TRGOVSKI
Časopis za trgovino, Industrlfo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 1. junija 1933.
štev. 63.
h, vi/isolte -
UHUufeia gospodacstvo
Med zahtevami, ki se kot stalni refren Ponavljajo na vseh zborovanjih gospodarskih krogov, zasluži gotovo največje vpošte-Vanje zahteva, da treba znižati obrestno ^ero. Iz našega gospodarskega stanja sa-lllega izvira ta zahteva in ni mogoče do-^i prav nobenega zboljšanja, če ne b > ta zahteva tudi izvedena. Kajti naravnost po-£°J za izhod iz gospodarske krize je, da se z nižanjem obrestne mere da vsemu gospodarstvu oni oddih, ki ga nujno .potrebuje za Zopetno oživljenje.
Vendar je že več ko jasno, da kmetovalec Pni sedanjem katastrofalnem padcu oeu, zastoju vsega lesnega izvoza ne zmore več °Qe obrestne mere, ki jo je plačeval preje za posojila. Zemlja ne nosi več onih obre-ko preje, in ker ne daje več zemlja prejšnjih dohodkov, zato naravno tudi poso-•'lla, vzeta za izrabo te zemlje, ne dajo več °nega obrestovanja ko nekdaj. Tudi brez ozira na vs© uredbe o kmečkih dolgovih bi se morala obrestna mera vsled sile razmer znižati za kmečka posojila. Kmečka posojila so bila od nekdaj, ker so bila posojila na neuničljivo zemljo, vedno najbolj vama in najbolje fundirana. A niti ta posojila se ne biorejo več tako obrestovati ko nekdaj.
Če pa se ne obrestujejo hipotečna posolila, če ne more kmetovalec v polni meri zadostiti svojimi obveznostim, potem tudi ^ugi stanovi čutijo zle posledice poslabšane kmetovalčeve kupne moči, potem zastaja °brestovanje tudi v njih podjetjih. Vsak za-stoi v obratovanju pa zmanjša rentabilnost P°dje«tij in nujna posledica tega je, da podjetja ne zmorejo več one obrestne mere ko nekdaj. Zopet ni vsled site razmer nobenega drugega izhoda, ko« da se prizna pravo stanje in da se zniža obrestna mera tudi za nekmečka posojila. Znižanje obrestne mere je tako kardinalna zahteva, ker je nujna posledica zastoja v gospodarstvu, ki je nastal vsled svetovne krize.
Jasno pa je, da ni mogoče doseči resničnega znižanja obrestne mere, dokler tega ne izvrši tudi Narodna banka, ki je po svojem lučaju poklicana, da je regulator za razmere na našem kreditnem trgu. Narodna banka je miQ dolžna, da kot prva da signal Za znižanje obrestne mere in da kot prva da dober vzgled vsem drugim s tem, da zuiža obrestno mero.
Je pa še drug nad vse tehten razlog, da Zniža Narodna banka obrestno mero. Po Vsej .pravici zahteva naša država, zlasti po Prenehanju reparacijskih posojil, da se zniža previsoka obrestna mera za tuja podojila, ki jih je najela naša država. Da plačujemo za tuja posojila 7 in več odstotkov °bresti v času, ko se na svetovnem trgu ne more plasirato kapital niti po 4 odstotke, Je absolutno neupravičeno. Tem bolj neopravičeno, če upoštevamo emisijski tečaj ;6h posojil in njih sedanji tečaj! Nerazmer-Je postaja že tako velikansko, da se obsoja ^mo po sebi. Zato z vso pravico zahtevamo, da se zniža obrestna mera za tuje dolgove, državne, ko zasebne. Vseeno .pa ne more imeti naša zahteva pravega učinka, < ?T nam more zaklicati tuji posojilo-
^	^ ne Zahteva <® Prav nič višjih
obresti, kakor pa so pri nas udomačene. Ze
samo iz tega, za državo nad vse važnega razloga, mora Narodna banka, znižati obrestno mero. Ta argument je tako močan, da že sam zadostuje.
Ta tudi zaradi konkurenčne sposobnosti naših podjetij je treba znižati obrestno mero. Tuja podjetja plačujejo dva do trikrat nižje obresti za obratni in investicijski ka-Pital, ko naša. Kolikor nižje obresti pla-^'Ho, toliko morejo ceneje nuditi svoje bla8b. Tri čisto enakih pogojih morajo vsled visokih obresti biti naša podjet„a dražja.
P® hočemo, da izvedemo gospodarsko Osamosvojiitev, da naša podjetja docela ob-vladajo naš domači trg. Ali kako naj to dosežemo, če ne damo našim podjetjem °hih pogojev, da so popolnoma konkuren-
čna s tujima. Med temi pogoji pa zavzema višina obrestne mere eno prvih mest. Iz tega izhaja nujno, da moremo izvesti našo gospodarsko osamosvojitev le z znižanjem obrestne mere.
Oživljenje naše gospodarske delavnosti zavisii od znižanja obrestne mere. Ker hočemo poživljen je gospodarstva, zato ne preostane drugega, ko da znižamo obrestno mero in da jo zniža predvsem Narodna ban-
ka, na katero se naslanja vse naše gospodarstvo. če smo rekli A, recimo še B in z znižanjem obrestne mere pričnimo delo za našo gospodarsko osamosvojitev.
ffiaricUnCtota
Pomen in tam/oj 1/lflednacodne tctyovinskt ubožnice - Slovesna otvoritev Uon^cesa
1/tflednacodne tcyovUtslce ubožnice na Dunaju
Dunaj, dne 29. maja.
Iz potrebe, da bodo interesi gospodarskih ustanov bolje vpoštevani tako pri zakonodaji v domačih deželah, ko da se z mednarodnimi dogovori olajša zunanja trgovina, je nastala leta 1920. Mednarodna trgovinska zbornica s sedežem v Parizu. Skladno s tem namenom je zato Mednarodna trgovinska zbornica korporacija, ki zastopa vse gospodarske kroge sveta, zlasti pai vse trgovske, obrtniške, industrijske ter sindikalne zbornice, združenja bank in bančnikov, kmetijske in transportne zveze ko tudii družbe in .posameznike, ki so intere-sirani na uvozu .in izvozu blaga ali kapitala. Vsem tem krogom, naj M. T. Z. omogoči medsebojno spoznavanje njih teženj in stremljenj ter naj med njimi posreduje ustanovitev organizacij, ki morejo biti v prospeh zunanji trgovini vsega sveta.
Čepray pa zastopa .in združuje v sebi M. T. Z. skoraj vse gospodarske kroge na svetu pa je vendarle zasebna organizacija, ki je neodvisna tako od vlad ko od Zveze narodov in ki zato od nikogar ne prejema nobene subvencije in zato tudi ne nobenih navodil. Ta njena popolna neodvisnost daje M. T. Z. tudi moč, da o vseh vprašanjih presoja popolnoma objektivno in le na podlagi sklepov, ki odgovarjajo soglasnemu mnenju milijonov indusfrijalcev, trgovcev, bančnikov, k metovaJcev-izvozni kov in zastopnikov vseh onih velikih organizacij, ki so se pridružile M. T. Z. Vsled tega in pa vsled silnega napredka, kii ga je dosegla M. T. Z. v pičlih 12 letih, uživa M. T. Z. v mednarodnih gospodarskih vprašanjih tako veliko avtoriteto, da .se more po svojih delegatih s posvetovalno pravico udeleževati tako gospodarskih konferenc Društva narodov ko tudi vseh drugih konferenc, ki jih sklicujejo posamezne vlade zaradi vprašanj zunanje trgovine.
Člani M. T. Z. se dele na redne in izredne. Redni člani so oficijatna strokovna združenja (zbornice, zveze kmetijcev, združenja industrijcev dn bančnikov in podobno), izredni pa družbe, tvTdke in posamezniki. Glasovalno pravico imajo le redni člani, posvetovalno pa tudi izredni, ki morejo s tem v popolnoma zadostni meri varovati svoje interese.
M. T. Z. je bila, kakor je omenjeno, ustanovljena 1- 1920 z ustanovnim kongresom v Parizu. Takoj na I. rednem kongresu v Londonu v 1. 1921. je štela že 847 rednih in 382 izrednih članov, ki so bili dz 23 držav. Od takrat je članstvo M. T. Z. neprestano rastlo, kar so zlasti vidno pokazali njeni kongresi, ki se vrše redno, vsako drugo leto. Tako je štela M. T. Z. ob 2. kongresu v Rimu 1. 1923. že 467 rednih in 842 izrednih članov iz 33 držav, ob 3. kongresu v Bruslju 582 rednih dn 1497 izrednih članov iz 38 držav, ob 4. v Stockholmu 813 rednih dn 2094 izrednih iz 45 držav, ob 5. y Amsterdamu 949 rednih in 2423 izrednih in ob 6. v Washingtonu 1. 1931 že 965 rednih in 2467 .izrednih članov iz 47 držav. Organizacija M. T. !Z. je s tem že skoraj zajela vse, kar ima količkaj kakšen pomen v svetovnem gospodarstvu.
VII. kongres M. T. Z. na Dunaju torej glede članstva ne more prinesti nobenega posebnega uspeha, ker je organizacija zbornice že dovršena, tem večji pa je njegov
idejni pomen, saj je dunajski kongres M. T. Z. priprava in neposredni uvod za Ion donsko svetovno gospodarsko konferenco.
Neverjetno velika ostrost sedanje gospodarske krize je nad vse povzdignila avtoriteto M. T. Z., ki more reči o sebi, da združuje v sebi vse gospodarstvo sveta. Po pravici pravijo zato, da je M. T. Z. Gospodarsko društvo narodov in da je njegov kongres svetovni gospodarski parlament.
Po pravici gre ta častni naslov M. T. Z., ker v svojih oddelkih obravnava vsa vprašanja, ki so aktualna za sedanje gospodarstvo. Preobširno bi bilo, če bi navedli vse oddelke in odbore, ki delujejo v organizaciji M. T. Z. V glavnem se vrši vse delo M. T. Z. v teh oddelkih: finančnem., transport-no-prometnem, oddelku za splošno gospodarsko politiko, juridičnem, upravnem in t i skovno -in for m at i vnem. Kako obsežno je delo teh oddelkov naj dokazujejo .samo odbori, ki jih ima splošno gospodarski oddelek. Ta šteje te odbore: za trgovsko politiko in odpravo trgovinskih ovir, evropski odbor, razdelitev produkcije, za mednarodne industrijske dogovore, za mednarodno industrijsko statistiko s posebnimi pododbori: premogovna industrija, ladjedelstvo, bombažna in volnena industrija, železne kovine, kovinski polfabrikati, svilena industrija, kemična gnojila, juta, umetna svila,
električna energija, srebrni in zlati predmeti, ter odbor za mednarodne velesejme in razstave.
Ze iz te kratke navedbe o organizaoiji M. T. Z. se vidi da zajema ona vsa velika vprašanja v celoti in izčrpno, in da so zato posebni interesi vsakega naroda tem bolje varovani, čim bolj se njegovi zastopniki udejstvujejo v delu M. T. Z. To je tem bolj važno za manjše narode, ki zlasti med izrednimi člani nimajo posebnega vpliva, ker tu so merodajne saimo velike svetovne tvrdke in velika mednarodna združenja. Zato je tem bolj razveseljivo, da je na dunajskem kongresu naše gospodarstvo dobro zastopano, tako po številu, ko po kvaliteti. Kolikor je sploh mogoče, se bo naša delegacija na sedanjem kongresu dobro uveljavila in deloma se je že tudi, saj je poslanica M. T. Z. za londonsko konferenco tudi plod dela naših delegatov in saj je v odsekih članom naše delegacije dodeljenih dosti in važnih referatov, o čemer je »Trgovski list« itak že podrobno poročal. Omenimo naj le še, da je naša delegacija v ozkih stikih z delegacijami drugih podonavskih držav, z onimi držav Male antante. Te zveze so tem bolj potrebne, ker je vprašanje obnove gospodarstva podonavskih držav eno od glavnih vprašanj kongresa. Ta čas je, da poročam o kongresu samem.
StavHastfra oivmicv
Zunanja slika
Vsa velika palača Konzerthausa je dodeljena kongresu M. T. Z. V veliki dvorani, kjer so še pred kratkim doživeli svoj zasluženi triumf naši trboveljski slavčki, je glavno zborovanje, v drugi manjši pa se istočasno vrši zborovanje za delegate, ki ne razumejo jezika govornika. Njegov govor se namreč istočasno prevaja. V vseh drugih velikih stranskih prostorih pa posluje tajništvo M. T. Z. in kongresa. Organizacija je zelo dobra zlasti z ozirom' na veliki obseg kongresa. Saj je na kongresu zastopanih 718 delegatov iz nad 40 držav ter okoli 130 delegatov 54 velikih mednarodnih organizacij, med katerimi imajo svoje posebne delegate tudii Društvo narodov, Mednarodni urad dela, Mednarodni poljedelski institut in tako dalje. Skupaj je torej skoraj 900 delegatov iz vseh delov sveta. Zato je tudi zunanja slika kongresa nad vse živahna in pestra. Tosebno pozornost vzbujajo Indijci in njih žene v svojih davno lepih svilenih oblekah. Ministri in veliki kapitalisti, lastniki velikanskih podjetij in skromni gospodarski učenjaki, vse je zbrano tu na kongresu M. T. Z.
Otvoritev
S fanfarami in orglami je bil po že uveljavljeni tradiciji Konzerthausa otvorjen tudi VII. redni kongres Mednarodne trgovske zbornice.
Otvoritveni govor je .imel kot domačin predsednik avstrijske skupine M. T. Z., Friedrich Tilgner.
Pozdravil je predsednika avstrijske republike Mik lasa, kancelarja dr. Dollfussa in druge ministre, zastopnike tujih držav in nato vse člane in druge udeležence.
Ze pred sedmimi leti je avstrijska skupina predložila M. T. Z. vrsto predlogov za odpravo ovir zunanji trgovini, ker je pač Avstrija izgubila velik del svojega odjema že takrat, ko se še ni čutila manjša; konzumna sila svetovnih trgov.
Sedanja kongres se sestaja v nad vse resnem času in njegova naloga je, da pokaže londonski konferenci, ki se sestane čez dva tedna, pota, na katera je treba kreniti brez obotavljanja, če se hoče preprečiti še nadaljnji padec gospodarstva. Treba je urediti valutne in kreditne probleme, spraviti v sklad produkcijo in končnim in rešiti zunanjo trgovino raznih ovir.
Pozdravlja kongres v imenu avstrijske skupine ter prosi predsednika avstrijske republike, da otvori VII. kongres Mednarodne trgovinske zbornice.
Predsednik republike Miklas*.
Govorite v imenu gospodarstva vsega sveta. Težko da bi bila na svetu še organizacija, ki bi ji mogli priznati to pravico ko M. T. Z. Vsled svoje organizacije more M. T. Z. na podlagi skupno izražene volje poklicanih zastopnikov najrazličnejših dežel in gospodarskih panog povedati svoje mnenje o gospodarskih vprašanjih splošnega pomena in da. tako pripravi vsak miselno nekako izravnavo interesov ter s tem pripravi rešitev za probleme svetovnega gospodarstva.
Z zadoščenjem' sem prečita! na seznamu delegatov, da se udeleže vašega kongresa tudi odlični zastopniki kmetijstva. Morda bo ta kongres pripomogel, da pride do ozkega sodelovanja obeh velikih v M.
Štev. 63.
ii— ■> m i im —
Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti
odi 3. <1o 12. junija 1933.
Pregled vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu.
Razstavile obsega 40.000 m*.
Polovična vožnja na železnicah; popust na parobrodih.
Specijalne razstave: Pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci, »Živali in rastline v stanovanju«.
Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, biletar-nah Putnika iu pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Prenočišča preskrbljena.
Velese jemsko zabavišče je pestro in velikomestno.
T. Z. zastopanih gospodarskih panog, trgo: vine in industrije, s tretjo veliko skup r o, s poljedelstvom.
Poseben pomen gre dunajskemu kongresu, ker se vrši neposredno pred londonsko konferenco. Kaj vse zaviisi od te konference, mi ni treba vam razlagati.
Kar danes preživljamo, je najtežji potres temeljev našega gospodarskega sistema, naših gospodarskih izkušenj in vsega našega gospodarskega mišljenja. Vedno bolj se množe glasovi, ki pravijo, da kljub vsem posledicam vojne ne bi smelo do tega priti, 6e se ne bi napravile tako težke napa-
(2d/tia,puM&foj6 Sotftc/
ke. Dvoje fundamentalnih stvari ne sme pozabiti nobeno pametno gospodarstvo. Najprej na naravne argumente, na kaitere je navezano vsako narodno gospodarstvo in drugič na javno resnico, da ni nobeno gospodarstvo le sebi samemu namen, temveč samo sredstvo, da pomaga človeku, da daje vsakemu živemu narodu to, na kar ima pravico, ki 'mn pripada po njegovem delu in pridnosti. Vsa vprašanja je na vse zadnje mogoče rešiti le v duhu vse izrav-nujoče pravičnosti, v duhu sporazumnosti 'in medsebojne pomoči.
Nam Avstrijcem se dostikrat očita naše geslo: živeti i« pustiti živeti! Pa ni ravno v' tem geslu kos neke višje življenjske modrosti.
Le predobro veste, da ni nobene enostranske kupčije. Vsak dan doživljate, kako je blagostanje, tudi lastno življenje odvisno od tega, da more tudi oni drugi kupiti in plačati in je pri tem tako lojalen in realen ko vi. Že po svojem poldicu ste najboljši klicarji medsebojnega razumevanja in mirnega sporazuma. Samo zavest stalne medsebojnosti more prinesti narodom blagostanje, kulturo in mir. (Dolgotrajno odobravanje).
S tem otvarjam VII. kongres M. T. Z.
Kancelar dr. Dollfuss:
Gospod predsednik! Častite dame in gospodje! V imenu avstrijske vlade vas pozdravljam najprisrčneje. M. T. Z. se trudi, da znova oživi od krize otrpli ritem gospodarskega življenja. Nikjer ne more to prizadevanje doživeti večjega razumevanja ko v Avstriji. Kancelar dr. Dollfuss omenja nato pomen M. T. Z. za londonsko konferenco iin ipraVI, da sta se v zadnjem času
zelo povečala pogum in odločnost vlad, da krenejo na nova pota, vsled česar je tudi upanje na pozitivne uspehe konference zelo povečano. Gotovo pa je, da je ureditev vprašanja valut in dolgov pogoj zboljšanja gospodarskih razmer. Potek krize je nadalje pokazal, da mehanizem gospodarskega življenja, ki sloni na kombinaciji svobodne tekme in organizacije, slabo funkcionira in da je za obnovo ravnovesja potrebna pametna zveza obeh teh tendenc v gospodarski politiki. Da se to doseže, se ne smemo krčevito oprijemajta starih metod, temveč se je treba prilagoditi spremenjenim razmeram.
Pozitiven uspeh svetovne gospodarske konference je potreben za vse države in upam, da se' vam bo to posrečilo. (Odobra vanje.)
Dccu/sUa JboMH/Uta <cca ^cacUtfa test
$Uokwna euhketa v JftMfruti nuinem deiaunetn pcogecunu
dd
{cu/hiU
Naraščajoča brezposelnost iin zahteva gospodarskih krogov za uvedbo javnih del, predvsem za ureditev avtomobilskih cest, od katerih je odvisna gospodarska bodočnost države, pravfako pa že samo obupno stanje našega cestišča so končno napotili vlado, da izdela načrt javnih del, za katerega naj se določi ena milijarda dinarjev. Ljubljanska sekcija Autokluba kraljevine Jugoslavije in Ljubljanska inženjerska komora ata zaradi tega sklicali v ponedeljek anketo, ki so se je udeležili predstavniki oblasti, industrije, trgovine, tujskega prometa in poklicni gradbeni strokovnjaki. Bansko upravo je zastopal g. podban dr. Pirkmajer, tehn. oddelek inž. Krajc, Emer in Orel, univerzo inž. dr. Nagode, drž. železnice inž. Zelenko, mestno občino pa važen jer j a Prelovšek in Mačkovšek.
Strokovni temelj razprav® sta bili predavanji univ. prof, dr. inž. Krala in inženjer-ja Milka Pirkmajerja. Anketo je vodili predsednik avtokluba g. A. Praprotnik, ki je po pozdravu vsem udeležencem na kratko označil gospodarski položaj naše banovine, ki je predvsem industrijska pokrajina in živi jensko navezana na tujski promet, do-čim pa ceste Dravske banovine ne ustrezajo tem zahtevam in in so potrebne sistematične modernizacije in dopolnitve.
Vprašanju o sistemu cest in o kvalitetnem materijalu je bilo namenjeno strokovno predavanje. Prof. Krki, ki vodi tudi Institut tehnične mehanike na univerzi v Ljubljani, je podal irezultate dosedanjih sistemov iin rezultate preiskav našega domačega materiala. Navajal je njegova nahajališča v Dravski banovini in opozarja1!, da so najboljša ostala doslej še popolnoma neizkoriščena. Zaradi važnosti objavimo njegovo predavanje §e v posebnem članku.
Za tem predavanjem je podal inž. M. Pirkmajer svoj načrt za izvedbo cestnega programa v Dravski banovini, upoštevajoč tako sedanjo gospodarsko krizo kakor tudi zahteve celotnega prometa v državi' in zahteve prakse. Banovina je že precej storila za ceste, pogrešamo pa velikopotezne državne akcije za ureditev cestnega omrežja, ki je še popolnoma nezadostno. Ureditev cest pa bi se amortizirala, omilila brezposelnost in prinesla gospodarstvu novih dohodkov. Največja ovira za modernizacijo oest je pomanjkanje sistematično organizirane finančne službe za nabiranje sredstev.
Po drugih državah imajo cestni fond za izvrševanje cestnega programa, ki nudi zaslužek mnogim brezposelnim. Zbiranje sredstev naj gre po banovinah v banovinskih cestnih fondih, ki naj prejemajo posebno državno dotacijo, da bodo banovine mogle vzdrževati tudi državne ceste. Pri programu je treba upoštevati domače interese. Denar mora ostati v domačem področju in naj pride kolikor mogoče širokim plastem v dobro. Dragocenih asfaltnih cestišč danes ne moremo graditi, pač pa pridejo v poštev granitne kocke, makadamska cestišča in preureditve. Upoštevati je treba tudi jakost prometa na cesti. Zlasti potrebne popravila so ceste, kjer je razvita trgovina z lesom. Voditi nas morajo nacionalno gospodarski motivi, ki zahtevajo domače gradivo, da se bo na. ta način pospeševala domača industrija An zaposlilo domače delavstvo. V poštev pridejo glavne prometne žile. Cestam z 'lahkim prometom najbolj služi gramoz v kockasti obliki, one s srednje težkim prometom so največ v bližini mest. Te bo treba tlakovati z granitnimi kockami ali pa z betonom. Kot prva etapa v izgraditvi in utrjevanju bi bilo treba urediti proge: Državna meja — Št. Uj, Maribor, Slov. Bistrica, drž. meja — Maribor, Kamnica, Vojnik — Vransko — Celje, Vojnik — Dobrna, Celje — Rogaška Slatina, Ptuj in periferija, Radovljica — Lesce, Medvede — Ljubljana — Laverca, Kranj mesto in periferija, Radovljica — Lesce, Hrušča — Jesenice — Žirovnica, Novo mesito in periferija. To bi bilo nad 190 km omrežja iin bilo potrebno 50.000 kv. metrov granitnega tlaka, 90.000 m2 betonskega tlaka in 800.000 m2 cementnega in navadnega makadama. Za ureditev teh oest bi bilo potrebno 70 milijonov Din. Predlaga naslednje:
1. da se omili naraščajoča gospodarska kriza ter omogoči zaposlitev oziroma preživljanje vedno večjega števila brezposelnih, naj se nemudoma prično večja javna dela.
2. Kolikor se zaradi pomanjkanja sredstev ne dajo izvršiti velike produktivne naprave, naj se javna dela vrše na cestah, da se z modernizacijo prometa pospeši progres
pokrajine ter da možnost zaslužka na kolikor mogoče obširnem področju.
3. Zaradi trajnega finansiranja in sistematične izvedbe priograma naj se v posameznih banovinah ustanove cestni fondi, kamor naj se .stekajo davščine, ki so v zvezi s prometom na cesti.
4. Zaradi gospodarske okrepitve posameznih področij, ki naj omogoča potrebne dajatve in eventualno neizogibne nove davščine za cestni fond, naj država za prvo leto zagotovi primemo posojilo, ki naj znaša za 'vso državo vsaj 600 milijonov Din, da bi se s potrebnimi deli moglo takoj pričeti.
Predsednik Praprotnik je po predavanju otvoril diskusijo, kjer so razni strokovnjaki povedali svoja mnenja. Predsednik inž. ko-moire inž. Milan Šuklje je opozarjal na nujnost akcije. Veletrgovec Knez je govoril za uporabo domačega materiala, ravnatelj inž. Prelovšek za tujski promet. Ukreniti je treba vse potrebno glede previsoke prevoznine na železnici. Industrialec Rado Hribar je poudarjal pomen zgraditve jadranske ceste, ki bi vezala dve najvažnejši turistični pokrajini Slovenijo in Dalmacijo, da ne bi tujci hodili preko Italije. Ravnatelj TPD dr. Vrhunc je poudarjal predvsem finančno stran. Pritegnili naj bi se industrijski krogi, ki so pri gradnji oest najbolj interesirani.
Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je naglas šal, da je treba javnost poučiti, da brez žrtev, brez novih dajatev, ni mogoče misliti na preureditev naših oest. Cestni program je že pripravljen, treba ga bo samo uzakoniti. Izvedel se bo princip banovinskih cestnih fondov, ki imajo skupni vsedržavni fond. Gre za to, da dobe kraji države, ki najbolj trpe zaradi krize, nekaj denarja. V poštev pridejo le eminentno važne ceste. Jadranska cesta je pesem bodočnosti in je dane9 neizvedljiva. Odločiti se bo treba za nacionalni sistem, ki bo zaposlil naše delavce. Veletrgovec Knez je naglašal, da bo vadržavanje makadamskih oest stalo mnogo denarja, zgraditev kvalitetnih cest pa bi bil samo enkraten izdatek, ki bi prihranil visoke stroške.
Prof. Krili je apelirat na bansko upravo, naj bi pospešila odpiranje novih kamnolomov. Debate so se udeležili še gg. inž. Umek, Dedek, Orel, dr. Perko in g. Urbas.
Pri glasovanju so zborovalci sogiasno sprejeli predloge inž. Pirkmajerja, ki jih bodo še proučili v inženjerski komori, nakar jih bodo odposlali na merodajno mesto. Predsednik inženjerstke komore g. inž. Šuklje se je zahvalil vsem za udeležbo in nasvete in zaključil važno anketo, ki sta ji zagotovljeni pomoč in podpora vse naše javnosti.
TRGOVINSKI SPORAZUM Z AVSTRIJO DOSEŽEN
Zaradi sporazuma z avstrijsko vlado je beograjska vlada ukinila začasno uvoano prepoved, ki jo je prejšnji teden uvedla. Konflikt z Avstrijo je s tem poravnan. Avstrija prizna Jugoslaviji kontingente za uvoz živih in zaklanih svinj, Jugoslavija pa je dovolila odpremo ustavljenega blaga.
»TRGOVSKI TOVARIŠ« ŠT. 5
Izšel je nov zvezek trgovske revije »Trgovski tovariš« z naslednjo pestro vsebino dr. Ujčič (O gospodarski etiki), I. Kaiser (Stiske in težave podonavskih držav), V. Š. (Ameriške banke premagajo krizo), —n (Nekaj številk za svetovno gospodarsko konferenco), —n (Sirovinske cene in svetovna politika).
Enako zanimiv je pregled To in ono, ki poroča predvsem o rezultatih našega denarnega prometa, hranilnicah itd.
Med društvenimi vestmi sta poročili »Slov. trg. društva v Mariboru« in društva »Merkur«.
Opozarjamo vse pridobitnike, pravnike, trgovske zastopnike, delničarje in odgovorne poslovodje, kakor tudi vse gospodarske organizacije, da je tiskarna Merkur v Ljubljani (Gregorčičeva 28) izdala v posebni knjižici razpravo univerzitetnega profesorja dr. Milana Škerlja: »Pomen trgovin skega registra«.
Knjižica stane Din 4*—, s poštnino 1 Din več, in sc dobi v iirtenovani tiskarni in v vseh knjigarnah.
Konferenea Male antante v Pragi je Sprejela odlcično resolucijo proti revizionizmu.
Poljska namerava predlagali Mali antanti zvezo sedmih držav, h kateri bi razen nje pristopile še Litva, Estonska in Latvija.
Kongres Mednarodne trgovinske zbornice se je pričel v ponedeljek na Dunaju-Kongresa se udeležuje nad tisoč delegatov iz vseh držav.
Veliko deževje zadnjega tedna je po vsej državi povzročilo obsežne poplave. Škoda še ni ocenjena.
73.703 Židov živi, po najnovejši statistiki njihovega cerkvenega urada, v Jugoslaviji.
Vseh zdravnikov je v Jugoslaviji 4951, od katerih živi na deželi le nekaj nad 900.
Pred beograjskim sodiščem se je pričela senzacijonalna razprava proti inž. kemije Mileni Berič, šefu carinarnice v p. Petru Borisavljeviču in carinskemu načelniku v p. Svobodami Djakoviču, ki so obtoženi, da so očiščeno nafto označevali kot neočiščeno, povzročili s tem nižje ocarinjenje nafte in tako oškodovali državo za nad 60 mili* jonov zlatih Din.
Nemški minister za propagando dr. Gii-bels je dospel v Rim, kjer nadaljuje pogajanja z Mussolinijem.
Zaradi nacionalnosocialističnih izgredov je avstrijska vlada zaprla vse dunajske visoke šole.
Pri krvavih izgredih v Inomostu je bilo trideset oseb ranjenih.
Avstrijski kancelar Dollfuss je prepovedal Hitlerjevo stranko na Tirolskem; pričakuje se prepoved stranke za vso državo.
Obsojeni francoski bankir Oustric je bil te dni nepričakovano izpuščen iz ječe.
Ameriška vlada je glede odplačila dolgov sporočila Angliji, da se zadovoli v mesecu juniju z odplačilom desetih milijonov namesto 75, in da veljajo te olajšave tudi za ostale dolžnice, ako prej plačajo zapadli decembrski obrok.
Dr. Schaclit je na povratku iz Amerike izjavil, da je med Francijo in Nemčijo mnogo več možnosti gospodarskega sodelovanja, kakor se to splošno misli.
Že v 24 urah
klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSetc. Pere, suSi, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgova uL 3.
Telefon St. 22-72.
11
ir
n
Ti
t>
I
]
'V
0
4*ri glasovanju o prohibicijskem zakonu
se je v državi Newyork izreklo proti prohibiciji inad 1,741.000 ljudi, za pa le 25.000.
Za prihodnja tri leta se bo na angleški predlog povišalo število nestalnih članov' Sveta Društva narodov od 9 na 10.
V Katinih tovarnah v Zlinju je zaposlenih 17.800 delavoev, ki izdelajo na dan 160.000 parov čevljev. Leta 1932 so izdelali povprečno 144.000 parov, 1. 1930 pa le 82.CC0.
Predsednik vzhodno pruske nar. socialistične organizacije dr. Schwendowius je
na nekem shodu govoril, da morajo ne samo koridor in Gomja Šlezija, temveč tudi Riga in Reval postati zopet nemški, ker sme po naravnih zakonih močnejši uničiti slabejšega.
Državno nadzorstvo nad petrolejsko industrijo bodo uvedli v Združenih državah Sev. Amerike.
Profesorji nekaterih angleških univerz so sklenili, da odstopijo tri odstotke svoje plače v korist fonda, ki se bo ustanovil v podpiranje z nemških univerz izključenih profesorjev. Francoski ministrski svet je sklenil, da skliče posebno posvetovanje, na katerem naj se prouče možnosti, kako bi mogla francoska vlada podpirati z nemških univerz pregnane profesorje.
Razdelitev kavine žetve v Braziliji. Cof-fee Departement je sklenil, da nakupi 40 % letine po nizki ceni, dočim ostane na trgu le 00 %, da bi se tako izognili prevelikemu padcu cen.
Omejitev žitne produkcije. Zastopniki največjih producentov žita Amerike, Kanade, Avstralije in Argentine, ki so se sestali v Ženevi, nadaljujejo zdaj svoja pogajanja v Londonu. Njihov namen je, doseči znižanje obdelane površine še predel’ se sestane svetovna gospodarska konf®' renca.
LiuUioHtUL veUsei&n
XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija je kljub svojemiu obsegu, saj meri razstavni prostor 40.000 m2, popolnoma zaseden. Na prvi pogled že je vidno, da ■'azstavlja letos manj inozemskih tvrdk, zato Pa mnogo več domačih, katerih na Prejšnjih velesejmih ni bilo videti. Tako se letošnji Ljubljanski velesejem vrši predvsem v znamenju domače 'industrijske in obrtne produkcije.
Na velesejmu je 9 velikih razstavnih zgradb. Če napravimo kratek sprehod po sejmišču, nemogoče si je namreč vse po-bliže ogledati v enem dnevu, pridemo mimo blagajn in uradnih poslopij z zaznambami A, B, C, D v paviljon E.
V paviljonu E je nameščeno pohištvo, stanovanjska oprema, glasbila, predvsem klavirji in preproge. Ta paviljon obsega Preko 10002 razstavnega prostora. V njem razstavlja nad 70 tvrdk iz vseli krajev Slo-yenije, zlasti pa iz Št. Vida nad Ljubljano itl okolice. Tu je razstavljeno najrazno-vrstnejše pohištvo, izdelki cele vrste dobrih in solidnih mizarskih, podjetij in nam to razstava podaja dokaz, da nismo več °dvi,sni od raznega nam tujega izvoza, tem-več da bodo ti izdelki postali lahko važen faktor našega izvoza. (Pohištvo je izdelano najskrbneje po osnutkih arhitektov v vseh vardjantah in cenah ter solidno, in vsak razstavljalec za svoje izdelke jamči.
V paviljonu F je nadaljevanje te razstave. Ta paviljon obsega 700 m2 razstavnega prostora in je izpopolnjen še s štedilniki, pečmi, aparati za gospodinjstvo, elektrotehničnimi aparati, keramičnimi izdelki, cerkvenimi paramenti itd.
\ paviljonu G, ki meri okroglo 1000 m2 razstavnega prostora, sta zastopani naši najmočnejši industriji, to je kovinska tin kemična. Tu vidimo sijajno urejene izložbe tvrdk, kakor Westen, Celje; Kranjska industrijska družba, Jesenice; Strojne tovarne in livarne, Ljubljana; Železarna, Muta; Tovarna bakra v Slovenjgradcu; Zebljar-ska zadruga, Kropa; Jax & sin, Ljubljana; Otorepec, Ljubljana; »Jelodvor«, Ljubljana; Kemična tovarna, Hrastnik, Tovarna pletilnih strojev Popp, Dunaj; jedilno orodje tvrdke »Service«, Ljubljana in še celo vrsto drugih. Tu so razstavljeni tudi aparati za obsevanje in masažo, razni gumijasti izdelki itd. V tem paviljonu je nameščena tudi razstava usnja in usnjene konfekcijo v takem obsegu kot na ljubljanskih velesejmih doslej še ni bila prirejena. Poleg tvrdke Wo*chnagg, Šoštanj, naj omenimo zlasti: Lavriča, Freunda, Potoschnigga, Pollaka, Wrentschurja in Mokronoško.
V paviljonu H je na 800 m2 nameščena živilska industrija. Tu je razstavljena Franckova cikorija v sijajno urejenih prostorih, čokolada in čokoladni izdelki, bonboni, likerji, domače žganje, desertna vina, kisla veda in še cela vrsta živil. V tem pasijonu razstavljajo tudi bižuterija, krznarsko, pletilstvo, parfumerija, čSipkarstvo.
Paviljon I nudi nekaj posebnega. Tu so uameščene specijalne razstave. Razstava »Ljubiteljev prirode v stanovanju« je opremljena z vsem kar lahko prijatelj prirode vzgoji ali ohrani zanimivega iz prirode v svojem stanovanju. Sodelujejo različni klubi in društva. Tu vidimo najlepše sobne rastline, v številnih akvarijih plavajo naše ribice, bi jih lahko gojimo v sobi med rastlinami, ki rastejo po naših in tujih vodah. Tudi školjke, polži ‘in hrošči žive v teh zelo dekorativnih sobnih jezercih. V drugih akvarijih so ribice iz daljnih krajev. Entomologi nam kažejo svoje krasne zbirke hroščev in metuljev. Poleg domačih so razstavljeni tudi najlepši eksoti. Društvo za varstvo in rejo ptic pevk je razstavilo v lepih kletkah najplemenitejše krilate umetnike, pa tu<li najbolj živo barvane ptice iz vseh krajev sveta. Vrtnarji so-
aranž*maji cvetlic, tudi planinskih, ki ph ljubitelji lahko goje v sobah, kar je ^ najmodernejše Na razstavi je tudi nad 1000 najredkejših in naj-interesantnejših kaktej. Ta razstava je prav poučna, lepa in splošno zanimiva.
Agilno društvo »Krka« je priredilo v tem paviljonu Tujsko prometno razstavo Dolenjske. Ta razstava obsega tele oddelke; tujsko-prometni (reliefi, panorame, po-večane fotografije krajev in naravnih kra-tot, prospekte, gradove v povečanih fotografijah in modelih); književnega (pesniki 'to pisatelji Dolenjci, literatura o Dolenjci); zgodovinskega (zgodovinske znamenitosti mest, trgov in gradov, meščanske Sarde, veliki možje Dolenjci); gospodarskega- (zadrugarstvo, hranilnice, lesna industrija, tipični pridelki, obremenitve po-
sestev, smernice za gospodarsko preosno-vo); vinskega (dolenjska vina).
Vodilne ljubljanske tvrdke fotoaparatov in potrebščin so priredile tu svojo razstavo, ki naj' da pobudo, da bi se fotoama-terski šport med nami še bolj razvijal.
Radio oddajna postaja Ljubljana je pripravila v tem paviljonu krasno urejeno razstavo radio aparatov in potrebščin. Vsak, ki se na novo prijavi kot radio-naročnik, prejme brezplačno detektor s slušalko.
V paviljonu M je nameščena tekstilna razstava. Tu omenjamo predvsem sledeče tvrdke: Jugočeška, Thoma, Braun, Beer, Hribernik & Co, Tovarna motvoza Grosuplje, Tekstilna v Preboldu, Teokarovič & Co. [Paračin, ki bo na razstavi predla sukno, Jarše, Kocjančič, Domžale.
V paviljonu N se nadaljuje tekstilna razstava. Ta paviljon je kompletiran še s papirjem, lepenko, knjigoveškimi izdelki itd. V - tem paviljonu razstavlja* tudi tvrdka »Peko« Tržič sVoje izdelke.
V paviljonu K jo priredilo društvo malih živali »Živalca« veliko razstavo. Razstavljeni so: kunci, perutnina, golobi, fazani, papige, kanarčki, psi, mačke, morski prešički, Nutrila bobri, eksotične živali; strokovna literatura, krzna, kletke, hlevčki, živila, orodje itd.
Na zunanjih prostorih paviljonov moramo omeniti predvsem »Razstavo male obrti« v paviljonu E, ki jo je priredil banovinski urad za pospeševanje obrti. Dalje so v teh prostorih razstavljeni najrazličnejši predmeti vseh panog industrijske In obrtniške produkcije.
Na sejmišču ima tudi Ljubljanska zbor-.nioa za trgovino, obrt in industrijo svoj paviljon. V tem paviljonu je prirejena »Razstava obrti« in »Umetniška razstava portretnih fotografov«.
Na prostem so razstavljeni poljedelski stroji in orodje, brizgalne, lestve, automo-bili, gradbeni material. Po vsem prostoru so slikovito razvrščene stojnice, takozvani dežnikarjii, ki imajo na izbiro najrazličnejše praktične novosti in s svojo reklamo in govoričenjem* poživljajo sejmišče in tudi zabavajo posetnike.
*
Gospodinjam bo nudil letošnji XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija vse, kar rabijo za opremo svojih domov. Zamcgle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkošnejše gosposke sobe, pleteno poištvo, preproge, zastore, zrcala, tapetniške izdelke, cvetlice, štedilnike, posodo, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in še nešteto stvari, ki si jih želijo in katere si bodo najceneje nabavile na velesejmu.
Ljubljana postaja moderno mesto, njeni prebivalci so solidni in delavni, po delu pa si žele tudi zabave. To bo preskrbel letošnji spomladanski Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija domačim in številnim tujoem v obliki lepega zabavišča, kjer se bo poskušalo razna domača vina in izdelki naše živilske industrije. Za mladino in tudi za starejše so pa predvidene raizne deoentne komedije. Obiskovalce bo zopet razveselil autodrom, kitajsko strelišče, mrtvaška stena, mala železnica, panoptikum, razni vrtiljaki itd. Ko bo vinski oddelek zvečer zažarel v tisoč lučkah, se bodo našli znanci in prijatelji iz vseh krajev, da se ob čaši dobrega vina pogovore tudi o sončnih straneh našega skrbi polnega življenja.
1
B. 2 O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
tvornica kuvert in
KONFEKCIJA PAPIRJA
Žtt MM USI/0& sodfa’ Ml VuHCtf
m Dunaj, dne 29. maja.
Ni kmalu mesta v srednji Evropi, kjer bi imela kupčija s prvimi češnjami iz Italije tako velik uspeh kakor na Dunaju. Prihajajo pa skoraj ob istem času, v začetku maja, iz Apulije, iz okolice Bisoeglie blizu Barija, in iz Gorice. Najbolj priljubljene so briške češnje s postaje Krmin. Tudi češnjam iz goniške okolice je najbolje rekati — hriške češnje iz Krmina, pa je takoj boljši uspeh. Dunajskih trgovcev je veliko, ki so vsako leto takoj ob začetku maja v Bisoelji ali v Gorici in Krminu, kjer nalagajo za svoj račun češnje. Po več njih imajo skupen vagon, da morejo izkoristiti to-nažo, kajti polnega vagona ne odpošilja nihče.
Kljub slabemu vremenu so prišle prve češnje na dunajski trg skoraj ob istem času kakor v normalnih letih. Toda blaga je posebno na Goriškem malo in prav malo je Zares lepih češenj. Cene so tamkaj tako visoke, da se je doslej ponesrečil še vsak poskus večjih pošiljatev. Do Dunaja so stale ta teden 91 grošev, a najboljša prodaja je bila 85 grošev netto za pošiljalca. Ker lepih češenj le še noče biti, je ta kupčija že zastala, še preden se je prav pričela,
Ta slučaj pomeni, da je silno padla kupna sila dunajskega prebivalstva. Ljudstvo je začelo štectiti celo pri takih sadežih, kakor so nad vse priljubljene češnje, ki so sploh prvi sad takoj spomladi. Po kupčiji s češnjami tu po navadi sodijo sadno kupčijo v istem letu.
Kais:;aa«ai
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v
Ljubljani je izdalo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih, prisilnih poravnavah izven Konkuraa m posredovalnih postopanjih za čas od 11. maja do 20 maja 1933.
A. OTVORJEN1 KONKURZI:*
Savska banovina; Buschbacher Josip, trgovec, Vinkovci; Duosky Josop i dr., gradbeno podjetje, Zagreb.
Dnuska banovina: Despotovič Budlmir, trgovec, Valjevo.
DuuuvsKa banovina: Joauovič Milenko i sin, trgovina, Velika Kikinda; Milošev Velenrir, trgovec, Zabalj.
Moravska banovina; Radosavljevič Vladimir, trgovec, Negotin; Stoioevič Mihajlo, podjetnik, Paračin.
Vardarska banovina: Aleksiča Jovana žena Zuja in Jovan Aleksič, Tetovo.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovin«: Kuzmanič Špiro, veletrgovina vina, Sušak.
Duuavska banovina: Stiller Aleksander, elektrotehnična in radio-trgovina, Indjija.
C.	OTVORJENA POSREDOVALNA POSTOPANJA:
Dravska banovina: Golob Marija, trgovka, Kranj; Mahkota Martin, Celovška cesta 44, Ljubljana; Terdina F., Stari trg, Ljubljana.
Savska, banovina; Berič Stjepan, zidarski mojster, ‘Zagreb; Blum ltuža, Zagreb, Radičeva ul. 10; Car Franjo, Zagreb, Ku-hačeva ul. 3; Cernolka Franjo, Zagreb; Ferus d. d., Zagreb; Fočač Juro, posestnik, Zagreb, Prudi 10; Friedrich & Haaga, Zagreb, Gajser Franjo, Križ. Dubrava; Grmek Stjepan, auto-tapetuik, Zagreb; Grossmanu Albert, Osijek; Gruborovič Milan, krojač in posestnik, Zagreb, Iliča 7; Hartl Josip, Zagreb, Ogrizovičeva ul. 17; Hme-lina Antun in Ana, Zagreb, Sigečica II., 5t. 15; Štdfter Franjo, Zagreb.
Drinska banovina:	Atajbegovič	Alija,
Sarajevo; Andric-Zec Desimir, Cačak; Be-čirbašič Šalih, kavarna, Sarajevo; Cola-kovič Vejsilbeg, opekama, Sarajevo; Do-bocky i drug, Sarajevo; Gaon I. Salom, manufakturna trgovina, Sarajevo; Hasano-vič H. Alija, zlatar, Sarajevo; Hašaija Sudžuka, Sarajevo; Izrael A, Jakob, konfekcijska trgovina, Sarajevo, Kabiljo Sfe-nahem in Marjama, Sarajevo; Kovačevič Milan, kavama, Ilidža; Šehovič Šalih, ključavničar, Sarajevo; Stojkovič Nikola, kapelnik, Sarajevo; Streiei G juro, gostilna, Sarajevo; Uherka brača iax Josip Uber-ka, Sarajevo; Vranjican Franjo, gostilna, Sarajevo.
Zetska banovina:	Beasiič Niko, Du-
brovnik'; BenrrTri, delikatesna- trgovina, Kotor; 6iČovaČky Rajko, drvodjelac,
Kakor seta že svoj čas poročal, je avstrijska vlada dopustila za letos samo do 30 odstotkov uvoza leta 1931. Toda že pri češnjah je vlada nasproti* Italijanom* opustila to omejitev, kajti češehj morejo uvažati poljubno množino. -Doslej je sicer vreme samo omejilo uvOŽ pod določenih 30 %.
Jugoslovanski 'tivoz pa je točno omejen po predpisih dunajske vlade. Dočim so iz Italije uvozili mnogo nad določenih 20 vagonov solate, ni prišlo iz Vojvodine prav nič tega blaga, ki je mnogo lepše od italijanskega. Takoj aprila so bili doslej vsaj trije Dunajčanje v Novem sadu, kjer so nalagali vsak dan po več vagonov solate, ki je tu izredno cenjena. Letos ni bilo tam nikogar iin ni prišel na Dunaj niti en vagon. To znači nekaj milijonov dinarjev manj našega izvoza v Avstrijo.
Za izvoz naših jabolk in hrušk ni prav nikakih nad, pač pa za sveže češplje in grozdje. (Priporočati pa moram že zdaj, da si ljudje o pravem času preskrbe majhne koške: za češplje de 15 kil, za grozdje pa največ do 9 kil. Grozdje se proda brutto za netto, pri češpljah pa bo najbrže tudi letos do 1 kg za taro, kar bo treba pri ceni upoštevati. — Zopet in zopet pa moram opozarjati naš izvoznike, da skušajo pridobiti že na ceni koškov. Cene 5 dinarjev za tak košek ta kupčija ne prenese. Kdor si koškov ne oskrbi o pravem času, bo moral plačevati take cene, da mu pojedo ves dobiček, kajti postalo je že pravilo, da morajo naši izvozniki računati pri sadni kupčiji na jako skromne dobičke. A. G.
Dubrovnik; Kordič Ivo, Dubrovnik; Labaš Antun pok. Ive, slastičar, Dubrovnik; Mi-ličič Stjepo, Dubrovnik; SquiccimaTro Nikola, Dubrovnik; Skolny Rudolf, Dubrovnik; »Univerzal« d. z o. z., Dubrovnik.
Dunavska banovina: Frason S. Adam, Apatin.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Uroševič
Uroš, Beograd, Knez Mihajlova ul. 11.
D.	KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:**
Savska banovina:	Cenko	Stjepan,	ne-
prot. trgovec Donjii Vdovac; Kovačič Viktor, Zagreb; Trifkovič Nikola, trgovec, Osijek.
Drinska banovina: Mičanovič Sima in Nikola, Pooerski Dobrič; MiiČič - Kaj-mačič Mihajlo, trgovec, Šabac; Obradovič i Leksič, trgovina, Draginci; Stepanič Vladislav, bivši trgovec, Ložnica.
Dunavska banovina: Berlekovič V. soproga, knjigama, Subot,ic8.
Moravska banovina; Jovič Mihajlo, Glo-žane; Minčič Aleksandar, Pirot.
Vardarska banovina; Petrovič Trpko, pek, Leskovac.
E. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE.***
Savska banovina: Babič brača, trgovina, Brinje; Fuchsa A. iiasl. Satrapa i Fuchs Rudolf, Daruvar; Kovač Milica, trgovka, Udbina; Nikšič Ljubica, trgovka, Gospič.
Vrbaska banovina:	Memiševič	Hasan,
neprot. trgovec, Dobaj,
Primorska banovina:	Banožič	J.	i	M.,
Široki Brajeg; Kadragič Emin, trgovec, Ljubuški.
Dunavska banovina:	Ambroži Jovan,
trgovec, Kovin; Nemet Jovan in Matilda, trgovina, Crna Bara; Štajnic Samuel, trgovec, Feketič; Vučkov brača, Novi Sad.
Moravska banovina:	Uroševč Mihajlo,
trgovec, Paračin.
Opomba. Ostali podatki, n. pr, kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu dhištva.
* Podatke o Dravski banovini smo izpustili, ker jih objavljamo sproti.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje končano, se izve v tajništvu društva.
*** Pogoji, pod katerimi je bila poravnava potrjena, se izvedo v našem tajništvu.
PRODAJA
Proda se v konkurznem postopanju »Ptujska tiskarna« v Ptuju z vsem inved-tarjem. Ponudbe sprejema upravitelj gosp. Leopold Wallner, sodni kanclist v p., Ptuj.
OBČNI ŽBORI
Črna-Kaoliu d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor v svojih prostorih, Tavčarjeva ulioa 13, dne 14. junij« ob enajstih.
Občni zbor splošne ind. d. d. Novobor pa bo v istem lokalu dne 14. junija ob desetih.
Jugočeška, jug*dovwisko-fceška tekstilna industrija d. d. ima 4. redni občni zbor dne 10: junija ob ti 12. v drtrtetvecdih pi-
"samiških prošTbrIF vTTranju.'
POTUJOČA KMETIJSKA RAZSTAVA
Danes zjutraj je g. ban dr. Drago Marušič v prisotnosti kraljevega zastopnika brig. generala Popoviča in povabljenih gostov otvoril potujočo kmetijsko razstavo, ki ostane v Ljubljani še jutri, da si jo ogledajo okoličani, nakar odrine proti Gorenjski. Razstavo bo vodil in razkazoval predsednik odbora g. inž. Zidanšek. Filmska predavanja v dvorani Delavske zbornice bodo danes popoldne. Vstopnine ni.
2uHOh\a tctywi*ia
NOVA INTERNACIONALNA PETROLEJSKA KONFERENCA
Iz Londona poročajo, da se tam 19. junija sestane konferenca oljnih konoemov, ki se je baje udeleži tudi Rusija. Sovjetska vlada je že pristala na udeležbo. Konferenca naj bi predvsem omejila produkcijo in stabilizirala ceno,
RUSKA NAROČILA V POLJSKI ŽELEZNI INDUSTRIJI
Pogajanja med težko industrijo v Katovicah in ruskimi trg. zastopniki so se končala. Poljska odda 600.000 ton železa. V zameno za vsako tono pa sprejme eno tono ruske rude. Cene so nespremenjene. Razen tega je industrija Zgornje Šlezije dobila naročilo za 16 tisoč ton valjčnega železa. 0 nadaljnjih naročilih se še pogaja, ker se vlada Se ni odločila sprejeti garancijo teh dobav.
NOVE TEŽKOČE ZA IZVOZ LESA V FRANCIJO
Po dekretu o pobiranju takse na uvozma dovoljenja, ki ga je izdala francoska vlada, se pobira pri uvozu posebna taksa, ki znaša za okrogel les 80 frankov, za rezan les 80 frankov, za jamski les 5 frankov in za tesan les 300 frankov od tone. Na ta način je uvozna carina na les znova povišana. Uvoz lesa v Francijo je s tem v enem letu povečan za šestkratno uvozno pristojbino.
Prejeli smo:
Državno življenje in industrija državne obrambe. Spisal Milivoj M. Savič, načelnik trgovinskega ministrstva v pok. 150 strani, cena 20 dinarjev.
Knjigo toplo priporoča naš znani vojaški pisatelj in vojskovodja general Živko Pavlovič. Knjiga opisuje pomen industrijske državne obrambe za naše narodno in državno življenje in je zato potrebno, da se z njo seznani vsak naš naobraženec in zlasti vsi naši oficirji.
Druga važna knjiga, ki jo je spisal načelnik trgovin, ministrstva v pok. Milivoj M. Savič, je knjiga »Industrija in carinske tarife«. Na 64 straneh opisuje avtor našo carinsko politiko in njen vpliv na naše gospodarsko življenje. Knjigo mora prečitati vsak, ki se zanima za naša gospodarska vprašanja. Knjiga velja samo 20 dinarjev.
Pri tej priliki naj opozorimo sc na veliko delo istega pisatelja, ki ga je izdal pod naslovom: Naša industrija, obrt, trgovina in kmetijstvo. Knjiga je nad vse obsežno in izčrpno delo in prinaša zanesljive in točne podatke o gospodarskem stanju naše države. Vse delo obsega deset knji« in velja kompletno 280 dinarjev.
Vse tri knjige se naročajo pri avtorju, načelniku trgovinskega ministrstva v pok., Milivoju M. Saviču, Beograd, Kataničeva ulica 10. Knjigarne imajo običajni popust.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz tvrdke »Triglav«, tovarne kisa v Kranju. Sodnik Gregorec Jurij, upravnik dr. Ženko v Kranju. Prvi zbor upnikov je določen na dan 6. junija ob 9., oglasitveni rok do 1. julija, ugotovitveni do 6. julija pri sreskem sodišču v Kranju.
Uvedeno je poravnalno postopanje trgovk Snoj Franje in Snoj Terezije s Prešernove ulice v Ljubljani. Sodnik Avsec Anten, upravnik odvetnik dr. Lukman F.
Narok pri sodišču dne 1. julija ob polenaj-stih v sobi 140. Rok za oglasitev do 25. junija na okrožno sodišče;
por. postopanje Stegu Milana, prokurista tvrdke Stegu in dr., Vič-Glince. Sodnik A. Avsec, upravnik dr. Mohorič Jakob. — Narok pri okrajnem sodišču dne 1. julija ob 9. v sobi 139. Oglasit ve do 24. junija;
por. postopanje Šuligoja Benedikta, pos. in peka v Toplicah pri Zagorju. Sodnik dr. Turato Tomo, upravnik dr. Šlibar Jos., odv. v Litiji. Narok pri sreskem sodišču v Litiji dne 1. julija ob 9. Rok za oglasitev do 24. junija.
Potrjena je poravnava trgovcev D. Gorupa in Kavšek Marije v Ljubljani (Go* rup & Co.), kakor tudi poravnava Lasana Jurija, posestnika in gostilničarja na Jesenicah.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe o dobavi 260 komadov krtač.
Dne 17. junija t. 1. pa pri Komandi mornarice, ekonomski oddelek v Zemunu o dobavi 4)500 ton premoga.
Komanda pomorskog vazduhoplovstva v Divuljah sprejema do dne 19. junija t. 1. ponudbe o dobavi 100 telovnikov, napolnjenih s kapokom.
Dirckcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe o dobavi 100 kg paljene žice, 200 komadov mazalic za tovoitno mast, 100 kg spojk za bodljikavo žioo in 750 komadov žarnic.
Dne 3. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave materiala za bager;
dne 4. julija t. 1. pa glede dobave zastav in tkanine za zastave.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice 101 v Ljubljani interesentom na vpogled.)
TRGOVCI! Širite »Trgovskilist*.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Celje.
Besedilo:	Aloj*	Drofenik	nasl. R.
Jelen.
Obratni predmet: trgovina z rnanu-fakturaim, modnim in konfekcijskim blagom.
Imetnica: Roza Jelen, trgovka v Celju. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 23. maja 1933.
Rg A III 169—2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Indus« tovarne usnja in usnjatih izdelkov, družba * o. as. v Ljub-ljani.
Obratni predmet: Predmet družbine-ga poslovanja je: industrijsko obratovanje usnjarskih podjetij, zlasti:
a) nakup in prodaja sirovin in strojenih kož;
b) strojenje sirovih kož;
c) izdelovanje, nakup in prodaja usnjarskih izdelkov vseh vrst;
č) proizvajanje, nakup in prodaja vseh predmetov, ki se potrebujejo pri izdelovanju usnjarsikih izdelkov itd.;
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 250.000-— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 250.000*— dinarjev.
Poslovodje: Dereani Pavel, ravnatelj v Ljubljani (imenovan na predlog Mestne hranilnice ljubljanske);
Urbas Miroslav, trgovec v Ljubljani, Slomškova ul. 13.
Za namestovanje upravičen: Družba ima dva ali več poslovodij, med temi vedno enega poslovodjo, ki ga predlaga družabnica Mestna hranilnica ljubljanska, dokler je ona družabnica družbe.
Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno, od katerih mora biti vedno eden, ki ga je predlagala v izvolitev družabnica Mestna hranilnica ljubljanska, dokler je družabnica družbe, ali pa ta od Mestne hranilnice ljubljanske predlagani poslovodja in postavljeni prokurist za celokupno podjetje.
V družabni pogodbi je bil postavljen kot od Mestne hranilnice ljubljanske predlagani poslovodja gospod Dereani Pavel, ravnatelj v Ljubljani, na predlog ostalih družabnikov pa gospod Urbas Miroslav, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškova ulica št. 13, ki se vpišeta v trgovinski register.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 13. maja 1933.
Fi 141/33 — Rg C V 112/1.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jerman & Co., družba z o. z.
Obratni predmet: Trgovina z motornimi vozili in njih posameznimi deli in vsemi drugimi avtopotrebščinami.
Visokost osnovne glavnice: 10.000-— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 10,000-— dinarjev.
Poslovodje: Jerman Vera. trgovka v Ljubljani. Gajeva ul. 3.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1933.
Fi 92/33 — Rg C V 115/1.
*
Sedež: Mala vas pri Ježici.
Besedilo: »Sladin« družba z. o. b.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja sladina iz prahu in tekočine. Žganje in izdelovanje kave iz žita in drugih predmetov, ki ne tvorijo prave kave ter prodaja teh izdelkov.
Visokost osnovne glavnice: 35.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini:
20.000	Din.
Poslovodje: Stuchly Edi, litograf v Ljubljani, Zidovska ulica 3,
Eršte Maks, izdelovatelj sladina, Vic, Tržaška cesta 51.	...
Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. maja 1933.
Fi 161/33 - Rg C V 116/1.
dc*vocsU/<>
POGAJANJA NEMŠKE DRŽAVNE BANKE
Zadnje poročilo nemške drž. banke izkazuje znova izgubo 13-7 milijona mark. Kritje je padlo na 459 milijonov. Letne obresti in amortizacije zunanjih nemških dolgov znašajo 1-2 milijarde. Potem talcem, je pričakovati, da bodo banki najpozneje v začetku prihodnjega leta pošle vse zlate in devizne zaloge. Dr. Schacht je zato povabil vse inozemske upnike na pogajanja, da bi ti vplivali na svoje vlade v korist nemškega eksperta. Berlinskih pogajanj se udeležujejo zastopniki Amerike, Anglije, Francije, švedske, Holandske in švioe.
PADANJE DOLARJA IN FUNTA
Na vseh deviznih tržiščih se kaže vztrajen padec dolarja in funta. Posebno je padel dolar, ki v Parizu notiral v ponedeljek 21-44 proti sobotni noti 21-69 in uradnemu tečaju 21-95. Nasproti funtu pa se je dolar okrepil. Funt je v treh dneh padel od 85-80 na 85-15. Na praški borzi se je dolar vzdržal na prejšnji višini.
*
Švedska vlada je predložila parlamentu sklep, da ostane ukinitev zlatega standarda v veljavi še nadalje in sicer do 30. septembra t. 1.
Grška Narodna banka je znižala svoj diskont za 2 %, to je od 9 na 7.
Češkoslovaška vlada je na seji ministrskega sveta sprejela uradno določitev
obrestne mere, ki stopi v veljavo s 1. ■junijem.
Občinski dolgovi Češke znašajo po najnovejši statistiki 8 milijard Kč.
Čisti dobiček želemic© t>onava-Sava-Jadran (bivše južne železnice) znaša za leto 1932 samo 75.000 zlatih frankov proti
252.000	zl. fr. v prejšnjem letu. Delniška glavnica se bo znižala za 5-6 milijonov v svrho amortizacije.
»SLUŽBENI UST«
kr. banske uprave Drav. banovine, 44. kos, objavlja naslednjo vsebino: na%'odila za sestavljanje proračuna izdatkov in dohodkov 1. 1934/35; objave o pobiranju občinskih trošarin; razne razglase oblastev in sodišč, vpise v trg. in zadr. register, kon-kurze in računske zaključke.
Tijiu tigru čila
LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG
Zadnje čase je trgu nagajalo slabo vreme. Kupuje se več mesa. Domača zelenjava prihaja že v večjih množinah na trg in konkurira z inozemsko, zato so se cene znižale. Grah je svež in lep po 6 do 7 Din kilogram. Tuja solata po 6 dinarjev, nov , krompir po 6, artičoke 1-50 kos, kumare 14, stročji fižol 24, uvožene buče 12, nova pesa 6—8, domače beluše v šopih po 2-50, zeljnate glave tri za 1 dinar. Jajc je mnogo in se prodajajo po 50 par, račja po 75.
Jabolk je na trgu vedno manj in so najdražja po 10 Din kg.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
J. HLEBS, LJUBLJANA
druIba z o. z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-trkoslikarstvo In pleskarstvo
Vsa dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
trgovci in indastrijciJ
Trgovsfci
lisi
«« priporoča ta
in««riran/eJ
TISKOVINE
vseh	uradne,nklam-
f^Tn e, časopise, knjige, večSan lisk hilr<? in (icruni!
TISKARNA MERKUR
L1UBUANA .GREGORČIČEVA 51/13
V7l25-52.\Meqram: liskama 1U]*rk a v.
Motfvoz Grosuplje
doma£ slevMsLi izdelek -> Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in mama d- d-
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijeko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.