Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVI. - Štev. 46 (819)
Gorica - četrtek 12. novembra 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
ODLOČNE BESEDE
o lakoti in atomski vojni
Po presledku, ki sta ga povzročila praznika Vseli svetih in Vernih duš dan, so se koncilski očetje spet zbrali v sredo 4. novembra k zasedanjem v baziliki sv. Petra.
Na vrsto je prišel člen 23. trinajstega osnutka, ki razpravlja o Cerkvi v sodobnem svetu. Ta člen ima naslov: Gospodarsko in družbeno življenje.
Tehtne so bile besede, ki jih je izrekel kardinal Wyszynski. Poudaril je, da se je Cerkev v vseh dobah svojega obstoja trudila in prizadevala, da bi imel človek na razpolago v zadostni meri tudi materialne dobrine; treba je zato odločno zavrniti zlobne trditve tistih, ki pravijo, da se je Cerkev zanimala za socialne probleme šele potem, ko jo je zgodovinski razvoj k temu prisilil in da je vedno bila med zadnjimi, ki se je s temi problemi bavila. Res pa je nasprotno: socialni nauk Cerkve je bil vedno na višini in izraz časovnih potreb, žal pa ne vedno upoštevan — in to od lastnih sinov. Naj koncil zato slovesno poudari dolžnost vernikov, da se zanimajo za socialna vprašanja in študirajo socialni nauk Cerkve. Naj koncil tudi opozori na vse tiste gospodarske sisteme, ki prezirajo moralna načela in božje postave in naj na podlagi dejstev prikaže vse škodljive posledice, ki jih povzročajo taki sistemi tako posameznikom kot družbi, kakor tudi samemu gospodarstvu.
LAKOTA JE STRAŠNO DEJSTVO NAŠE DOBE
V zvezi z razpravljanjem o socialnih in ekonomskih problemih, ki tarejo moderno družbo, se je pretekli četrtek 5. novembra oglasil k besedi tudi laični poslušavec Severnoameričan Jakob Norris, ki je predsednik Mednarodnega katoliškega odbora za izseljence. Govoril je v latinščini. Na podlagi statistik je opozoril na nenaravni pojav, da postajajo nekatere države na svetu vedno bolj bogate, medtem ko tri četrtine narodov na zemlji naprej v skrajni revščini živijo. Temu je vzrok pomanjkanje medsebojne solidarnosti v družini narodov, zlasti pa resnična in avtentična ljubezen, ki jo je Kristus oznanjal. Velika revščina po svetu naravnost izziva krščanski Zapad, da stori svojo socialno dolžnost. Vse krščanske tradicije in vsa krščanska kultura bodo izgubile svoj smisel, če bodo kristjani pozabili, da bogastvo vključuje odgovornost, da je lastnina povezana z dolžnostjo in da je krščanska dobrodelnost ne samo stvar ljubezni, ampak tudi in predvsem stvar pravice. Naj bi zato konciI predložil praktične rešitve za ta veliki problem in dal modre napotke.
Vrhovni predstojnik misijonske družbe Mil Hill je opozoril, da se ne sme ponoviti napaka, storjena na I. vatikanskem cerkvenem zboru, ki se je sestal prav v času socialnega kipenja med narodi, pa je šel mimo tega dogajanja, ne da bi o njem razpravljal (sicer tudi ni mogel, ker je vdor italijanskih čet v Rim povzročit konec zasedanj - op. ur.). Kakor obstajajo proletarske družine, obstajajo tudi proletarski narodi. Dejstvo je, da umre vsako leto na milijone ljudi, ki si ne morejo utešiti svoje lakote. Tem sestradanim narodom, ki prosijo kruha, ne smemo nuditi samo izglasovanih osnutkov, temveč uporabljati vpliv, ki ga ima Cerkev na mnoge državnike za pospeševanje socialne pravičnosti med državami.
K besedi sta se javita nato še dva škofa. Msgr. Benitez iz Asunciona (Paragvaj) je opozoril na revščino v Latinski Ameriki, msgr. Zoungrana iz afriške države Visoki Volta je pa govoril o gospodarsko nerazvitih narodih, kot so zlasti novo nastale afriške države. Poudaril je, da morajo bogati narodi narode v razvoju podpreti iz čuta pravičnosti in da mora biti njih pomoč nesebična, brez vezave na kakšne vojaške, politične ali ideološke moti-
Zmaga ameriških demokratov
ve. Pribil pa je tudi, da ostaja narodom, ki prejemajo gospodarsko pomoč, težka dolžnost, da to pomoč modro uporabijo.
KONCIL OBSODI ATOMSKO OROŽJE
Izreden odjek po vsem svetu je imelo razpravljanje o atomskem orožju, ki se je pričelo na koncilu ta ponedeljek.
Kardinal Afrink je obžaloval, da je besedilo osnutka glede tega manj odločno kakor okrožnica papeža Janeza XXIII. »Mir na zemlji«. Treba je obsoditi vsako atomsko bombo, »čisto« in »umazano«. Hotel je reči: naj pride od katerega koli tabora. Bilo bi tudi treba bolj jasno izraziti pomen besed: pravična in krivična vojna. Ali je možna sploh pravična vojna, pri kateri se bi uporabljalo to strahotno orožje? je zavzeto vprašal koncilske očete. Kar bo v bodoče ljudi zanimalo, ne bo vprašanje, ali je vojna pravična oziroma krivična, temveč, ali bo potekala z atomskim orožjem oz. brez njega. S tem v zvezi je navedel besede pokojnega predsednika Kennedyja: »Če ne bomo atomskega orožja uničili mi, nas bo ono.«
Pomožni škof msgr. Ancel iz Lyona pa je govoril, kaj storiti, da bo postal svet prost strahu pred razdiralnim orožjem. Po njegovem mnenju sta možni dve rešitvi :
1. Vse države se odpovedo za vselej in v vsaki obliki vojni in zato tudi vsemu, kar omogoči vojno. Ostane naj le tisto orožje, ki je potrebno za vzdrževanje miru;
2. mednarodna organizacija naj bo edina v posesti oboroženih čet, katerih naloga naj bo preprečiti vsak poskus vojne. Vsaki posamezni državi bo na ta način odvzeta možnost vojskovanja.
S tem se bo iz družine narodov odstranilo mišljenje, ki ga je ustvaril imperializem, češ, da se mir najbolje ohranja na ta način, če so države pripravljene na vojno in da je narodova svoboda zagotovljena le toliko časa, dokler sosed ve, da je sosedni narod dovoljno oborožen.
Msgr. Guithelm, škof iz mesta Laval v Franciji, je k temu dodal, naj se koncil izreče zoper vsa uničevalna orožja, ki se začenjajo s črkami A, B, C (atomska, biološka, kemična), saj so zločin zoper stvariteljsko božjo moč in človeštvo. Seveda naj bo raziskovanje na atomskem področju še naprej dovoljeno, toda služi naj človeški sreči. Z opustitvijo atomskega orožja se bodo sprostila ogromna gospodarska sredstva, ki se bodo lahko koristno uporabila pri prehrani, vzgoji in zdravstveni zaščiti ljudstev. Mir je treba za vsako ceno ohraniti, je vzkliknil msgr. Guil-helm, toda to se ne bo zgodilo s kopičenjem atomskega orožja, temveč z medsebojnim razumevanjem in medsebojnim razgovorom. Kjer vlada duh bratstva, je mogoče premagati vsako nesporazumi je-nje ali nasprotovanje.
— ek
Na volitvah dne 3. novembra je ameriška demokratska stranka odlično prestala preizkušnjo. Njen predlagani kandidat za predsedniško mesto Lvndon Johnson je prodrl s tako veliko večino glasov, kot še noben predsednik v zgodovini Združenih držav. Zanj je glasovalo preko 41 milijonov volivcev, medtem ko je za njegovega nasprotnika Goldvvaterja le 26 milijonov. Razlika znaša torej polnih 15 milijonov glasov. Izraženo v odstotkih je za Johnsona glasovalo 61,3% vseh volivcev, kar je z ozirom na dosedanjo prakso zelo visok odstotek. Potolkel je rekord pokojnega Roosevelta, ki je leta 1936 prejel 60,3% glasov.
S tem sijajnim uspehom si je Johnson zagotovil 486 volilnih mož od skupnih 532. Zmagal je namreč v 44 zveznih državah, Goldwater pa je le v 6. Po ameriški ustavi tvori vsaka zvezna država eno volilno okrožje. Tista stranka, ki zmaga v neki državi, ima pravico do vseh tako zvanih elektoralnih glasov ali volilnih mož.
Da ni to le velika zmaga Johnsonove osebnosti, ampak tudi demokratske stranke priča uveljavitev njenih kandidatov tudi na senatorskih, guvernerskih in parlamentarnih volitvah. Od 35 senatorjev, kolikor so jih izvolili v ZDA istočasno s predsedniškimi volitvami, je bilo izvoljenih 17 demokratov in le 6 republikancev.
V poslanski zbornici pa so si demokrati zagotovili 291 mest, republikanci pa 137.
Kar zadeva volitve novih guvernerjev v 25 zveznih državah, so si demokrati zagotovili zmago v 17 državah, republikanci pa v 7.
Poleg osebne zmage Johnsona za predsednika ter Humphreyja za podpredsednika ZDA, je izredno pomembna zmaga, ki sta jo v senatorski bitki izbojevala Robert in Tedy Kennedy. Prvi je potolkel republikanskega kandidata v New Yorku, drugi pa v Massachusetsu. Prvič v zgodovini ZDA sta bila dva brata izvoljena v senat. Zato ni izključno, da bo na prihodnjih
predsedniških volitvah leta 1968 kandidiral za Belo hišo eden izmed njiju. Izgledi za uspeh oči-vidno niso tako majhni.
Zmaga ameriških demokratov pomeni, da je velika večina Ame-rikancev za mirno reševanje mednarodnih zapletljajev. S katastrofalnim porazom Gokhvaterja je bil dokončno poražen zaletavi ekstremizem, na katerega karto je igral Goldvvater. S tem, da so ga ameriški volivci zavrnili, so še enkrat dokazali svojo politično zrelost. Svojo usodo so prepustili možu, ki nudi dovolj jamstev, da bo volil stvarno zunanjo in notranjo politiko.
V
Železničarji spet štrajkajo
Nov val stavk je zajel Italijo, ki v zadnjih letih nosi res primat na tem področju. Tokrat so znova na vrsti železničarji, katerih stavka pa ima čisto politično o-zadje, ker so jo napovedali komunistični in socialistični železničarji, vključeni v od komunistov vodeni CGIL. Začela se je v nedeljo 8, novembra in bo trajala do sobote 14. novembra. Vse te dni bodo železničarji stavkali v presledkih in sicer od 9. do 10.30, od 15. do 16.30 in od 22. do 23.30. Poleg strojnikov in osebja na vlaku stavka tudi postajno osebje, delavci, zaposleni na progah in ob zapornicah ter kretničarji. V takem stanju ie vsakomur onemogočeno potovanje v tem tednu.
S to množično in najbolj drzno stavko hočejo stavkujoči doseči preureditev plač, oziroma povišanje. Za kulisami vseh stavk so vedno komunisti, ki se jim v Italiji predobro godi. Zakaj ne gredo raje hujskat k stavki svoje tovariše v komunističnih državah, kjer so plače železničarjev sramotno nizke, a se kljub temu nihče ne upre.
Lansko leto so mesece dolgo stavkali delavci podgorske in zagrajske predilnice. Kaj so dosegli? To, da so letos mnogi še ob tisto plačo, ki so jo lani imeli. Odstavitve so na dnevnem redu, ostalim pa so delovni urnik občutno znižali. Do takih sadov pripelje brezvestna demagogija.
Cu En	La j jabolko
Ni več razlogov za ločitev
Ne smemo več dopustiti, da bi nekdanja politična in gospodarska rivaliteta med Rimom in Carigradom še v 20. stoletju vzdrževala ločitev med zapadnimi in vzhodnimi kristjani, je dejal metropolit sirsko-pravoslavne cerkve v Severni Ameriki nadškof Nalony Bashir v teku predavanja, ki ga je imel za dijake in profesorje Mount Mzerv College v Cedar Rapidsu v severnoameriški državi Iowa. Ni nobenega razloga na svetu, je dejal odlični pravoslavni dostojanstvenik, da ne bi drug drugega ljubili in da bi še naprej trpeli zaradi zmot naših očetov'. Nato je poudaril delo papeža Janeza XXIII. in Pavla VI., po čigar zaslugi se po 900 letih Vzhod in Zapad zopet zbližujeta in se skušata razumeti. Metropolit je zaključil s tem, da je poudaril potrebo enotnega krščanstva spričo nove vere brezbožnega komunizma.
Prvi viden znak izboljšanja odnosov med Moskvo in Pekingom po odstranitvi Hruščeva je bil prihod ministrskega predsednika čuenlaja v Moskvo na proslavo 47. obletnice boljševiške revolucije. To je bil prvi obisk kakega kitajskega predstavnika v Sovjetski zvezi po bučnem prelomu razgovorov julija 1963. Po tem datumu so se kitajsko-sovjetski odnosi neprestano slabšali in zaostrovali, tako da se je že govorilo o možnosti preloma odnošajev ter izobčenja iz mednarodnega komunističnega gibanja.
Toda po odstavitvi Hruščeva so se znova ustvarili zasilni pogoji za ponovno navezavo stikov ter eventuelnih razgovorov za poravnavo »ideološkega spora«, ki ju še vedno razdvaja. Prvi korak v tej smeri je bil storjen ravno z udeležbo Čuenlaja na proslavah sovjetske revolucije.
»HRUŠČEVSKI« GOVOR BREŽNJEVA
Na proslavi 47. obletnice boljševiške revolucije je imel najvažnejši govor Leonid Brežnjev, prvi tajnik KPSZ, ki je obravnaval tako notranja kot zunanja politična vprašanja. Zagovarjal je moskovski sporazum za prekinitev jedrskih poskusov ter se zavzel za nadaljnje sporazume, s katerimi bi se omejilo širjenje jedrskega orožja. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad rezultati ameriških volitev.
Govoreč o notranjih gospodarskih problemih, je potrdil ne preveč dobro stanje kmetijstva, odgovornost za katero je pripisal »nenehni reorganizaciji«. Pri tem je očividno imel v mislih odstavljenega Hruščeva. Kolhoznim kmetom je obljubil večje ugodnosti. »Pravda« je s tem v zvezi napovedala, da bodo kolhoznikom dodelili večje površine zemlje v privatno obdelovanje. Kot znano, so Hruščeva obtožili, da je preveč zaviral širjenje tako zvanih ohišnic kolhoznim kmetom.
KAJ PA ZDAJ?
Kljub nekaterim potezam tako s sovjetske kot s kitajske strani za omiljenje medsebojne napetosti, bistvo spora ostaja
nespremenjeno. Padec Hruščeva je res omogočil obnovitev stikov, toda zbližanje in poravnava spora je še daleč. Sovjeti še vedno vztrajajo na načelih miroljubne koeksistence ter mirnega reševanja sporov, tudi onih med socialističnimi državami. Kitajci pa od svoje strani še vedno molčijo in ne dajejo nobenih izjav. Omejili so se le na ukinitev javne protisovjetske propagande po radijskih valovih in tisku. Po drugi strani pa Rusi ne motijo več oddaj pekinškega radia v ruščini. Kitajski voditelj Maotsetung je pa izjavil, da je odstranitev Hruščeva dobra stvar, toda več ni črhnil, kakor da bi kaj za bregom skrival.
Iz vsega tega je razvidno, da se tako sovjetski kot kitajski voditelji zavedajo resnosti spornih problemov, ki so predvsem političnega, vojaškega ter ozemeljskega značaja. Ideologija je le razlog, za katerim se skrivajo težki problemi, ki so tudi po odstavitvi Hruščeva ostali nespremenjeni.
V tej luči gledano, predstavlja vedenje Čuenlaja v Moskvi, kjer je položil venec tudi na grob Stalina, nič kaj ohrabrujoče izglede za poravnavo spora.
NEZADOVOLJSTVO MED ITALIJANSKIMI KOMUNISTI
Politični potres v Kremlju je globoko odjeknil tudi med italijanskimi komunisti, ki še ne morejo preboleti velikega ponižanja, ki ga je bilo toliko, da je moralo vodstvo poslati v Moskvo posebno odposlanstvo, ki naj bi od sovjetskih voditeljev zahtevalo pojasnila, zakaj in kako je prišlo do tako nagle odstavitve Hruščeva.
Po vrnitvi iz Moskve je vodja delegacije Berlinguer dal za tisk naslednjo izjavo: »Med razgovori smo obširno informirali sovjetske tovariše o odzivih in o zaskrbljenosti, ki jih je v javnem življenju naše države povzročila sprememba v vodstvu sovjetske partije in vlade z zamenjavo tovariša Hruščeva. Z veliko i-
skrenostjo smo opisali sovjetskim tovarišem razburjenje in pridržke v naši partiji zavoljo načina, kako so objavili te spremembe. Vodstvo partije bo preučilo odgovore in ocene sovjetskih tovarišev. Zaenkrat lahko rečemo, da se nam te ocene ne zdijo zadostne, da bi mogli opustiti zadržke, ki jih je naša partija izrazila glede metod informiranja javnosti.«
Pomembna pridobitev Slovencev v Braziliji
Slovenci v Sao Paulo se že šest let zbirajo enkrat na mesec k službi božji s slovensko pridigo in petjem. Najprej so se zbirali v cerkvi Sv. Duha v ulici Frei Ca-neca, nato v cerkvi sv. Generoze, sedaj pa so dobili na pol lastne prostore.
Dne 8. t. m. so se namreč prvič zbrali v cerkvi Najsvetejšega Zakramenta, kjer je župnik slovenski duhovnik Alojzij Ilc. Poleg sedanje začasne cerkvice gradi veliko novo cerkev, ki bo še ta mesec »pod streho«. Pod cerkvijo je velika dvorana, v kateri se bodo mogli zbirati Slovenci po službi božji. Tako jim ne bo treba več biti odvisni od dobre volje drugih ljudi.
Drugod po svetu so si Slovenci z velikimi žrtvami zgradili dvorane in cerkve, maloštevilni Slovenci v Sao Paulo pa so prišli tako rekoč do lastne strehe po zaslugi g. Alojzija Ilca, ki je prav v ta namen zaprosil in dobil župnijo v središču mesta, da bo mogel lažje oskrbovati svoje rojake.
Cerkev stoji v ulici Tutoia. Tik ob njej bo narejena najširša mestna ulica (40 m), ki ne bo imela prehodov, temveč le podvoze in nadvoze, tako da bo po njej tekel ogromen promet in bo cerkev zelo poznana. V bližini je prostran park in v njem razstavni prostori, kjer je med drugim vsaki dve leti svetovna slikarska razstava. Tudi novo mestno hišo bodo zgradili v bližini cerkve.
Sveti oče se je udeležil koncilske seje o misijonih
Slovenske zahteve pri upravnih volitvah
te ob pričetku koncila je bilo sklenjeno, da bo sv. oče od časa do časa prisostvoval ,kakemu važnemu koncilskemu zasedanju. Pretekli petek je bilo govora o misijonih. Sv. očetu se je ta osnutek zdel tako pomemben, da mu je hotel dati s svojo osebno navzočnostjo poseben poudarek. Peš je prišel v baziliko, zasedel mesto na sredi ob predsedstveni mizi in o stal s koncilskimi očeti dve uri skupaj.
Najprej je bila sv. maša v etiopskem obredu. Ritmično ploskanje in glas bobnov so ji dali eksotičen čar, ki je prevzel vse navzoče.
Ko se je začela debata o misijonih, se je prvi oglasil sv. oče. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da je v osnutku poudarjeno dejstvo, da je vsa Kristusova Cerkev v svojem bistvu misijonska Cerkev in da je dolžnost vsakega vernika, v okviru svojih možnosti, postati vsaj z dušo in srcem misijonar. Vsakdo more moliti, se žrtvovati, pa tudi kaj darovati za misijone. Misijonarji, ti idealni glasniki evangelija, naj pa bodo stalno prežeti duha pobožnosti, naj zaupajo v božje usmiljenje in se predajo božji Previdnosti brez pridržka.
Za sv. očetom je spregovoril kardinal Agagiaian, prefekt Kongregacije za širjenje sv. vere. Dejal je, da je papeževa navzočnost, ko se razpravlja o misijonih, za vse misijonarje veliko priznanje in vir čistega veselja za vso zbrano skupščino. Da ima sv. oče Pavel VI. res misijonsko srce, pa pričata tudi dva dogodka, ki sta tesno povezana z misijonsko delavnostjo katoliške Cerkve: proglasitev ugandskih mučencev svetnikom ter objava, da se bo sv. oče kot misijonar — in to kak misijonar! — udeležil evharističnega kongresa v Bombayu.
K besedi se je oglasilo še več škofov do-
Molitev za uspeh koncila
Poljski katoličani veliko molijo za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora. Škofje so organizirali molitev po vseh župnijah, razen tega se dnevno vrstijo župnijska romanja k Marijinemu narodnemu svetišču v Čen-stohovi. Doslej je bilo že 4 tisoč takih župnijskih romanj. Vsako romanje ima s seboj knjigo, kjer so zapisana dobra dela in molitve,, ki so jih verniki opravili za koncil. Te knjige ostanejo potem v Čen-stohovi. Po vseh poljskih župnijah so v času tretjega koncilskega zasedanja organizirali tudi spokorne dneve.
Ekumenska proslava ugandskih mučencev
V mestu Augusti v Nemčiji je bila ekumenska verska slovesnost na čast 22 u-gandskim mučencem, ki so bili 25. oktobra v cerkvi sv. Petra v Rimu proglašeni za svetnike. Slovesnosti so še udeležili med drugimi zamorski nadškof iz Ru-bage msgr. Kivvanuka, v katerega škofiji leži kraj mučeništva in drugi številni cerkveni dostojanstveniki. Prisoten je bil tudi 95-letmi čmee, ki mu je takrat uspelo zbežati med preganjanjem. Ker so bili mučeni takrat poleg katoličanov tudi številni protestanti, bodo udeleženci poslušali tudi poslanico anglikanskega nadškofa v Ugandi.
Msgr. Cardijn v Kongu
Ustanovitev in cerkveni asistent krščanske delavske mladine JOC msgr. Cardijn je na obisku v Kongu, kjer obiskuje različna središča za oblikovanje mladih delavcev'. V teku svojega bivanja v Afriki še je prelat udeležil sestanka izvršnega odbora afriške krščanske delavske mladine, ki je bil v začetku tega meseca v Dar-Es-Salanru v Tanganjiki.
Kardinal Frings poklonil ribiške mreže
Kolnski nadškof kardinal Frings je daroval majhnemu naselju ribičev v Ghani 230 ribolovnih mrež. Darilo so izročili škofu v Oape Coastu msgr. Amissahu. Z novimi mrežami bo ribiško društvo tega afriškega naselja lahko znatno povečalo svojo delavnost in zagotovilo večje blagostanje vsemu predelu.
Rešeni misijonarji
Kakor navaja uradno poročilo generalne hiše asumpcionistov v Rimu, so vsi redovniki te kongregacije, ki so vršili svoj misijonski apostolat v kongoški provinci Ki-wu, srečno prispeli v Ugando. Redovniki so bili skupno s svojim škofom msgr. Pie-
mačinov iz misijonskih dežel. Črni kardinal Rugambwa je opozoril na zgrešeno metodo Cerkve v polpreteklem času, ko je domačinom vsiljevala svoje zapadno mišljenje in latinski obraz, pa se včasih vse preveč vezala pri svojem apostolatu na kolonialne sile. Cerkev naj v bodoče upošteva vse kulturne značilnosti afriških narodov in se jih poslužuje tudi pri bogoslužju.
Japonski kardinal Tatsuo Doi iz Tokia pa je dejal, da bi misijonar nikdar ne smel pričeti z delom, dokler ni od bliže spoznal kulture ljudstva, h kateremu je prišel. Cerkev bi morala tudi v misijonskih deželah navezati stik s kulturniki tamošnjih krajev ter z njimi razpravljati o filozofiji ter verskem gledanju, ki ga imajo. Le tako bodo misijonarji prodrli v dušo domačinov in mogli ponavljati s sv. Pavlom: »Vsem sem vse postal!«
Velik aplavz je doživel tudi newyorški pomožni škof msgr. Fulton Sheen. Poudaril je, da dobivajo tudi škofije v civiliziranih državah belega človeka vedno bolj misijonski značaj, saj jih vedno bolj zajema novo poganstvo — življenjski materializem — želja po uživanju. Zato je bolj kot kdaj potrebno vernike voditi k duhu u-boštva. Če je koncil v Tridentu poudaril čistost in I. vatikanski pokorščino, naj sedanji postane koncil uboštva, je škof Sheen zaključil svoja duhovita izvajanja.
Ko je osnutek o misijonih šel nato na glasovanje, so ga koncilski očetje z večino 1601 glasov zavrnili. Izrazili so mnenje, da ne da dovolj poudarka veličini misijonske misli in da ne obdela dovolj sodobno tega za Cerkev življenjskega problema.
rardom, ki je tudi asumpeionist, zaprti, takoj ko so uporniki zavzeli kraj Beni. Po nekaj dnevih zapora se je pa misijonarjem posrečilo zbežati in po dvodnevni naporni hoji prekoračiti mejo. V Beni so ostali duhovniki domačini in domače redovnice, ki pa so si nadeli svetno obleko.
Turneja malih pevcev
Iz Pariza je odpotovala v Afriko skupina malih pevcev, s katero je pokojni msgr. Maillet ustanovil mednarodno zvezo Malih pevcev, ki sedaj pod vodstvom opata Delsinna nadaljujejo svojo apostolsko delavnost. Namen turneje je čim bolj razširiti gibanje mladih pevcev pri mladih, obetajočih afriških narodih, ki tako globoko občutijo duhovnost glasbe in petja. Skupina bo obiskala države Senegal, Slonokoščeno obalo, Togo, Daho-mey, Nigerijo in Visoki Volta, katerega predsednik je bil sam nekoč Mali pevec.
Jezuitski red
Ob smrti glavnega predstojnika, patra Jansensa, je jezuitska družba štela 36 tisoč članov, med temi sedem tisoč misijonarjev. P. Jansens je prevzel vodstvo družbe leta 1946. V času njegovega vodstva — to je v osemnajstih letih — je število jezuitov narastlo za osem tisoč. V vrhovnem vodstvu jezuitske družbe je tudi slovenski pater Anton Prešeren, ki je pa od začetka tega leta precej bolan. Z izvolitvijo. novega vrhovnega predstojnika jezuitske družbe bo izvoljen tudi naslednik patra Prešerna, ki verjetno ne bo več Slovenec.
Mednarodni kongres za radio in televizijo
Osmi mednarodni kongres Mednarodne katoliške organizacije za radio in televizijo UNDA se bo vršil od 1. do 6. februarja 1965 v Montecarlu. Udeležili se ga bodo predstavniki 40 narodov. V teku kongresa bo tudi natečaj za televizijske programe
in verske dokumentarje.
/
Skupno svetišče na letališču v Londonu
Mednarodno letališče v Londonu bo v kratkem imelo nove prostore za bogočastje, ki bodo veliko bolj kot do sedaj zadovoljili verske potrebe potnikov. Malo svetišče, ki ga bodo zgradili skupno katoličani, anglikanci in protestanti, bo sestavljeno iz treh ločenih kapel za posamezne verske skupnosti in ene skupne glavne ladje, ki bo lahko sprejela nad 200 oseb. Stroški bodo znašali okrog 200 milijonov lir.
Slovenska skupnost se bo udeležila volitev v tržaški pokrajinski svet in občinski volitev v občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor z listami z enotnim znakom: lipovo vejico in dvojezičnim napisom »Slovenska skupnost«.
Slovenska skupnost skuša biti res široka, zajeti vse Slovence ter ne .mara biti in ne bo privesek nobene italijanske stranke. Slovenska skupnost omogoča, da postanemo Slovenci sami gospodarji v lastni hiši, da popravimo, kar so stranke pokvarile in preprečimo potujčevanje, ki ga pospešujejo zlasti italijanski komunisti ter italijanski socialisti s tihotaplja-njem državljanov italijanske narodnosti na svoje pokrajinske in občinske kandidatne liste. Samo po sebi se razume, da Slovenci ne bomo dali glasov Krščanski demokraciji in drugim italijanskim demokratičnim strankam, ker niso slovenske.
NARODNOOBRAMBNI PROGRAM
Naši pokrajinski in občinski predstavniki bodo vztrajno in odločno zahtevali, naj se začno izvajati tista določila ustave in londonskega sporazuma, ki so bila sprejeta z namenom, da Slovenci postanemo enakopravni z Italijani.
Zavzemali se bodo:
a) za pravico do uporabe slovenščine in za sorazmerno namestitev Slovencev v vseh javnih upravah;
b) za primerno zastopstvo Slovencev v vseh javnopravnih organih in komisijah ;
c) za zaščito slovenskega ozemlja pred umetnim spreminjanjem njegove etnične sestave;
č) za uradno priznanje slovenskih nazivov krajev ter za namestitev dvojezičnih napisov v krajih, kjer prebivajo Slovenci;
d) da bodo slovenske kulturne, vzgojne, športne in dobrodelne ustanove ter organizacije dobivale javne prispevke, kot je predvideno za italijanske ustanove in organizacije.
Slovenski predstavniki bodo podpirali prizadevanje za sestavo in odobritev' državnega zakona o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji.
GOSPODARSKO-SOCIAI.NI PROGRAM
Da bodo slovenski delavci, kmetovavci, obrtniki, trgovci, uradniki in podjetniki mogli postati gospodarsko in socialno enakopravni z italijanskimi, bodo naši zastopniki zahtevali, naj pokrajinske in občinske oblasti nudijo Slovencem enake možnosti socialnega in gospodarskega razvoja, kot jih imajo Italijani.
Kmetijstvo naj se še bolj specializira in modernizira, da se bodo povečali kmetovi dohodki.
Delavstvo je treba zaščititi pred izseljevanjem v druge pokrajine, brezposelnost in podzaposelnost naj se odpravita z ustvaritvijo novih delovnih mest.
Omogočiti je treba razmah malih in srednjih podjetij katerekoli stroke z niz-koobrestnimi posojili in skrbeti, da jih ne bodo dušili visoki davki.
POKRAJINA
Nekaj bistvenih točk iz programa Slovenske skupnosti za deželo (v poštev pridejo zadeve, ki spadajo v pristojnost pokrajine in ki niso bile omenjene spredaj v splošnem programu):
a) Nerazviti otroci slovenske narodnosti morajo uživati zdravstveno skrbstvo in šolsko vzgojo v materinem jeziku;
b) pokrajina naj takoj nudi potrebne prostore slovenskim srednjim šolam in skrbi, da bodo dostojno opremljene;
c) popravi naj pokrajinske ceste in izpolni obljubo za dograditev ceste Domjo-Mačkovlje-Osp, kakor tudi cest v Cam-pore, Prosek, Bol junec, pod zgoniško vasjo in proti Komnu;
fi) več skrbi naj posveti kmetijstvu ter prispeva k poklicno-strokovnim tečajem v slovenščini in kmetijskim razstavam;
d) pokrajina naj že vendar enkrat podpre slovenske kulturne ustanove;
e) zaostri naj nadzorstvo nad živili, da si ne bomo zastrupljali zdravja s ponarejenimi živili in pijačami.
OBČINE
Programi Slovenske skupnosti za slovenske okoliške občine so zelo obsežni. Iz njih povzemamo le nekaj važnih točk.
OBČINA DOLINA
Razširitev telefonskega omrežja, popravilo občinskih cest, olepšave krajev in pospeševanje turizma, ureditev jusarskih pravic, ureditev smetišč in odvažanje smeti. Ustanova za industrijsko področje mora sprejeti v svoj odbor zastopnika dolin-
ske občine. Podjetja tega področja na ozemlju dolinske občine morajo pri namestitvah dajati prednost domačinom. V Mačkoljah mora občina urediti pokopališče ter postaviti avtobusno čakalnico, ki je potrebna tudi v Prebenegu. Za Dolino zahteva Slovenska skupnost še posebej novo šolsko poslopje in preureditev dosedanjega, ki bo služilo enotni srednji šoli ter strokovno industrijsko šolo. Nujno je treba urediti dva potoka, kjer je polno umazanije in smradu. V Boljuncu mora prav tako zgraditi šolsko poslopje in vrtec. V Borštu in Zabrežcu gre za več cest in dokončanje ceste na Jezero, v Gročani pa je treba zgraditi občinsko hišo z ambulanto in večjo občinsko izpostavo, itd.
OBČINA REPENTABOR
Občina naj dobi značaj turističnega področja. Spet naj se uvede tradicionalni cerkveni praznik 15. avgusta. Zgradi naj se nova osnovna šola, izboljšajo občinske ceste in kanalizacija, razširi naj se telefonsko omrežje na Femečih, izboljša razsvetljava, uredi prostor za razstavo terana in pršuta, dokonča športno igrišče, prepreči streljanje na vojaškem strelišču ob nedeljah in praznikih, uredijo jusarske pravice, podpre naj se razvoj kmetijstva in kamnoseške industrije ter kulturno udejstvovanje občanov, itd.
ZGONIŠKA OBČINA
Olepšava krajev za razvoj turizma, o-krepitev vodovoda in pocenitev vode za zalivanje vrtov in polj, poljski čuvaj, ureditev šolskih poslopij, zlasti zidanje nove šole v Briščikih ter postavitev šolskih vrtcev, da ne bodo za otroke preveč oddaljeni, omogočenje kulturnega delovanja s potrebnimi prostori za vse občane, podpora športu in novo športno igrišče, izboljšanje kanalizacije, skrb za čistočo krajev in cest, letna razstava domačih pridelkov, strokovni kmetijski tečaji v slovenščini, skrb za občinska javna dela, zlasti poprava in asfaltiranje cest, izboljšanje razsvetljave, nagla zdravstvena služba, ura in omet na zvoniku, ureditev prostora okoli šole in županstva, boljša javna razsvetljava, oddelek nižje srednje šole
Na pokopališču v Sv. Križu stoji že skoro vsa povojna leta spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Kakor toliko drugih partizanskih spomenikov po naših vaseh je seveda tudi ta bil brez križa in vsakršnega verskega znaka, čeprav počivajo pod njim mladi slovenski fantje in možje, ki so jih med zadnjo svetovno vojno komunistični priganjači nasilno odvedli v gozdove in so tam padli za lažne ideale.
Ti fantje in možje so bili v ogromni večini sinovi krščanskih mater, izšli so iz krščanskih družin in bili tudi krščansko vzgojeni. Njihovi svojci so — v veliki večini — želeli in to željo vsako leto zlasti na praznik Vseh svetnikov javno izražali, da bi se vrh spomenika postavil križ.
Končno se je letos našla pogumna in krščanska mati, ki ji je v prvi svetovni vojni granata ubila kar tri otroke, med zadnjo svetovno vojno pa je to mater čakala še nova preizkušnja: padel ji je še sin, ki so ga nasilno odvedli med partizane. Ta mati, ki je v obeh svetovnih vojnah toliko pretrpela in ki je našla v veri moč in tolažbo, je za letošnji praznik Vseh svetnikov naročila nov križ iz brona, za katerega je bila voljna prispevati svoj delež tudi večina ostalih mater in žena. V njihovo veliko zadovoljstvo so križ postavili k vznožju spomenika in ga tudi pritrdili.
V noči 1. novembra pa st) neznani sve-tokriški tatovi z orodjem v roki odstranili križ in ga odnesli v noč. Jasno je, da so to bili ljudje brez vere, sovražniki križa in vsega, kar spominja na večnost; ljudje, ki brezobzirno pljujejo na spomin pokojnih in ki se na bolečine in žalost preživelih svojcev' niso nikdar ozirali.
Ko smo se na Vernih duš dan zbrali na pokopališču k molitvam za pokojne, smo slišali ogorčene matere padlih, ki so glasno in s solzami v očeh obsojale podlo tatvino, kakor jo sedaj obsojamo vsi Križani, ki nam luč vere ni ugasnila in ki nam je spomin na drage pokojne svet, toliko bolj pa še spomin na tiste mlade žrtve, ki so po krivdi nekaterih brezvestnežev morale v prezgodnji grob.
O tem divjaškem podvigu, ki žali ne samo verski, temveč sleherni čut sočutja
RESOLUCIJA Slovenske skupnosti
Kandidati, zaupniki, aktivisti in podporniki Slovenske skupnosti, zbrani na zborovanju v nedeljo 8. novembra 1964 v Trstu ugotavljajo, da je lista Slovenske skupnosti na deželnih volitvah ponovno povečala število svojih glasov ter se krepko uveljavila. To zgovorno dokazuje pravilnost njenega splošnega in podrobnega programa ter dela.
Zborovalci ponovno poudarjajo, da je in ostane glavni cilj Slovenske skupnosti ohranitev in okrepitev Slovenstva na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Trdno so prepričani, da bo ta cilj možno doseči le z združitvijo vseh slovenskih sil in s skupnimi nastopi. Skupni nastopi so najučinkovitejše sredstvo za izbojevanje in zaščito narodnih, socialnih, kulturnih in pokrajinskih pravic ter koristi slovenske manjšine. Zborovalci ugotavljajo, da nam nudijo priložnost za takšen skupen nastop bližnje pokrajinske in občinske volitve, na katerih si bomo Slovenci lahko izvolili svoje zastopstvo v pokrajinski svet ter neodvisne občinske uprave, ki ne bodo podrejene vodstvom italijanskih strank. Z izvolitvijo svojih predstavnikov v pokrajinski svet in občinske uprave bomo omogočili postopno priznanje ter zaščito naših koristi. Hkrati bomo tudi dosegli, da Slovenci v Italiji prenehajo biti sredstvo, s katerim si italijanske stranke u-trjujejo svoj politični vpliv, od česar naš živelj nima nikakšne stvarne koristi.
Zborovalci še ugotavljajo, da bomo Slovenci izpričali svojo navzočnost v deželi le, če bomo samostojno nastopili na volitvah, kajti javnost priznava le zastopnike Slovenske skupnosti za predstavnike Slovencev.
Zborovalci Slovenske skupnosti pozivamo vse rojake na Tržaškem, naj na prihodnjih volitvah dokažejo svojo narodno zavest in politično zrelost s tem, da glasujejo za liste SLOVENSKE SKUPNOSTI z znakom LIPOVE VEJICE in dvojezičnim napisom »SLOVENSKA SKUPNOST«.
do živih in pokojnih, vodi sedaj preiskavo policija.
Medtem, ko izražamo svoj ogorčen protest proti podlemu tatvinskemu podvigu, zahtevamo, da se tržaška kvestura čim-prej zgane, da izsledi krivce in jih izroči pravici.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Težko preizkušena slovenska družina v Franciji
Vkraju Couladet-e v departmontu Ga-ronne {Južna Francija) živi od 1. 1933 izseljenska družina Šibelja. V kratkem času je dvakrat doživela bridek udarec. Najprej je umrl (pred štirimi meseci) v 61. letu starosti po dolgi in mučni bolezni oče Gabrijel, doma iz Lipe pri Komnu na Krasu, sedaj pa so pokopali še njegovo hčer, 34-letno Vilmo, por. Forest. Bolovala je na srcu. Zadnje čase je iskala ozdravljenja še v Lurdu, kjer jo je presenetila smrt. Zapušča sinčka v starosti 7 let.
Težko preizkušeni materi in ženi Mariji Sibelja, roj. Milič, doma iz Malega Repna pri Proseku, in vsem ostalim sorodnikom izrekamo tudi v imenu našega lista, ki redno prihaja v to plemenito krščansko družino, svoje iskreno sožalje.
Socialni dan v Buenos Airesu
Predmet tega dneva, ki je bil 15. novembra, je bil zakon in družina v izseljenstvu. Pivo predavanje je imel dr. Mirko Gogala. Govoril je o »Zakon, družina in narodnost«. Drugi govornik je bil Stanko žužek. Razpravljal je o temi »Dejansko stanje in razmere v izseljenstvu«.
Janežičev sklad
Celovška Mohorjova družba je ustanovila »Janežičev sklad« za pospeševanje literarnega dela med koroškimi Slovenci. Namen le ustanove je podpirati dela mladih pesnikov in pisateljev, da bodo mogla iziti, s tem pa ustvariti med nami novo literarno generacijo. Kot prva je Mohorjeva družba že položila v ta sklad 20.000 šilingov (500.000 lir).
s Proseka, itd.
Križ so ukrenili ...
V • I •
i življenja Lcrkvi
RZASKE
NOVICE
Oder felSadje - Veseli študentje nastopi v Rojanu in Bazovici
»Oder mladje« je skupina mladih amaterskih igravcev, ki se je ustanovila leta 1962, ko je uprizorila dramskega prvenca koroškega avtorja Bora Kostanka »Mrtvo oznanilo«. Pred nemško javnostjo se je nato uveljavila z zahtevno predstavo »Antigone« mladega slovenskega pisatelja Dominika Smoleta. V pripravo Antigone je prideril Oder tudi bralni večer v obeh deželnih jezikih, pri katerem so elani brali Anouilhovo Antigono, Sofoklejevi drami Antigona in Kralj Edip ter dramo avstrijskega avtorja Maxa Mella »Sedem proti Tebam«.
Koroško publiko pa si je Oder mladje začel osvajati s kmečko igro »Mati Tereza«, ki je z njo šestnajstkrat gostoval na koroških odrih ter enkrat v Števerjanu ter v Katoliškem domu v Gorici.
Trenutno nastopa z Molierovo komedijo »Scapinove zvijače« na vseh koroških odrih in je pri dvanajstih predstavah, ki jih je doslej v letošnji sezoni že imel, dosegel res lepe uspehe tudi v krajih, kjer se že leta in leta ni več čula slovenska beseda z odra.
Skupina obsega približno petnajst članov, ki so povečini še srednješolci, le dva obiskujeta univerzo v Gradcu (od koder se vsako nedeljo vozita na prireditev — 280 km). Skupino vodi Erik Prunč, ki jo je ustanovil ter ob praktičnem delu na podeželskih odrih tudi izšolal. Prav
janje se vrši na Japonskem v bližini mesta	Hiroshima, in sicer	ob času,	ko je
leta	1945 atomska	bomba	porušila	to mesto	in Nagasaki.	Glavne	osebe: princezi-
nja	Asako, Maia	in Midori so v	resnici
živele. Uprizoritev je gledavcem ugajala, ker so se igravke prav dobro vživele v svoje vloge. Ni bilo lahko spraviti na oder Japonke v svilenih oblekah z njihovo frizuro, z nenavadnim izražanjem, posebno hojo in klanjanjem. Tudi oder je bil čisto
MARIJINA DRUŽBA v ulici Risorta 3, Trst ponovi v nedeljo 15. novembra ob 17.30 moderno misijonsko igro:
IN BOG JE HODIL PO RAZVALINAH . . .
tako sta režija in glavna vloga »Scapino-vih zvijač« v njegovih rokah. Erik Prunč študira slavistiko na univerzi v Gradcu.
V kratkem bo pri Mohorjevi izšla njegova pesniška zbirka »Tihožitja«. Erika Prunča poznamo z raznih nastopov v Števerjanu, Gorici, Repentabru in z zadnjega slovenskega tabora v Bazovici, kjer je pozdravil v imenu Korošcev številne udeležence.
Na vseh gostovanjih so »Oder mladje« spremljali »Veseli študentje«, ki bodo v letošnjem šolskem letu maturirali na slovenski gimnaziji v Celovcu. Godalno skupino vodi sedaj Jože Kovačič (klarinet). Instrumente je kvintetu kupilo Združenje staršev na slovenski gimnaziji. »Veseli študentje« so najbolj privlačna ločka za našo mladino, ki nestrpno pričakuje te nasmejane koroške fante. Uveljavili so se posebno na zadnji tržaški skupni prireditvi v Bazovici. Zato upravičeno pričakujemo veliko udeležbo bodisi v mestu —
V Rojanu — kakor na deželi — v Bazovici. Kdor hoče preživeti lep popoldan ali veter, naj se vesele predstave brez pomisleka udeleži!
Iz Marijinega doma v Trstu
Na misijonsko nedeljo so v Marijinem domu v Trstu ulica Risorta 3 uprizorili igro: ln Bog je hodil po razvalinah. De-
japonski z zmajem, kipom Bude in bledo-rožnatim cvetjem.
Igra se bo ponovila v nedeljo 15. novembra ob 17.30. Kdor se zanima zanjo, naj se potrudi in pride v nedeljo v Marijin dom. Videl bo igro, kakršnih običajno nismo vajeni gledati.
Smrt tržaškega gledališkega umetnika
Nenadoma je 8. novembra umrl v Vipavi 62 let star Modest Sancin, član Slovenskega narodnega gledališča ter zelo uspešen odrski igralec. V svojem življenju je odigral 4300 predstav in imel okrog 400 važnejših vlog. Ni ga skoro slovenskega odra, ki ga ne bi osebno spoznal.
Rodil se je v Skednju, obiskoval slovensko učiteljišče v Trstu in se v dramski šoli Karla Široka odločil za igralski poklic. L. 1922 je bil sprejet v ljubljansko Dramo. V Ljubljani je z malimi presledki ostal do osvoboditve 1. 1945. Tedaj se je vrnil v Trst in mu ostal zvest vse do svoje smrti. Zadnje njegovo delo je bilo prevod Ruzantejeve komedije »La Moscheta«, ki so jo dan pred njegovo smrtjo odigrali igralci Tržaškega narodnega gledališča v Gorici.
Zborovanje zaupnikov LSS v Trstu
V nedeljo 8. novembra je bilo v Trstu zelo živahno zborovanje kandidatov, zaupnikov, aktivistov in podpornikov Slovenske skupnosti. Dr. Simčič in dr. Škrk sta poročala o delu v tržaškem občinskem ter deželnem svetu. G. Dušan Černe je poročal o delu Sveta Slovenske skupnosti, nato pa je g. Drago Legiša predložil glavne programske točke za pokrajinske in občinske volitve. — Razvila se je živahna debata. Zborovavei so sprejeli resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Zborovanje je vodil g. Josip Terčon.
Zavrnjeni volilni lepaki
Slovenske občine na Tržaškem so te dni prejele lepake, na katerih so objavljena imena kandidatov za odgovarjajoča volilna okrožja. Besedilo je sicer v slovenščini, le imena krajev, kjer so se kandidatje rodili, so v italijanščini, dasi gre za izrazito slovenska naselja, ki jim je moral fašizem šele iznajti italijanska imena, ko je prišel v naše kraje. Tako
VESELI KOROŠCI bodo nastopili v nedeljo 15. novembra v Marijinem domu v ROJANU ob 17. uri
v kinodvorani v BAZOVICI ob 20.30
s sledečim sporedom:
Molierova komedija
SCAPINOVE ZVIJAČE
igra Oder Mladje iz Celovca VESELE PESMI
igra kvintet »VESELI ŠTUDENTJE«
iz Celovca
Med odmori srečolov v dobrodelne namene!
Kdor si želi zagotoviti prostor v dvorani, naj pride vsaj četrt ure prej, ker vlada veliko zanimanje za nedeljski nastop Veselih Korošcev
Zopet je padel hrast
je Repentabor zapisan Monrupino, Dolina San Dorligo in podobno. Zaradi tega sta občinska odbora v Nabrežini in Dolini sklenila, da vrneta te lepake tržaški prefekturi z zahtevo, naj bodo na slovenskih letakih tudi imena slovenskih krajev v slovenščini. Lepake, ki so bili že nalepljeni po zidovih, so pa odstranili.
Nabrežina
Provokacija
Tržaški »Piccolo« je pisal v ponedeljek, dne 9. novembra, da so »demokratični Slovenci v devinsko-nabrežinski občini lahko prelomili etnično fronto« zaradi proporcionalnega sistema pri volitvah.
Takšno pisanje je navadna provokacija. Slovenska skupnost bo nanjo pravočasno odgovorila z jasno izjavo, da je njen glavni namen zaščita slovenskih narodnih pravic v devinsko-nabrežinski občini in bo v tej luči določila svoje stališče do strank,
Dne 31. oktobra je preminil v Trstu v častitljivi starosti prof. dr. Anton Da-binovič. Čeprav po rojstvu Hrvat-Dalma-tinec, je že v zgodnji mladosti stopil v vrste braniteljev slovenstva na naših tleh. Bil je dolga leta profesor zgodovinskega prava na zagrebški univerzi in že pred prvo svetovno vojno mnogo delal na narodnoobrambnem in kulturnem polju. Zelo aktivno je tudi po upokojitvi, po drugi svetovni vojni, posegel v dogajanje tržaškega slovenstva.
Bil je nekaj let najprej sotrudnik, nato pa odgovorni urednik »Demokracije« in pomagal dr. Veselu, pok. dr. J. Agnelettu, dr. Udoviču in dr. Sfiligoju ponovno graditi iz nič našo demokratsko stavbo. Večkrat smo ga z zanimanjem poslušali tudi kot izvrstnega govornika in predavatelja na sestankih »Slovenske prosvetne Matice« v Trstu. •
Bodi med drugim povedano, da je bil že kmalu po letu 1950 med prvimi pobudniki ponovne zgraditve »Narodnega doma«, prav v bližini nekdanjega. Ali žal razmere so se obrnile drugače. Tehtno in stvarno je ugovarjal pravnim tezam prof. Udine in tržaškega rektorja prof. Cammarate o vprašanju državnopravnega položaja STO-ja. Dosti je tudi pisal kot časnikar in vse lepo in stvarno utemeljeval kot pravnik in zgodovinar. Dosti njegovih objavljenih in neobjavljenih del ima za nas Slovence v zamejstvu nadčasovno veljavo. Poznal je kot malokdo koroško vprašanje, da o Trstu sploh ne govorim, saj je vedno in povsod poudarjal njegovo prvenstveno srednjeevropsko gospodarsko vlogo. Med njegovimi spisi naj omenim le najvažnejšega »Komu dolguje Trst svojo veličino«. Tu je jasno prikazal velike zasluge slovenskega rodu pri gradnji našega mesta.
ki izvajajo kolonizacijo. iiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Odbojkarski turnir za pokal
»MEMORIAL M. FILE J«*
V okviru tekmovanj za razne pokale, posvečene spominu pok. prof. M. Fileja, je prišel na vrsto v soboto in nedeljo turnir v odbojki. Že več časa so se po naših vaseh in v mestu pripravljali razni tekmo-vavci in kovali svoje ekipe. Za turnir se jih je najavilo šest:	Gorica,	Števerjan,
Štandrež, Pevma, Sovodnje in Dom iz Rojana. Taka udeležba priča, kako je živo zanimanje med našo mladino za ta šport.
V soboto ob osmih zvečer se je v telovadnici na Katarinijevem trgu zbralo precej navijačev, ki so vseskozi navduševali svoje igravce. Vršilo se je namreč prvo kolo med ekipami Gorice, Štandreža in SKPD števerjan. Najprej sta se spoprijeli moštvi iz Števerjana in Gorice. Polni treme so briški fantje kar hitro prepustili vodstvo bolj izkušenim igravcem iz Gorice, posebno še ko je v igro posegel prof. Kranner. Števerjanci namreč vadijo komaj dober mesec, pa se niso zbali igravcev, ki jim je odbojka tako rekoč že v krvi. Tudi proti Štandrežu je Števerjan izgubil. Ko se je pa Štandrež spoprijel z Gorico, je tudi on klecnil na kolena. Z zmago nad obema ekipama si je goriško moštvo priborilo pravico za vstop v finale.
V' nedeljo zjutraj sta se najprej borili moštvi iz Pevme in Rojana. Takoj je prišla na dan izkušenost pevmskih igravcev: Terpina, Valentinčiča, Pintarja in Bense, ki so gladko odpravili nasprotnika. Težje je Pevma premagala Sovodnje, saj se je ekipa, ki sta jo vodila Prinčič in Pelicon, kar precej dobro držala. Z zmago nad
obema si je tudi Pevma priborila pravico za vstop v finale.
Precej napeto je bilo ozračje, ko se je začel boj za pokal. Gorica in Pevma sta napeli vse svoje sile. Vsaka si je priborila en set. Nato zadnji. Pevma je podlegla. Vendar se je izkazala za zelo dobro ekipo. Prijateljsko sta se še spoprijeli nato ekipi Rojana in Števerjana. Z dobro voljo, ki so jo izkazali števerjanski fantje, so končno prišli tudi oni do zmage.
Ob zaključku se zdi prav, da pohvalimo posebno tiste ekipe, ki jih sestavljajo naši fantje iz vasi. To niso študentje, ki si naberejo odbojkarske spretnosti med šolskimi leti. Oni morajo začeti z najosnovnejšimi elementi telovadbe. Njih pripravljenost pa čestokrat ovira dejstvo, da nimajo v bližini primernih prostorov (Sovodnje, Števerjan). Vendar smo opazili veliko dobre volje, kar da upati, da bo odbojka precej dobro uspevala med našimi društvi.
Tehnični rezultati
Sobota:
Gorica - SKPD Števerjan 2-0; Gorica-štandrež 2-1; Štandrež - števerjan 2-0.
Nedelja:
Pevma - Rojan 2-0; Sovodnje - Rojan 2-0; Pevma - Sovodnje 2-1.
Finale:
Gorica - Pevma 2-1.
Prijateljska: Števerjan - Rojan 2-1.
Še nedavno od tega, ko sem ga srečal v kavarni »Miramar«, mi je ponovno poudaril: »Pošten Italijan poštenega Slovenca vedno spoštuje.« V to je veroval, na tam je, lahko rečem, celo življenje delal kot vreden član tiste tržaške slovenske elite, ki je tudi po drugi svetovni vojni toliko doprinesla, da je naš rod tu ob Adriji, kljub novim krivim naukom in zablodam ostal zvest naši veri, narodnosti in demokratskemu načinu življenja. Tržačani ga bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu!
U. Marko
Misijonar Friderik Baraga
Tudi na Primorskem smo sedaj dobili zanimiv življenjepis našega božjega služabnika misijonarja škofa Baraga. V' teh dneh je izšla nova knjižica, ki prinaša glavne slike iz življenja tega našega oltarnega kandidata. Besedilo za knjižico je pripravil dr. Filip Žakelj, profesor v slovenskem semenišču v Argentini. Naslovna slika predstavlja našega misijonarja in škofa, ki je prvi oznanjal evangelij tolikim Indijancem v današnji Kanadi. Na platnicah je tudi Baragov škofovski grb, ki tako nazorno predstavlja njegovo apostolsko delo in vnemo.
Baragovo življenje sicer nekateri naši bravci poznajo, toda resnično samo nekateri. Sedaj je prilika, da ga spoznajo mnogi, saj Baraga to zasluži, oziroma mi vsi Baragovo posmrtno pomoč in. povišanje nujno potrebujemo. Pisatelj Ruda Jur-čec pravi v svoji krasni knjigi »Luči in sence«:
... »Da je tudi naloga slovenskega naroda rasti v narodno in duhovno polnoletnost in to bomo doživeli takrat, ko bomo imeli v občestvu Cerkve svojega narodnega svetnika... Slovencem bi mogla dati najmočnejšo listino polnoletnosti Cerkve, če bi dosegli, da bi bil slovenski kandidat postavljen na čast oltarja.«
Slovenci imamo dva božja služabnika, za katera so v teku priprave za beatifi-kacijski proces: Barago in Slomška. Obema v največji skrbi in slogi pomagajmo do časti oltarja!
Knjižico »Misijonar ^ Baraga« dobite v naših knjigarnah, v župnišču in v upravi Knjižic v Marijanišču na Opčinah. Knjižica stane 100 lir. Na platnicah Baragove knjižice so tudi razne zanimivosti iz življenja Knjižic: v decembru izide družinska knjižica z naslovom: »Več otrok«. V ponatisu sta sedaj obe znani stanovski knjižici za fante in dekleta. — Izšel je novi koledar Alojzijevišča in Marijanišča 1965. — Knjižice so izdale dve novi božični razglednici.
niz.
iiiiiiii!iiit!iiiiiiiiiiimiiiii!iiiiiiii!imiimiiii!iiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii!iiiiiiii!iiiiii
EKIPE
SKPD števerjan: Humar D. (kapetan), Komjanc S., Pintar B., Maraž I., Mužič J., Škorjanc J., Terpin M.
Pevma: Valentinčič, Bensa, Pintar, Terpin R., Pelizzo L., Drufovka B.
Sovodnje: Prinčič, Pelicon R., Cernic M., Pelegrin, Troha, Leghissa M., Frandolič D.
Štandrež: Puja (kap.), Nanut D., Nanut V., Nardin F., Battisti, Marussi E., Silič, Žezlin, Rijavec.
Gorica: Rutar, Sussi, Devetta V., Gergo-let, prof. Kranner, Pavlin D., Leghissa Z.
Dom Rojan: Fabjan B., Tavčar M„ Tavčar A., Kozman R., Kozman S., Kuret.
iiuiiiiiiiiiinniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiniiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiu
Mihec in Jakec
o volitvah
Mihec: No, Jakec, kaj se tako preteguješ? Si slabo spal?
Jakec: Sem ja. Veš, mislil sem na Stalina in Hruščeva. Najprej sta bila bogova. t>elala sta, kar sta hotela, in komunisti so ju častili. Ko je Stalin odšel na drugi svet, — še danes ne vemo, če je umrl ali so ga zadavili — so komunisti rekli, da je bil krvoločna zver. Hruščeva so kar odstavili. Pravijo, da ga je luna tikala. Ti komunisti ga res pihnejo. Pa je Hru-Ščev le nekaj dobrega naredil. Ni hotel Vojne in hotel je, da bi Rusi imeli več za jesti in za obleči. Vidiš, pri komunistih •H: smeš nič dobrega naredili. Ce kaj nacediš, te odpihnejo. Nam Slovencem na Tržaškem pa trobijo, naj volimo komunistično župane in komunistične pokrajinske svetovavce!
Mihec: Dobro si povedal. Jaz jih že ne
bom volil, saj imamo Slovensko skupnost. Naši dosedanji komunistični svetovavci in župani se najbrž smejejo v pest, ker niso v Moskvi. Kaj bi bilo, če bi jih kar čez noč odstavili in poslali v Sibirijo in še rekli, da so bili krvoloki, da jih je luna trkala, da so preveč klatili po gostilnah, klepetali in popivali? In to bi se lahko res zgodilo, če bi tudi pri nas komunizem zmagal. Božčki! Meni se res smilijo, zato pa jih ne bom volil, sicer bi jih spravil še v nesrečo.
Jakec: Le kdaj se bomo Slovenci spametovali? Veš, Mihec, kar žalost in jeza me primeta, ko borom slovenska imena na kandidatnih listah italijanskih strank. Ali res mislijo, da nam morajo italijanske stranke vlivati pamet v butice tor nam ukazovati? Jaz vem, da so naši možje sami sposobni voditi slovenske občine! Ce bodo občani storili svojo narodno dolžnost in volili Slovensko skupnost, se bo to tudi zgodilo. Sicer ne vem kaj bo z nami.
Mihec: Dragi Jakec, tako je: če bomo
eni Slovenci volili Italijansko komunistično partijo, drugi Italijansko socialistično stranko, tretji Krščansko demokracijo, četrti ne vem koga še, se bo naša mala peščica raztepla in nas ne bo več. Zato pa vedno pravim, da tako ne gre. Jaz vidim samo eno rešitev: skupaj moramo držati! Voliti moramo slovensko, glasovati povsod in vedno za Slovensko skupnost, potem bomo ostali. Ali nisi prejšnji teden slišal, kako pogumno sta tu pod nama govorila zastopnika Slovenske skupnosti dr. Simčič in dr. škerk? Še več takih slovenskih zastopnikov moramo izvoliti, tudi v pokrajinski svet! Za slovenske občine pa bi bila sploh sramota, če bi si pustile ukazovati od vodstev neslovenskih strank. Kaj italijanski sodržavljani pustijo nam Slovencem, da bi ukazovali v tržaški občini? Kaj oni pozivajo svoje rojake, naj volijo slovenske stranke ali slovenske kandidate? Kaj takega jim niti v glavo ne pade. Le nekateri naši ljudje nekam lezejo italijanskim komunistom, socialistom in
drugim. Res ne bi škodilo, če bi take odžagali in jim rekli, da jih trka luna...
Jakec: Kaj praviš, kako bo letos z volitvami v dolinski občimi?
Mihec: Preveč list imajo, čeprav je v občini ogromna večina Slovencev. Sicer pa pravijo, da je g. tovariš Dušan oženjen z italijansko partijo in ne s slovensko dolinsko občino in zato zavedni Slovenci ne bodo volili ne njega ne njegove partije. In tudi v nesrečo ga nočejo spravljati, saj veš, zaradi tistega, kar se je zgodilo Hruščevu. Na listi Ital. socialistične stranke pa je več Italijanov kakor Slovencev. Ne bom ponavljal. Ta lista ni in ne more biti naša. Krščanski demokrati naj spreobračajo svoje, slovenske volivce pa naj pustijo pri miru, in več pravic nam naj dajo. Naša, res naša, res domača je samo Slovenska skupnost. Vsi zavedni Slovenci so združeni na njeni listi. Njim se ni treba ozirati na nikogar drugega, nikogar ubogati. Oni so jamstvo, da bo dolinska občina ostala res slovenska. Gle-
dali bodo samo na koristi občine in občanov, ne na potrebe in koristi neslovenskih strank. Zato pravim tebi Jakec, in vsem volivcem v dolinski občini, od Gro-čane do Domja	in Mačkovelj:	vsi	kot en
mož za Slovensko skupnost!
Jakec: Ti pa	res znaš govoriti	in	tudi
razmere dobro	poznaš. Povej	mi	še	kaj
o nabrežimski občini.
Mihec: Res sem se malo ogrel. Veš, odkar bijem ure na stolpu tržaškega županstva, sem Slovenec in Slovenec hočem ostati. Zato me take reči razgrejejo. V nabrežinski občini pa je podobno, kakor v dolinski. Tudi tam je veliko list, a le ena sama je res slovenska:	Slovenska
skupnost. Tam vodijo komunisti še posebno raznarodovalno politiko. Na svojo listo so postavili samo dva Ilalijana in 18 slovenskih kandidatov. Zakaj? Da ne bi ščipali glasov italijanskim strankam, ampak zato jih zavedni Slovenci ne smejo voliti. Kaj si bodo sami stavili vrv na vrat? Tudi kdor bo glasoval za Partito
Ut ran 4
KATOLIŠKI GLAS
DRISKE
IMOVICE
»Zahvalni dan« v našem mestu
V nedeljo zjutraj so goriški neposredni obdelovavci zemlje imeli v cerkvi sv. Ignacija svojo zahvalno mašo. Daroval jo je asistent Združenja neposrednih obdelovav-cev zemlje msgr. Grusovin. Navzoča je bila vsa najvišja mestna oblast ter mnogi kmetje iz goriške okolice in Furlanije. Perosijevo mašo »Missa benedicamus Domino« je na koru lepo izvajal cerkveni pevski zbor od Sv. Roka. Ob darovanju so trije pari v furlanskih narodnih nošah prinesli na oltar simbolični dar pridelkov zemlje. Po sv. maši je msgr. Grusovin blagoslovil kmetijske stroje, ki so stali razvrščeni na trgu pred cerkvijo.
Letos so v vrsti strojev manjkali kmetje s področja Sv. Roka, ki so na ta način hoteli izraziti svoj protest nad razlastitvijo njihove zemlje od strani goriške občine za ustanovitev industrijskega področja.
Proslava stoletnice proglasitve svetim sv. Marjete Alakok
Apostolstvo molitve s sedežem pri Sv. Ivanu v Gorici je organiziralo za slovenske vernike posebno pobožnost ob priliki stoletnice, odkar je bila sv. Marjeta Alakok proglašena za svetnico.
V okviru te svečanosti je bila najprej 3. novembra popoldne slovesna pridigana ura češčenja, ki jo je vodil msgr. dr. Franc Močnik. Naslednji dan zjutraj je bila zborna sv. maša s pridigo, v kateri je g. Jože Jurak orisal potek prikazovanj Srca Jezusovega preprosti redovnici v Pa-ray - le - Monialu na Francoskem. Popoldne je bila zaključna pobožnost: sv. maša in pridiga dr. Fr. Močnika, nato slovesen Te Deum, ki ga je opravil g. Jože Jurak, blagoslov in ofer, pri katerem so navzoči prejeli spominske podobice. — Vsa svečanost je v udeležencih pustila globok vtis, zlasti zato, ker je nudila cerkev sv. Ivana tako domače vzdušje in so vsi čutili, kako je lepo imeti cerkev, kjer je vse slovensko in se nikomur ni treba umikati.
Doberdob
Dva pogreba. Na dan Vseh svetih smo ob veliki udeležbi pokopali 22-letnega Ha-drijana Gergoleta, ki se je smrtno ponesrečil v petek zvečer, ko se je vračal z dela iz Tržiča. Na motorju se je vozil tudi Alvise Lorenzut. Zadela sta v kamion, ker ju je baje oslepil avto, ki je vozil od nasprotne strani. Hadrijan je podlegel smrtnim poškodbam, Alvise pa je še v bolnici.
Dne 3. novembra pa je bil pokopan Andrej Gergolet v 81. letu starosti, po domače Morotov. Verni mož je z ljubeznijo obiskoval cerkvene pobožnosti in prav po blagoslovu v nedeljo se je zgrudil v klopi. Potolažen s sv. zakramenti, je čez teden dni izdihnil svojo blago dušo.
Obema pokojnima želimo, naj po božjem usmiljenju počivata v miru, sorodnikom pa izrekamo naše sožalje.
Iskanje nafte se je ustavilo. Verjetno
bodo drugod poskušali srečo.
Praznovanje sv. Martina v nedeljo 15. novembra bo sledilo tridnevnici; pridigal bo č. g. Mirko Mazora. V nedeljo bo celodnevno češčenje z zaključkom ob 15.30. Govoril bo msgr. dr. Rudolf Klinec. Po zahvalni pesmi za letošnje pridelke, ki bodo simbolično prineseni v cerkev, bo blagoslovitev vseh motornih vozil pred cerkvijo (ob 16.30). Ta blagoslov bi moral biti že 9. avgusta (Marija Snežnica), a je takrat zaradi slabega vremena odpadel. V nedeljo pa bo ob vsakem vremenu, ker je vedno bolj »krvavo« potreben.
Protestna vožnja štandreških kmetov po goriškem korzu
Kakor vsako leto, so tudi letos na zahvalno nedeljo štandreški kmetovavoi razstavili na posebnem vozu sredi trga pred cerkvijo glavne poljedelske pridelke s tega področja. Letos je bilo videti na vozu tudi napise, kjer je bilo brati proteste zoper žalostno-slavni zakon 167, ki je pred kratkim zasegel štandreškim kmetom najbolj plodno zemljo za zidavo novih stanovanjskih predelov.
Prav tako so pripeljali ta dan štandreški kmetje tudi svoja novonabavljena vozila, da jih dušni pastir blagoslovi. Med njimi je bilo mnogo poljedelskih strojev. Kasneje je skupina kakih petnajst traktorjev iz Štandreža odšla v Gorico, da po goriškem korzu protestira proti nameravanemu odvzemu zemlje. V sredi je bil tudi voz s kmetijskimi pridelki ter protestnimi napisi. Pohod se je zaključil na Travniku in se nato mirno razšel, v mestu pa je zbudil splošno pozornost in mnogo govorjenja. — Upajmo, da bo pravilno odjeknil tudi pri oblasteh!
Nagrajeni goriški perutninarji
Z nagradami najboljšim domačim pe-rutninarjem se je v nedeljo zjutraj v hotelu »Pri zlatem jelenu« zaključil prvi natečaj za izboljšanje domače perutnine. Prvo nagrado je dobil Angelo Glessi iz Gradiške. Med nadaljnjima nagrajenci so tudi slovenski perutninarji iz števerjana, in sicer: Izidor Prinčič, Anton Kumar, Florijan Primožič (Oslavje), Ivan Ciglič ter Stanislav Štekar.
Odvzem zemlje štandreškim kmetom
Okoli 30 štandreškim kmetovavcem je občinska uprava v Gorici poslala pisma, s katerimi razvezuje najemniško pogodbo, ki so jo napravili z občinsko upravo za obdelovanje zemlje pri letališču. Štan-dreške kmete je ta odredba zelo prizadela. Najprej jim je uprava odvzela travnike za letališče, sedaj pa še obdelano zemljo. Mnogi, posebno starejši kmetje, so iz te zemlje črpali svoj edini zaslužek, zato gledajo sedaj zaskrbljeni v bodočnost.
AKADEMSKI KLUB V GORICI
vabi na predavanje
»Pred 250 leti
je goriški Travnik bil priča...«
ki bo v četrtek 19. t. ni. ob 20,30
v spodnjih prostorih Kat. doma.
Popravljamo!
Pevsko skupino, ki je na praznik Vseh svetih zapela žalostinko ob grobu pok. prof. Mirka Fileja, ni dirigiral g. Fr. Valentinčič, temveč g. Zdravko Klanjšček iz Jazbin. Pevci so v imenu SKPD »Prof. Mirko Filej« položili tudi šopek rož na grob nepozabnega pokojnika.
Promocija
Prejšnji teden je na leposlovni fakulteti tržaške univerze promovirala iz zemljepisa gdč. Anica Šturm, ki poučuje na slovenskih srednjih šolah v Gorici. — Novi doktorici prav iskreno čestitamo!
Zveza slovenske katoliške prosvete
priredi
v nedeljo 22. novembra ob 16.30
CECILIJANKO
19 6 4
Nastopili bodo številni zbori iz mesta in dežele, vabljeni!
Vsi rojaki
Radio Trst A
Spored od 15. do 21. novembra Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — Oddaja za najmlajše: »Beli kit Moby Dick«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe. — 15.00 Znani pevci: Cateri-na Valente in Johnny Dorelli. — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Aquilee« iz Basiiiana. — 18.00 Po društvih in krožkih: (18) »Slovenski klub« -pripravil Saša Martelanc. — 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico novembra«.
Ponedeljek: 11.45 Ameriški odmevi. —
18.00 Znanstveni leksikon - pripravil Slavko Andree. — 18.30 Naši mladi solisti.
Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Italijanščina po radiu - 3. lekcija. — 18.30 Sodobna jugoslovanska glasba. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja - Miljutin Zarnik: »La bella Gina«. — 21.55 Koncertisti naše dežele.
Sreda: 11.45 Italijanski orkestri in pevci. — 12.15 Brali smo za vas. — 18.00 Radijska univerza - Branko Pegan: Galileo Galilei: (2) »Njegovo življenje«. — 18.30 Iz programske glasbe. — 19.15 Higiena in zdravje - pripravil dr. Rafko Dolhar.
Četrtek: 12.15 Po društvih in krožkih: (18 J »Slovenski klub« - pripravil Saša Martelanc. — 18.00 Italijanščina po radiu -4. lekcija. — 19.15 Širimo obzorja: Tradicionalne dejavnosti tržaškega gospodarstva: (5) »Železarne« - napisal Aleš Lokar.
Petek: 11.45 Florentinski motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: »Od kdaj so mravlje kruljave« -pripravil Jurij Slama. — 18.30 Jugoslovanski solisti. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: (5) »Prešeren in eros«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj.
Sobota: 12.15 Znani sodobniki. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 15.30 »Prazna hiša«, veseloigra v enem dejanju. — 16.55 Bodoči solisti. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Radijska univerza - Tone Penko: Kraška flora: (2) »Brin«. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino - pripravil Dušan Jakomin. — 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »France Prešeren« iz Kranja, ki ga vodi Peter Lipar. — 22.00 Veliki tuji simfonični orkestri.
Slovenci po svetu
Misijonska nedelja v Buenos Airesu
K širjenju misijonske misli spada tudi vsakoletna proslava misijonske nedelje. Slovenci iz Buenos Airesa in okolice so jo letos pripravili v dvorani centralne Slovenske hiše, kjer je sedež Slov. dušnega pastirstva ter osrednje organizacije argentinskih Slovencev »Zedinjena Slovenija«. Poseben misijonski pečat je dal prireditvi p. Franc Jereb, provincial jugoslovanskih lazaristov, trenutno buenosaireški gost, ki je prikazal svoje delo na Kitajskem, kjer je kot misijonar preživel 20 let. Ob spominih na lastno misijonsko pot je pokazal na »polena in rožice«, ki čakajo misijonarja pri delu med pogani.
Sledila je tridejanka »Viharji v dušah«, ki so jo odigrali člani »Slovenskega gledališča v Buenos Airesu«. Delo je spisal Enrico Basari, prevedel pa Ruda Jurčec. Odigrava se v delavskem taborišču pri gradnji železniške proge nekje v Boliviji v letih 1895-1897. Delo je doseglo svoj namen: gledavci so z nemirom spremljali misijonarja, ki se je po tridesetih letih srečal s svojim bratom — morivcem. Kdo naj zmaga: pravica ali ljubezen, to je bil vihar, ki je izbruhnil v dušah. Prinesel je trpljenje, a tudi izčiščenje.
Izšle so knjige celovške Mohorjeve družbe
Za praznik Vseh svetnikov je razposlala celovška Mohorjeva družba med svoje u-de svoj letošnji knjižni dar, ki ga sestavljajo štiri knjige: koledar za 1. 1965; ve-černiška povest »Fant s Kresinja«; povest »Črna žena« ter četrta knjiga »Našli so pot«. V njej lazarist g. Franc Sodja CM oriše pot 17 ljudi, ki so našli pot k Bogu. — Knjige stanejo po pošti 60 šilingov (1500 lir).
OBVESTILA
Listnica uprave
1) Naročnike, ki še niso poravnali letošnje naročnine, prosimo, da to čimprej store.
2) Kdor menja naslov, naj poleg novega navede vedno tudi še stari naslov.
IZŠLA je druga številka »Pastirčka« z
zelo zanimivo vsebino. Naj omenimo le nekatere sestavke: »Črni« mučenci govorijo o nedavno proglašenih ugandskih mučencih svetnikom; zgodbica »Vtihotapljeni potnik« nudi na zelo duhovit način otrokom nagibe zoper laž; nadaljuje se zanimiva povest »Luč z Vrhovelj«; športna rubrika je posvečena nogometu ter nedavni olimpijadi na Japonskem; silno poučno je kramljanje o gradu Miramaru pri Trstu. Vmes se prepletajo po številki kratki sestavki in pesmice. Številko zaključijo dopisi olrok ter uganke in zanke. — Tekom šolskega leta bo izšlo še 6 številk. — Cena posamezni številki je 100 lir, celoletno 800 lir. — Ta lepo urejevani mladinski list se naroča in plačuje v Trstu, via Scor-cola 26.
to 1964-65. — Vsaka od navedenih štipendij znaša skupno 720.000 din za celotno akademsko leto, štipendije se lahko podaljšajo še za eno akademsko leto. Namenjene so pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Treba je biti pripadnik slovenske narodnostne skupine in imeti diplomo srednje šole ali višjo diplomo. — Nekolkovane prošnje, s kratkim življenjepisom prosivca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj pro-sivci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 16. novembra 1964. — Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem.
iiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
socialista italiano, bo dal slovenski glas italijanski stranki in večini italijanskih kandidatov. Ne pozabi, Jakec, da je minister te stranke dal navodilo za naglo zidanje tistega znanega naselja v Sesljanu, ki bo spremenilo narodnostni značaj na-brežinske občine. Ni treba pripominjati, da bi to lahko preprečila krščanska demokracija, ki je ves čas na oblasti, a na žalost ni. Prav obratno! Njenih kandidatov torej ne bomo volili in ne drugih neslovenskih strank. Slovenska skupnost je predložila tako listo, da lahko vzameš klobuk do! pred njo in rečeš: Ta lista zasluži vse slovenske glasove! In kaj neki je pičilo nekatere, da so šli na komunistično listo, ko vendar ne spadajo tja? Kajne, Mihec, da jim lahko tudi v tvojem imenu zakličem: popravite svojo napako, glasujte tudi vi za Slovensko skupnost!
Jakec: Pa repentabrska in zgoniška občina?
Mihec: Danes se mi že mudi. Ti občini prideta prihodnjič na vrsto. Le to ti že
iiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiMiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMHiMiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiii
danes povem, da je tudi tam Slovenska skupnost močno zastopana z uglednimi ljudmi, ki niso strankarji, ampak predstavljajo res pravo slovensko vaško skupnost in zaslužijo vse zaupanje volivcev.
Jakec: O pokrajinskih volitvah pa mi boš le kaj povedal!
Mihec: Tisto že, da zadovoljim tudi tržaške volivce, ker bodo tu volili samo pokrajinske svetovavce, v okoliških občinah pa obojne. No, zdaj smo hvala Bogu že povsod zastopani. Zamašiti moramo še zadnjo vrzel: svoje zastopstvo moramo Slovenci poslati tudi v tržaški pokrajinski svet. In ga bomo, veš Jakec, če bodo vsi tako složno volili kot je treba.
Jakec: In kaj praviš o inž. Pečenku?
Mihec: Dober je in priden. On bi spadal k nam. Naredil je veliko napako, da se je zapisal med italijanske socialiste. To mi je res žal. Stavil bi glavo, da se bo letos ponovilo isto kot pred dvema
letoma: inž. Pečenko bo služil kot magnet, da bi vlekel slovenske glasove v Partito socialista italiano. In skoro gotovo ne bo izvoljen. Vsi pravijo, da bodo dobili socialisti samo enega svetovavca. Kaj misliš, da bo to Slovenec inž. Pečenko, ko pa je že pred dvema letoma moral odstopiti ravno zato, ker je Slovenec? Iz te moke ne bo kruha. Za socialiste bo izvoljen samo Medani. Na to nevarnost jaz Mihec opozarjam posebno slovenske volivce v devinsko-nabrežinski, zgoniški, repentaborski in dolinski občini. Vedno sem vam govoril resnico, zato mi tudi danes verjemite: inž. Pečen ko ve glasove (slovenske) bo dobil prof. Medani. Toliko v pojasnilo, kajti sicer je vse jasno. Slovenci bomo glasovali za lastne kandidate na listi Slovenske skupnosti.
Jakec: Pa hvala, Mihec. Kar dobro sva se pogovorila. Prihodnjič bova spet malo pokramljala. Do takrat pa na svidenje!
Mihec: Na svidenje, Jakec!
MEMORIAL M. Filej 1964 - Ping-pong. Turnir se bo vršil v nedeljo 15. t. m. v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Ob 8. bo zbor tekmovalcev, nato pa žrebanje za vrstni red ekip in začetek tekem. Nastopajoči naj prinese copate in po možnosti tudi loparčke. Vsaka ekipa sme imeti največ štiri in najmanj dva igravca. Zmagovalno moštvo bo prejelo prehoden pokal in medalje. — Nagrajevanje. Po končanih tekmah v namiznem tenisu se bo vršilo nagrajevanje zmagovavcev v lahki atletiki (prvi trije kategorij Mladinci in Naraščajniki), odbojki (ekipa Gorica) in ping-pongu, ki bo v Števerjanu ob štirih popoldne. — Vabljeni so tudi vsi drugi tekmovavci in ekipe; za vse udeležence bo namreč pripravljen majhen prigrizek.
REPUBLIŠKI sekretariat za šolstvo SR Slovenije razpisuje na podlagi jugoslovan-sko-italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 natečaj za podelitev treh štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko le-
DAROV I
Za Katoliški dom: Jožef Cej 500; N. N. 2.000; Marinka Leban 500; N. N. 1.000; N. N. 1.000; Katarina Munih 1.000; Alojzija Pocarini 1.000; družina Žgavec 500; N. N. 10.000; Marica Sardoč 2.000; U. Z. 3.000; Vidic 5.000; U. Zalatel v spomin pok. Frančiške Humar2.000; Kazimir Humar 10.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. družbenica 10.000; V. J. D. 20.000; v spomin pok Frančiške Humar dve sestri 5.000; O. F. T. 10.000; družina Visintm namesto cvetja na grob pokojne mame preč. g. dr. Humarja 5.000; N. N. 2.000; mlajše družbenice 3.000; N. N. 2.000.
Vsem darovavcem Bog plačaj, pokojnici pa daj večni pokoj.
Za Zavod sv. Družine: Kmetsko društvo iz Štandreža večjo količino zelenjave in krompirja; družina dr. Avgusta Sfiligoja ob poroki hčerke Majde 10.000; Marijina družba v Gorici namesto cvetja na grob prerano umrle mame dr. Humarja 5.000, Vsem iskren Bog povrni!
Za Alojzijevišče: Goriška Marijina družba v spomin pok. mame č. g. voditelja 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Ema Metlika 5.000; svatje pri poroki Žerjal-Ban-delle 7.730; N. N. 5.000; Gropada, 73 1.300; boter G. Sandrinelli ob krstu Miloša Križ-mančiča iz Gropade 5.000; N. N. 2.000; Marija Pečar 3.000; Ukmar iz Rojana 1.000; Di Donfrancesco 2.000 lir. — Bog plačaj!
»Največja nevarnost v Indiji so strupene kače, ki jih srečaš povsod, ne samo zunaj, celo v stanovanjih,« razlaga nekdo v družbi.
»Kako grozno!« vzklikne neka dama. »Ce bi nekaj takega doživela, umrem od strahu!«
»Samo prvič, milostljiva, samo prvič. Kasneje bi se na to navadili.«
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7°A davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnit Tiska tiskarna Budin v Gorici
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da sta nas v kratkem razdobju štirih mesecev za vselej zapustila
GABRIJEL ŠIBELJA
ter njegova hčerka VILMA, por. FOREST
Vstajenja bosta čakala v francoski zemlji, kamor se je pok. Gabrijel doselil iz Slovenije 1. 1933.
Za Gabrijelom Šibeljo žaluje: žena MARIJA, roj. MILIC, sin DANILO ter hči MARTA z družinama; za Vilmo pa poleg omenjenih še njen mož ter sinček PATRIH
Couladere (Francija), Lipa pri Komnu na Krasu, Mali Repen pri Proseku - 1. novembra 1964
Na dan vernih duš je Gospod poklical k sebi po večno plačilo našega blagega
očeta
ANDREJA GERGOLETA
Hvaležni vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku, priporočamo dragega očeta molitev.
Doberdob, 3. novembra 1964
SIN, IICERE in ostali sorodniki-