira, da ee ne ho zdelo, da smo Slovenci v svoji državi na Kočevskem ozemlju narodna manjšina! Kočevje, 24. februarja. Morda nikjer v Sloveniji niso govora kanclerja Hitlerja s tolikšnim zanimanjem pričakovali in tudi poslušali kot ravno v Kočevju. Vzrokov, ki bi nam lahko potrjevali takšno izredno zanimanje s strani tukajšnjih Nemcev, je več in 60 tudi zelo zanimivi. Poleg tega, da so minulo nedeljo po vseh kočevskih gostilnah in kavarnah, tako v mestu kakor izven njega, radioaparati zbranim in navdušenim Kočevcem prenašali govor njih ljubljenca Hitlerja, so zbrani in precej zagrizeni Nemci dajali duška svojemu navdušenju tudi v pritrjevanju in odobravanju, hoteč s tem pač pokazati, da bodo »zatiranim« Kočevskim Nemcem — zdaj napočili lepši časi in da bo za vse »krivice«, katere se jim po njih pojmovanju gode, poiskal in dal zadoščenje samo Ftt-lirer! Drugi, rigoroznejši, so bili zopet mnenja, da ni več daleč čas, ko bodo vsi Nemci izven današnjih meja Reicha povezani e tretjim carstvom. Še veliko več pa je bilo takih, ki mislijo, da bo morala sedaj cela Evropa postati pokorna Hitlerju. V svoji naivnosti računajo s tem, da bodo morale vse male države izginiti in postati za vedno pokorne onemu, ki dan za dnem izjavlia in dopoveduje, da se nobenega ne boji in da se pri svojih osvajanjih tudi od nobenega motiti ne bo pustil! Takšne in podobne komentarje smo torej imeli priliko poslušati od tukajšnjih Nemcev, ki so jim na račun hitlerjanstva — kakor bo še tudi iz naslednjega razvidno — v zadnjem času zelo zrasli grebeni! Kot preudarni ljudje 6e moramo prav za prav takšnim in enakim čenčarijam smejati; toda zagrizenost prihaja tudi v zunanjosti do izraza in sicer predvsem v smešenju in zapostavljanju tukajšnjih Slovencev, ki so po mnenju Nemcev ničle, ker pač ne pripadajo 60 milijonskemu narodu, med katere se seveda oni zadnjih pet let z dušo in telesom pri- kočevsko nemški narod malo pobližje ogledamo javnosti prikažemo in slovenski in jugoslovanski tako, kakršen v resnici je! Predvsem bodi ugotovljeno, da kočevski Nemci uživajo vse one svoboščine, katerih našim slovenskim narodnim manjšinam nikjer in v nobeni državi ne priznavajo. Poleg tega, da se svobodno združujejo v svojih popolnoma nemških organizacijah, tako prosvetnih, kulturnih in športnih, imajo še nemške šole, nemške učitelje — skratka — toliko imajo in toliko jim gredo oblastva na roke, da vsi tujci, ki prihajajo v Kočevje, mislijo, da je Kočevje samostojna nemška državica v državi! Občevalni jezik po gostilnah, trgovinah, kavarnah, na cestah, med nemškimi dijaki celo v gimnaziji — in sploh v vsem javnem življenju je skoro izključno samo nemščina. Nikjer ni v nobenem kraju v dravski banovini, niti Celju ali Mariboru, kjer prebiva tudi lepo število Nemcev, ni mogoče videti ene same table nad trgovino ali gostilno v nemškem jeziku! Zaradi 30.000 din se je spremenil v mutca Že dve leti za stavo ne spregovori niti besede Maribor, 25. febr. V Maribor je dopotoval včeraj zanimiv gost. Ni dospel z vlakom ali v avtomobilu, temveč 6kromno peš ter je obiskal nekatere svoje tukajšnje znance. Ti pa so strmeli, ko mladi obiskovalec, katerega poznajo iz njegovega rojstnega kraja Užic v Srbiji, naenkrat ni mopel spraviti iz sebe niti besede, temveč e je z njuni sporazumeval le pismeno. Zadeva pa se je kmalu pojasnila. Mladi 28 letni slu&atelj tehnike v Belgradu je pred dvema letoma napravil v Užicah z inženirjem Brkičem nenavadno stavo. Romanovič se je zavezal, da bo prepotoval 18.000 kilometrov peš, da pa ne bo na tem potovanju izustil niti besed. Potoval bo ves čas kot mutec ter bo občeval z ljudmi samo pismeno. Če te pogoje izpolni, mu bo Brkič izplačal 30.000 din. Romanovič je stavo sprejel ter se je podal na pot, na kateri se nahaja sedaj že eno leto in 10 mesecev. Prepotoval je že vso Romunijo. Madžareko, potem ga je zaneslo na skrajni konec naše države, od koder se je iz Bitolja napotil zopet na skrajni sever — v Maribor. Tu se je ustavil pri svojih prijateljih ter bo ostal v Mariboru tri dni. Imeli smo priložnost »govoriti« s Romanovičem. Odgovore je dajal pismeno. Tekom svojega potovanja pa se je naučil tudi govor mutcev z rokami in prsti in pravi, da mu dostikrat prav dobro služi. Dosedaj je napravil že 16.860 kilometrov, tako da bo kmalu končal svoje potovanje. V poletju že upa, da bo spravil 30 jurjev v žep. Najtežje je živel na Madžarskem in med Romuni, kjer niso razumeli njegove pisave, pa se je moral dostikrat mučiti, da je s kazanjem dopovedal, kaj bi rad. Zanimivo je tudi, da ga je začel njegov partner v nenavadni stavi zadnje' čase nadzorovati, da bi ga ujel, če bi stavo slučajno prekršil. Poslal je za njim nekoč že nekega moškega, da bi ga speljal na pogovor, ker pa z njim ni uspel, je poskusil to z zapeljivim dekletom, pa tudi zastonj. Romanovič je »pripovedoval«, da se že silno veseli, da bo lahko zopet začel govoriti in čaka na ta trenutek prav tako željno >kakor na obljubljenih 30,000 din. Tudi ga nikoli več ne bo mikalo, da bi 6e še za tak denar odrekel govorici. Romanovič bo iz Maribora odšel v Ljubljano, od tam pa namerava vzdolž jadranske Obale nazaj v Užice. TPD bo izkoriščala naš premogolcop? Slovenske Konjice, 31 februarja. Precej različnih komentarjev se je v^ibudiJo med tukajšnjim prebivalstvom te dni, ko so izvedenci Trboveljske premogokapne družbe preiskovali tukajšnji lani opuščeni pramogoikap »Konjiška gora«, katerega eo nazadnje izkoriščali trije naši domačini. Zgodovina premogokopa »Ko* n j iška go a« je že precej stara, odpri i so ga že pred vojno. Obrat se je večkrat iz različnih razlogov ustavil ter včasih počival dolgo časa. Zadnji čas (1934-36) je delalo v njem okrog 20 delavcev, ki 60 zaradi opustitve ostali nezaposleni. Uprava je zgradilo v dolino »rižo«, da je delo šlo hitreje izipod rok. vendar pa na žalost obrat ni bil stalen. Zato se je TPD pričela zanj zanimati. Premog je dobre, kakovosti, smolen in vsebuje okrog 6000 kalorij. Družba je stklenila preiskati rov, kakovost premoga in razsežnost plasti. Izročila je delo v roke strokovnjakov. Izsledki teh bodo odločilni. Culi smo, da je družba pripravljena žrtvovati za raziskovanja in nato še za preureditev rudniških naprav 3,000.000 din. Do6edaj je v javnost prodrla le ugotovitev, da ni na premogu bogata samo Konjiška gora, ampak domala vsa sloven j ekon'j iška okolica, ker se novi sledovi premogovnih plasti pojavljajo sedaj tu, drugi pa spet drugje. O bogastvu naše pokrajine v vseh časih pričajo še delujoči rovi (1) in opuščeni (3). Zasledili so nove sklade premoga v treh smereh. Na podlagi tega smemo trditi, da se bodoči zakupnik nikakor ne bo opeharil. Ce se bo delo v rudniku na Konjiški gori obnovilo in razširilo, bo TPD zgradila iz hriba v dolino žično vzpenjačo, ker bi sedanja »riža« za povečano produ!kci]o premoga nikakor ne zadostovala več. Konjičani Z največjim zanimanjem spremljajo vse delo okrog rudnika, ker vedo ceniti vrednost rudnika za kraj in za ljudi, ki jih je v našem kraju mnogo brezposelnih. Želijo le to, da bi rudnik prinašal koristi i delavcem i zakupniku v enaki meri. laročajte Slovenski dom! Šah Št. Peter : Železničar 5 5 : 2.5 Finale II. razreda ljubljanske akupine v šahu med Železničarjem in Šentpetrom se je vršil v četrtek zvečer. Težko je bilo reči kdo bo zmagal, kajti Šentpeter je ravno prestal težko krizo. Boj je bil oster ter do kraja napet. Zmagal je Šentpeter z uspehom 5'A : 2K in ee tako kvalificiral za na-dalnje tekme, ki so še predvidene. Posamezni rezultati so bil sledeči: Koražin je dobil proti Lan-gofu z lepo kombinacijo, Hren Lado je zmagal proti dr. Čadežu z žrtvijo dveh lahkih figur za stolpa in dve kmeta, Gerjol je zgubil z dr. Šval-om, Kapus je remisiral z Osano, Jerančič je po dolgotrajnem boju lepo zmagal proti Zavecu, Šuster Drago je v boljši končnici pristal na remis s Kragljem, Kla-kočer je tudi dal remis kljub kmetu več v končnici in končno je Berčič zmagal nad izbornim igralcem Bezrukov-im. Jutri popoldne ob 14 igra »Šentpeter« prvo izločilno tekmo z šah. klubom Močilnik z Vrhnike. Športni javnosti SK Ljubljana dobiva stalno anonimne dopise z raanimi »nasveti, zahtevami in direktivami«! Eno takih pisem je prejela SK Ljubljana tudi i7. t. m. Anonimnega pisca je delovni odbor povabil na sejo kluba 2t. t. m., toda seje se ta gospod seveda ni udeležil! Mogoče je šele tednj, ko je bil povabljen na sojo, uvidel, da se s samimi nasveti res ne da pomagati klubu. Nedeljska tekma z žAK-om je gotovo zaslužila bodisi glede kvalitete_ gostujočega kluba, bodisi glede lepega dne vsaj znosen obisk. Ker pa ljubljanska publika rada deli samo nasvete, je bila tudi ta tekma deficitna za skoraj 2000 dinarjev. Mogoče bi pa ti anonimni pisci lahko vzdrževali tako zvanega trenerja iz takih in sličnih žal pogostih deficitov. Delovni odbor SK Ljubljane poziva zaradi tega vse te anonimne pisce in svetovalce, da skušajo to ustvariti, saj vendar ni po njihovem mnenju nikaka umetnost. Funkcionarji kluba se zavedajo povsem dobro, kaj je njihova dolžnost: ne zaveda pa se tega tako zvana nogometna športna publika, zuto ostaja igrišče ob prireditvah skorai prazno. SK Ljubljana. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer II sko stanje I Tempe- ratur« v n11 5* .5 * t: * a *0 : -C - O “ Veter smer. jakost) Pada vine ■ n aiS? a ® > a «'§ o 5 c S a S} tc u > Ljubljana 779 ; 64 -4 8 87 2 N, Maribor 779-3 6-8 -4-0 90 0 0 — — Zagreb 779 8 a-o -6-0 95 0 0 — — Belgrad 777-6 7-0 -3-( 7< 2 wsw, — — Sarajevo 7828 3-0 -l!-t 95 0 0 — — Sušak 777-3 12*0 2-0 5 2 NE, — — Split 777* 10-1) l-o 50 0 NE, — — Kumbor 775-6 12-0 2-0 40 0 N Es — — Rab 778-4 11-0 o-o 50 0 NNE, — — Vremenska napoved: Stanovitno, lepo in sončno vreme. Ponoči mraz. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj se je proti jutru pričelo oblačiti in je bilo deloma oblačno do 6.50, do 7 pa se je naglo zjasnilo, istočasno pa je nastopila redka visoka megla, ki pa je trajala le do 9.20. Ostali čas dneva in ponoči je bilo jasno. Min. na aerodromu —7.9 stopinj Ceb* sija m gosta megla. Ljubljana danes Koledar Sobota, 26. februarja: Gabrijel. Nedelja, 27. februarja: Leander, Skof. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 6; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul, 7. — KINO SLOGA ;r.Vo “ predvaja prekrasen film iz življenja ribičev v našem Primorju: Princeza koral V glavni vlogi: ITA RINA in SVETISLAV PETROVIČ Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v D. M. v Polju priredi v nedeljo, 27. t. m., ob 9 v Ijudskošolski dvorani predavanje o vzgoji stenskih sadnih špalirjev. Predavanje bo ilustriralo okrog 200 predmetnih skioptičnih slik. Predaval bo zuani sadjarski praktik g. Lenard Frido iz Št Vida nad Ljubljano. Občni zbor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov bo v nedeljo, 6. marca, ob 9 dopoldne na L državni realni gimnaziji V interesu vseh nezaposlenih diplomiranih filozofov je, da se ga udeleže v Čim večjem številu. Odbor DBPK. Katol. prosvetno društvo v šiški ima svojo letno predpustno prireditev v ponedeljek, 28. t. m., ob 20 v samostanski dvorani. Zanimiv bo nastop umetnega strelca Viljem-a Tel-a iz Ljubljane. s Sadjarska podružnica v šiški. Strokovno predavanje »Cepljenje sadnega drevja« ima dreves-ničar g. Breceljnik Iv. v sredo, 2. marca ob 2(1 v »Stari šoli« na Celovški cesti št. 90. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo priredila za svoje člane in prijatelje na pustno nedeljo, dne 27. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani veselo predpustno zabavo 3 pestrim sporedom. Na programu je predvsem izborna burka v treh dejanjih »Trojčki«, pri kateri se boste smejali, kakor še nikoli. Razen toga bo nastopil nepozabni dr. Morello s svojimi novimi šalami pod starim naslovom: »Visoko plemstvo«:. In šaljivi kupleti, vesela muzika, z eno besedo: kolosalno! Če hočete ugodno sedeti, si rezervirajte takoj vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni »Pas et bo-nuitK v franč. pasaži. Obiščite naš teater, ki ga vodi strokovni režiser! Evharistični kongres v Budimpešti. V Času od 25. do 80. maja 1938 priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopništvo »Putnika«, v sporazumu s stalnim odborom za evharistične kongrese v Jugoslaviji in v sporazumu s knezoškofijskim pooblaščencem za ljubljansko škofijo g. Jernejem Hafnerjem romanje^ na 34. svetovni evharistični kongres v Budimpešto. Spored in cene potovanja bodo v najkrajšem času poslane skupno s prijavnicami vsem župnim uradom. V vseh poslovalnicah »rutnika« v Sloveniji se dobe podatki in navodila glede vožnje, prehrane in prenočišča ter skupnega potnega lista kakor vse ostalo. Poleg tega je Gutnik« preskrbel, da se lahko za romanje v Budimpešto določeni znesek vplača v treh mesečnih za-jx>rednih obrokih. Odhod na romanje iz Ljubljane je določen na dan 26. maja okoli 8 zjutraj s prihodom v Budimpešto ob 6 zvečer. Romarji se vračajo 30. maja okoli 6 zjutraj. Prosvetno društvo Trnovo, uprizori v nedeljo 27. t. m. in na pustni torek 1. marca obakrat ob 8 zvečer Histrovo burko v 3 dejanjih »Teta na Konju«, v režiji g. Povšeta. Ker je za uprizoritev te veseloigre veliko zanimanje, opozarjamo vse na predprodajo vstopnic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu. Dar mestnim revežem. Christofov učni zavod v Ljubljani je nakazal mestnemu socialnemu uradu znesek 500 din kot podporo za najpotrebnejše me-®tae reveže. Znesek so nabrali deloma dijaki in dijakinje zavoda, deloma pa je prispeval upravnik zavoda. Mestno poglavarstvo ee za plemeniti dar darovalcem iskerno zahvaljuje! »Bohemski večer« Združenja gled. igralcev na pustni torek 1. marca pri Mikliču bo z raznovrstnim zabavnim sporedom, za katerega so se zavzeli najvidnejši predstavnik naše odrske umetnosti, posebnost svoje vrste. Spored bo vodil in vezal g. Danes. Muzikalne točke bo vodil g. kapelnik Neffat. Obleka poljubna. Ronny-jazz. Predprodaja vstopnic je pri operni blagajni. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 uri. Sobota, 26. februarja: »Rdeče rože«. Red A. Nedelja, 27. februarja ob pol 11 dopoldne: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Matineja po globok znižanih cenah od 14 din navzdol. — Ob 20: »Firma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20 uri. Sobota, 26. februarja: »Don Juan«. Premierski abonma. Nedelja, 27. febr. ob 15: »Mala Floram}'«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Gostovanje gdč. ŽupevČeve. POD CRNO KRINKO »Sloveobki dom« tzbajs vsak delavnik ob 12 Me^čna naročnina i? Din. za inozemstvo 25 Din 1'rrdniifvo Kopitarjeva olira 6/11] Telefon 4001 do 4009. Uprava; Kod* tar leva ulica fc 'U Jugofeiotautko tiakarno « Ljobijanij K. čet Izdajatelji Ivan Kukovec. Urednik« Jože Kotiček. Letalo leta po dvorani Gotovo ena največjih senzacij, ki jih je doživelo zadnje čase letalstvo, je letalo, ki ga je izumil Nemec Focke Wulff. Celo slavni ameriški letalec polkovnik Lindberg je baje bil silno navdušen nad tem novim letalom in je dejal, da je bil dan, ko je gledal to letalo v zraku, eden najlepših v njegovem življenju. Letalo se more dvigniti v zrak na mestu, ne da bi se prej zaletelo po zemlji. V zraku tudi lahko stoji na mestu in leti celo ritensko. Največja hitrost, ki io more doeeči, je 120 km na uro. Ob priliki velike nemške tehnične razstave v Berlinu bodo prikazovali tudi omenjeno letalo, ki bo letalo nad občinstvom v zaprtem prostoru — v dvorani. To bo menda res prvič v zgodovini letalstva, da se letalo v dvorani dvigne v zrak, leta po njej in se potem spet spusti v njej na tla. Trg Svobode - sončna ura Enega najlepših trgov na svetu, Trg Svobode v Parizu, bodo preuredili tako, da bo podoben ogromni sončni uri. Sredi trga stoji štiri tisoč let stari egiptovski obelisk, ki ga je v Francijo dal prepeljati Napoleon Bonaparte in ki je starodavnim Egipčanom služil za sončno uro. Po načrtu nekega francoskega učenjaka bodo temu obelisku poverili v Parizu spet isto nalogo, kot jo je opravljal pred štiri tisoč leti v Egiptu. \ kratkem bodo menda že začeli v. £ločnik na Trgu Svobode vklesavati črte, kf odo kazale čas p»o soncu, med temi zarezami pa bodo postavili iz bakra narejene simbolični 6ončne ure. Ministrova hči vzame soboslikarja Najstarejša hči bivšega in sedaj umrlega angleškega ministrskega predsednika Mac DonaMa, lebel Mac- Donald, se je v 6voji rodni vasici Speen, v grofiji Ruckingham, zaročila z vaškim rogov Režem, največkrat brezposelnim soboslikarjem Rid* giey Normanom. Stara je 34 let. Dolga leta je preživela v Londonu, v pisarni svojega očeta ministra, po njegovi smrti pa se je umaknila v majhno vasico in začela z gostilno »Pri starem pljugu«. V gostilno je rad zahajal 33-1 etni Norman, slikar in bobnar vaškega orkestra, prvak v raznih gostilniških igrah in velik veseljak, ki je imenitno zabaval številno vašiko mladino. No in nazadnje eta se z Mac I>onaldovo začela tako razumevati, da sta se zaročita ter se zmenila za skorajšnjo poroko. Sedaj preživljala nekaj dni v mestu Leeds pri Isbe-lini poročeni sestri, nato pa se bosta lepo mimo, brez hrupa doma na vasi vzela. Programi Radio Ljubljana Sobota. 26. febr.: 12 Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo, z njimi pa krajši sl čas naredimo! — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo, z njimi pa krajši b1 čas naredimol — U Napovedi — 17 Za delopusti (igra Radijski orkester) 17.40 Propasandna ura za mednarodno eimnasMč.M prireditev — 18 Magistrov trio — 18.40 Ureditev hud* urnikov (g. inž. Karel Tavčar) — 19 Napovedi poročila - 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 30 .<3 zunanji politiki Ig. urednik dr Alojzij Kuhar) " -*■ 20.30 Lumpaoij Vagabund. Po burki j. Nestroya io po motivih iz istoimenskega filma priredila za radio Jožek in Ježek. Sodelujejo člani rad. i*r. družine in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 2‘2.K Koncert Radijskega orkestra. Drugi programi 2«. februarja: Belgrad: 20 Koncert zbora »tankovič«, 21 Veliki orkester, 22.20 Plesna glasba — tagreb: 20 Opera - Dunaj: 19.10 O filmn, 19.25 Pustni Koncert, 22.50 Plesna glasba — Budimpešta: 21 Cigan* ski orkester, 23.05 VojaSka godba - Rim-Bari: 17.15 ffl* 21 Opera — Praga: 20 Romantična opera, 5» r»i zz “ Varšava• 20 Opereta ^Dunajski valček«* £2 Plesna gl. — Sofija: 20 Klavir, 21 Fauerjev *Ile* kvijenu, 22 Operna gl, 23.30 Nar. pasmi - Koln: 19.10 ^ab. in plesna gl. — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba, 20 Ork. konc. — Stuttgart: 19.30 Buschove skladbe, 20 Oporna in operetna gl. — peromiinster: 21 Opereta* Ali ste že poravnali naročnino? >Na vsak način, seveda, mali moj Frank... No, zdi se mi ▼endar, da si še ti postal nekam neprijazen. Ali se več ne spominjaš, kako sva se nekoč razumela?...« »Mislim, Pearl, da ti nisem ničesar dolžan...« je skoraj siknil Frank in se skoraj ujezil. »Ah, kaj še! Ti si res pravi gentleman. Na vsak način Ed naj se pa le kar poroči s tisto Groganovo. No, prvemu njenemu otroku bi pa res rada bila za botro ...« »Izvolite, gospodična Pearl, sem vam že pripravil vse,« je prekinil razgovor Osgoode. »Hvala lepa,« se je zahvalila Pearl ter segla v torbico po denar. Malo dolgo je vsa razburjena iskala denar in brskala po torbici. Iskanje je bilo seveda zaman, ker denarja v torbici ni bilo ... »Oh, porabila sem ves denar ... Bi mi hoteli to zapisati ■na moj račun?« »Seveda, gospodična,« je odvrnil Osgoode, kakor bi se bil obotavljal. »Vi ste pa res prijazen človek,« je hlinila Pearl in se pomenljivo nasmehnila. »Zbogom in na svidenje! Frank, pozdravite Eda in tisto njegovo ...« Pearl je odšla in laskajoče pozdravljala Osgoodea in Franka. Ta dva sta ostala sama v trgovini. Frank se je najprej nekoliko ozirala na vse strani, da bi se prepričal, če sta res sama, nato pa se nagnil preko pulta in polglasno dejal Osgoodeu: »Dajte mi iz one tretje steklenice na drugi polici levo.« Pri teh besedah se je Frank čisto sklonil čez pult in od blizu pogledal Osgoodeu v obraz. Ta se je skoraj neopazno zganil, tudi pogledal naokrog in z ljubeznivim nasmeškom vprašal: »Ali imate vse potrebno?« »Tri bele lilije,« je odvrnil Frank. »V redu,a je dejal Osgoode in stisnil Franku roko. »Imate dobra navodila. Zdaj lahko greva. Prosim.« Frank si je dobro zapomnil skrivno znamenje razpoznavanja, ki mu ga je dal Cliff. Osgoode je odprl vratca, ki so držala v delavnico. Frank je vstopil. Osgoode mu je ljubeznivo pokazal z roko na vrata, ki so držala v sobo za trgovino. Frank je hitro vstopil. Na njem je bilo videti, da je malo razburjen. Skrivno znamenje in Osgoodovo vedenje je delovalo nanj. Ko sta stopila v sobo za trgovino, je Osgoode hitro prešel ta prostor, ki je bil poln različnih steklenic in škatel, v katerih so bile shranjene stvari za trgovino — in že je bil pri drugih Ivratcih na drugi strani sobe. Teh vrat Frank ni niti zapazil. Bila so čisto zadelana s ! policami, velikimi zaboji in kovčegi. Osgoode jih je odprl in j šel naprej. Frank je stopal za njim- Prišla sta v ozek temen hodnik. Komaj sta naredila dobrih deset korakov, je Osgoode, ki je Franku v temi že čisto izginil izpred oči, zaklical: »Pazite, tu so stopnice!« Začela sta se spuščati po ozkih temnih stopnicah. Na koncu so bila težka železna vrata. Osgoode je pred njimi obstal in z roko udaril po njih trikrat kratko, dvakrat, pa je udarec malo podržal. Vse je bilo tiho. Frank je nestrpno pričakoval, kaj bo. Zgoraj na vratih se je odprlo malo okence. Neko oko je pokukalo na temno stopnišče. Zadonelo je pritajeno vprašanje: »Kdo je?« »Tri bele lilije,« je odvrnil Osgoode. Takoj so zaškripala težka železna vrata in se odprla. Osgoode in Frank sta stopila v malo zatohlo predsobo v veliki kleti. Izza lesenih pregraj so se zaslišali moški glasovi. Nekdo je govoril, kakor da bi imel predavanje. Frank se je začuden obračal na vse strani. Vse ga je že razjezilo. Se nikdar v življenju ni bil v takih okoliščinah. Vse se mu je zdelo od sile tajinstveno: Temna stopnišča, skrivna | znamenja, železna vrata z okencem, smehljajoči se Osgoode in i njegove globoke oči in potem še oni človek, ki jima je prišel I odpirat. To je bil posebne vrste človek. Cez obraz je imel globoko rdečo brazgotino. Njegov pogled je bil surov, njegove roke pa so bile kakor težka kladiva v tovarni Hendon-Works. »Malo si zamudil, tovariš, se je že začelo.« »Zdi se mi, da govori Nick Stumpas.« »Nisem mogel takoj od doma,« je odvrnil Frank svojemu vodniku. »Zena je bila toliko radovedna, kakšen opravek imam zdaj v mestu ... Je Cliff že tu?« »Bomo videli, pojdimo v dvorano!« Človek s kladivoma namesto rok jim je odprl mala lesena vrata in jih pustil, da so šli v »dvorano«. Dvorana je bila v resnici velika, temna in vlažna podzemeljska votlina, ki je nekoč najbrž služila za skladišče. Na zgornjem koncu dvorane je bil malo višji oder, na katerem je stala miza. Za mizo je stal človek in govoril skupini ljudi, ki so sedeli po stolih, klopeh, kadeh in zabojih vsepovsod. Govornik ni prenehal, ko sta vstopila v »dvorano« Osgoode in Frank, ampak je samo z bežnim pogledom ošvrknil Franka. Nekdo od onih, ki so sedeli na klopeh blizu govornikove ■mize, je 'z roko namignil Franku. Bil je to Cliff Summers. Osgoode je pokazal Franku, naj gre tja. Frank se je preril med stoli in klopmi in hitro sedel poleg Gliffa, Ta mu je šepnil na uho: »Zelo me veseli, da si prišel,., Poslušaj zdaj, kaj govori vodja StumpM.« Frank se je v zadregi oziral na vse strani, nato pa je pazljivo začel poslušati govornika. Tudi vsi drugi, ki so se tu zbrali, so z največjo pozornostjo poslušali. Že po obrazih se je dalo sklepati, da odobravajo vsako njegovo besedo. Večkrat so govornika tudi ustavljali s klici odobravanja ali ugovarjanja, ki je veljalo tistim, o katerih je govornik govoril. Ta Nick Stumpas je bil človek srednjih let, visok, mišičast, in je imel od sile predirljiv pogled. Bil je dober govornik. Vselej mu je hitro uspelo, da je poslušalce potegnil za seboj in jih navdušil za svojo stvar. Svojim besedam je dajal poudarka s skoraj nežnimi belimi rokami. Prav pogosto je visoko vzdignil roko in s pestjo udaril po mizi, da se je petrolejska svetilka na njej kar preveč stresla. Stumpsova osebnost je že na zunaj kazala silo, ki je vzbujala spoštovanje in strah. Govoril je dolgo in brez prestanka. Nerešena skrivnost čudovitih umov Računar, kf je na pamet računal z 20 številčnimi števili Znanost še danes ne more rešiti uganke, ki jo ji zastavljajo čudovite sposobnosti nekaterih ljudi. Vzemimo n. pr. malega poljskega dečka Rze-6zewskega, ki je igral v Parizu simultanko z 21 francoskimi šahovskimi prvaki, in vsakega premagal, pa ni znal ne pisati ne brati. Navadno se dobe take čudovitezi možnosti samo pri dečkih. Imamo pa tudi izjemo: neko Bllenets Betis, učiteljico jezikov, ki je lahko takoj brez obotavljanja povedala, koliko je ‘237X763 ali podobna števila, kakor bi kdo drugi vedel reči, da je 2X2 štiri. Leta 1892 je pariška akademija znanosti preiskovala nekega najčudovitejšega računarja Inau-dia, ki ni nikdar hodil v šolo, pa je brez težave na pamet računal z 20-številčnimi števili. Njegov oče je bil navaden »lajnar«, ki je hodil od vasi do vasi, vrtil svojo lajno in kazal ljudem svojo plešočo opico, sin pa je zabaval občinstvo s svojimi računarskimi zmožnostmi. Kljub tem izrednim sposobnostim pa se ni nikdar dvignil nad cirkuški položaj in živel v bedi. Še hujše preglavice je delal učenjakom neki Fleury, ki je bil od rojstva slep, ni imel nobenega pojma o številkah, pa je zjial v nekaj 6ekundah povedati, koliko je n. pr. 825X934 in podobno, v eni minuti je izračunal na pamet, koliko 6ekund ima 39 let, 3 mesece in 12 ur. Čudno pa je, da ti izredni računarji nimajo nobenega smisla.za višjo matematiko. Učenjaki si razlagajo, da imajo taki čutoviteži poseben dar, ki jim omogoča zapomniti si v trenutku velikanske skupine števil in kar podzavestno videti pravo vsoto. Če 6e temu daru pridruži še sposobnost reševanja računskih vprašanj, potem imajo veleume, kakor je bil slavni fizik in matematik Newton. Toda to so samo enostransko razviti veleumi. So pa še drugi, ki imajo izredne umske sposobnosti za vsakršno stroko. Tak je bil Goethe, ki je pri desetih letih govoril pet jezikov; angleški kardinal New-man, ki je kot štirileten dečko bral in pisal grške klasike. Podoben primer se je zgodil pred kratkim v Indiji, kjer je desetleten deček, ki ni še nič hodil v šolo, naredil izpite za vseučilišče in bil sprejet na Calcutsko univerzo. Vso ljudsko in srednjo šolo je »predelal« kar doma. Razum čudaških računarjev je podoben avtomatu, v katerega nasuješ razne številke, ki 6e same tako razporede, da dobiš takojšen pravilen odgovor. Vsak teh računarjev namreč trdi, da jim pravilni odgovor pride na jezik brez truda in sam od sebe; nihče pa ne ve povedati kako, zato je tudi za učenjake oz. za vse ljudi možgansko delovanje še nerešena skrivnost. Veliki železni kitajski most čez Rumeno reko pri Tsinan-Fu-jii. Kitajci so ta most pognali ▼ zrak, da bi zadržali prodiranje Japoncev Zanimiva obsodba štirih Angležev iz višje družbe - Obso.eni na zapor in bičan;e Pred elegantnim občinstvom, kakršno je videti le pri velemestnih gledaliških premierah, {x)d predsedstvom grofice Oxfordske in pod po-croviteljstvom visoke londonske družbe, prijateljev in znancev obtožencev, obtoženih roparskega napada na predstavnika nekega londonskega draguljarja, je sodnik počasi prebral sodbo: >HarIey (lep fant črnih las in majhnih brčic) 7 let ječe, 20 let prisilnega dela in 20 udarcev z .deveterorepim mačkom' (bič).« »VVilmer (sin generala, steber nočnih lokalov in veseljaških družb) 5 let ječe, 2 leti prisilnega dela, 15 udarcev z .deveterorepim mačkom’.« »Jenkins (velik, suh fant, ki je lansko poletje zapravil 10.000 frankov tedensko v nekem francoskem letovišču, akademik angleškega aristokratskega vseučilišča) in Lonsdale (mladenič, ki s sijajnim uspehom poseča salone in londonska zabavišča, ki je bil pred kratkim prizadet v tihotapljenju orožja v Španijo, sin mogočnega londonskega denarnika), vsak po 5 let ječe in 18 mesecev prisilnega dela.« Starinska kazen Deveterorepi maček! Obsodba je pretresla vso to zabave, nočnega življenja, pijače in brezdelja željno mladino, ki je vajena voziti se v razkošnih avtomobilih in se sukati v salonskih oblekah v »Mayfairu«, središču angleške aristokratske zabave; vajeni so bili najizbranejših sprejemov, ker so bili z dobrih družin, dobro vzgojeni in izobraženi, brez drugega dela v življenju, kakor zabavati se, veseljačiti ponoči, podnevi pa spati in nabirati moči za nadaljnje zapravljanje premoženja, ki so ga drugi s trudom spravili skupaj. Ves London misli, da za take razvajence ni boljšega zdravila kot >deveterorepi maček«. Če dva uideta tej kazni, je kriva samo njihova te- Naša znamenita pevka E r r :k a D r u z o v i č. Danes jo bomo videli v filmski premieri »Potepuhi«, ki jo predvaja kino Union lesna slabost, ki grozovite kazni ne bi mogla prenesti. »Deveterorepi maček« je kratek, lesen ročaj, na katerega je s platnom pritrjenih devet jermenov, 1 meter dolcih in nekaj milimetrov debelih. Preden bosta Ilarlev in Wilmer prišla v roke rablju, jih bo jetniški zdravnik še posebej pregledal in če bi našel kake dvomne znake, mu bodo pomagali še obsojenčevi osebni zdravniki. Kožo jima bodo vsak dan mazali z oljem in negovali. Na dan kazni ju bodo še enkrat pregledali in če bosta »sposobna za bičanje«, ju bodo poslali na bičanje. Kazni bo prisostvoval ravnatelj jetnišnice, zdravnik in glavni ječar. Kazen jima bo odmerjena v presledkih po več dni, kajti malokdo vzdrži več kot tri udarce. Ista kazen je včasih bila v navadi pri angleški mornarici, toda utrjeni mornarji so prenesli vse naštete udarce, samo nekaj dni so bili nesposobni iza vsakršno delo. Današnji »salonski junaki« pa tega niso zmožni. Ko bo koža zopet dosti zaceljena — nekako v treh tednih po prvih treh udarcih — bosta obsojenca prejela drugo skupino udarcev itd. kakih pet mesecev. Konjske dirke na zamrznjenem jezeru v St. Moritzu