AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 16 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNTNG, JANUARY 20TII, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja Roosevelt trdi, da mora naših ljudi po ameriških naselbinah Letna seja Zveze društev J-S. K. Jednote v zapadni Penn- Amerika držati mednarodne pogodbe New York, 19. januarja. Prvič, odkar je bil izvoljen pred- sylvaniji se bo vršila v nedeljo, sednikom, je Franklin Roose-5. februarja v Pittsburghu. Jvelt podal javno izjavo glede tu-Pevski koncert se bo vršil v jezemske politike, kateri name-soboto, 28. januarja, v Sloven- rava slediti, ko . nastopi svoj Rkcm Domu v Sharon, Penna. ; urad. "Moj namen je," je iz-V La Salle, Illinois, je zadnje! javil Roosevelt, da se držimo po-dni smrt ugrabila ženo Antona godb, katere smo naredili z raz- Ajstra, staro okoli 40 let. Zapušča bolnega moža in 6 otrok. Dalje je istotam umrla žena Johna Juričiča, stara okoli 70 let. Zapušča 10 doraslih otrok, drugi so pomrli. Prodajalna z grocerijskim in Mešanim blagom je pogorela rojaku Leopoldu Kopmajerju v Gross, Kansas. Imel je tudi slu-2bo poštarja in pošta je bila v P o s lo p j u ^s prodajalno vred. .Ogenj je poslopje popolnoma uničil, škoda je pokrita z zavarovalnino. mm i narodi. Pogodbe morajo biti svete." To izjavo je Roosevelt podal, potem, ko ga je obiskal državni tajnik Stimson. Zadnje čase se Roosevelt sploh mnogo peča s tujezemskimi zadevami, katere hoče natančno preštudirati. Izjavil se je, da njegova vlada nastopa napram Kitajcem in Japoncem ne bo ničesar spremenila. Roosevelt je v neprestanem stiku s Colonel Hcuse, ki je bil uradni svetovalec pokojnega predsednika Wil-sona, kar se tiče tujezemskih za- Dne 27. januarja, obhajata: dev. Ko je Col. House danes zlato poroko Anton in Ana šu-lar na Trbincu pri Mirni na Dolenjskem. Jubilanta sta oče in mati Anton šularjfi, člana ';gl. Porotnega odbora SNPJ. ;Oče .te star 77 let 'in mati 68 let, oba sta še čila in zdrava. V Radley, Kansas, je šel radi bolezni v prostovoljno smrt Jože Grifberger, član SNPJ. Trpel 3e dolgo vrsto let. Zapušča ženo, dva sina in tri hčere. Poročila sta se v Virden, II!., Ludvik Reven in Miss Ant; Sluga. V. slovenski župniji v /Rbck springs, Wyoming, je bilo v prešlem letu 26 krstov, 15 pogre-bov in 5 porok. Ranjki Frank Smolič Kot smo poročali včeraj je «mrl Frank Smolič v starosti 57 %. Bolehal je eno leto. Ranjki je bil rojen v fari Trebnje, odkoder je prišel v Ameriko pred 3L leti. Delal je pri American Steel & Wire Co. zadnjih 30 let. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Terezijo in šest otrok, Frank, Rose, Ana, Fannie, Josephine in Rudolfa, v stari domovini pa zapušča brata Matevža in sestro, Poročeno Mary Slak. Ranjki je kM član društva sv. Vida št. 25 K- S. K. J. Pogreb ranjkega se Vrsi v pondeljek zjutraj ob 8:30 Pod vodstvom A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin, Preostali družini pa izrekamo naše globoko sožalje! Collinwoodski Sokol Nocoj, V petek, 20. januarja, vrši redna mesečna seja Col-''nwoodskega Sokola. Seja se Vl'ši v spodnji dvorani Sloven-Jkega Delavskega Doma, prifie-te;k točno ob 8. uri zvečer. Čla-in članice so prijazno vablje-da se udeležijo. Prošeni so U(Ji novi člani, da pridejo na Odbor tudi želi, da bi se tudi starši udeležili seje, kate-otroci zahajajo k telovadnim Mesto bo moralo nekaj na- j Prodajni davek je edina re- Predlog za brezposelno in rediti za zgubljene ženske in dekleta v mestu Cleveland. — Moški, ki so brez strehe v Clevelandu, brez doma, dobijo redno prenočišča od mestne vlade, in pravkar so zgotovili novo poslopje, kamor Se v kratkem preselijo ti za-puščenci. Kaj pa za dekleta in ženske? Policija trdi, da se je prostitucija v Clevelandu povišala za 300 odstotkov radi brezposelnosti žensk in deklet. Stotine jih je, ki nimajo svoje strehe, svojega doma, in klatijo se po cestah okoli ter iščejo odjemalce. Dobrodelne družbe se čudijo poročilu policije, ki naznanja, da še nikdar ni imela toliko opraviti z zgubljenimi ženskami kot v zadnjih mesecih. In trpljenje brezposelnih žensk je še hujše kot trpljenje moških. šitev, da se balancira starostno zavarovalni-ameriški proračun no ima trnjevo pot Washington, 19. januarja, — j Columbus, Ohio, 19. januarja.-Predno se predsednik Hoover)Dne 2. januarja je bil vložen v poslovi iz svojega urada bi rad j državni postavodaji države Ohio videl, da se naloži ameriškemu j predlog za starostno in brez-narodu ogromni nov davek — poselno zavarovalnino. Predlog takozvani prodajni davek, kate-jje bil poslan takoj referenčne-rega bi občutil sleherni prebiva-; mu odseku zbornice, kjer leži lec Amerike. Predsednik Hoo-i navadno šest dni, predno se od-ver trdi, da je neobhodno po- loči o njegovi usodi. Ko je pri-trebno, da se tak davek naloži, šel predlog iz tega odseka, pa ker sicer je nemogoče balancira-ti zvezni proračun. Prodajni davek je davek, ki ga plačujejo industrijalci, izdelovalci živeža, obleke, sploh vsake potrebščine. Ako se upelje na vse izdelke davek, tedaj je gotovo, da izdelovalci povišajo cene svojim izdelkom, in na ta način postane blago dražje, in niso vedeli, kam bi ga poslali, ali delavskemu ali zavarovalnemu odseku državne zbornice. O tem bo borba v državni postavodaji. Na vsak način mora predlog priti pred enega teh odsekov. In če bo predlog odobren od zavarovalnega odseka bo moral še pred finančni odsek, predno pride na vrsti v legislaturi. Med- plačuje torej prodajni davek in- tem je pa bil isti predlog vložen odšel od Roosevelta, se je izjavil, da po njegovem mnenju se ni še noben predsednik prej pripravil tako vestno in obširno za svoj urad kot Franklin Roosevelt. Roosevelta so danes obiskali tudi znani Rev. Coughlin, ki je znan P° svojih govorih po radio in bivši sodnik Ben Lindsey. Koncert^Soče" V nedeljo, 22. januarja, je | vsem ljubiteljem lepega petja | dana prilika, za par ur najlepšega užitka, ako posetijo koncert pevskega društva "Soča." Koncert bi se imel vršiti že 8. januarja, toda ker je pevovodja, Mr. Vavtar, nenadoma obolel, .je bil koncert prestavljen na nedeljo, 22. januarja. Koncert pevskega zbora "Soča" se vrši v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Vsi, ki obiščejo ta koncert, bodo imeli priliko slišati krasne slovenske pesmi: žalostne, izar ljubljene, vesele, poskočne, narodne popevke. Tudi nekaj modernih skladb bo pripravljenih. Sole, dueti, kvarteti, okteti, mešani, ženski in moški zbor, vse bo na razpolago. Samo pesmica našega nepozabnega pevca Simon Gregorčiča "Nazaj v planinski raj" je vredna vstopnine, da ne omenimo' "Venček narodnih pesmi." Noben pevec ne zahteva plačila za številne ure vaj in vežbanja, globoko in radostno pa pevca prešine, ko vidi pred seboj množico naroda. Pridite v nedeljo na koncert "Soče." Naj pomaga ves narod k nadaljni gojitvi slovenske pesmice na ameriški zemlji! Malokdaj vas ustavi revna žen-1 direktno vsak oni, ki kaj kupi.! ludi v senatni zbornici po sena-ska na cesti in prosi daru, dočim i Predsednik Hoover je mnenja, tor ju Harrisonu iz Clevelanda. naletite skoro pri vsakem kora-j da je neizogibno potrebno, da ' V očigled dejstva, da je gover-ku na kakega moškega, ki bera- se' upelje tak davek, toda kon- ner White izrazil bojazen, da pri či. ženske s< bolj tihe tozadev- gres mora hiteti, da ga upelje še današnjem industrijskem stanju no kot moški, zato pa njih problem ni prišel toliko v širšo javnost doslej. Računa se, da je v Cleveland^ 33,000 deklet brez dela in brez sredstev. V normalnih časih jih je 100,000 za-posljenih. Tudi se ženske ne oglašajo tako stalno pri dobrodelni!; družbah kot moški. Mogoče, če bi imele svojo lastno poslopje, prenočišče, tedaj bi se predno Roosevelt nastopi vlado, ker je znano, da je Roosevelt absolutno nasproten takemu davku. važn(Tnažnamlo! bo slabo za industrije, ako se predlog uveljavi kot postava, je Harrison predlagal, da postava glede starostne in brezposelne zavarovalnine pride v veljavo I pred 1. ju'ijem, 1935. Tako vidite ima predlog precej trnjevo Vse cenjene zastopnike in za-jpot v državni postavodaji. stopnice Jugoslovanske Sekcije j _ p ~ za brezposelno in starostno za- Ubogi demokrati V Wash- varovanje, prosim, da se zglasi- jim lahko bplj uspešno pomaga-j j0 prj Frank Černetu, 6033 St. lo. Na vsak način je to zelo resen problem. --o- Dobil ženo v družbi kralja Aleksandra New York, 19. januarja. Sem se je povrnil po triletni odsotnosti Horace Ashton, znani ameriški časnikar in znamenit fotograf. Tri leta je potoval po svetu. Pot ga je nanesla predlanskim tudi v Jugoslavijo, kjer je bil sprejet od kralja Aleksan-1 dra in povabljen na lov. V kra- j ljevi družbi se je Ashton seznanil s krasno Gordano Dimovich, hčerko znamenitega srbskega pisatelja in daljno kraljevo sorod-nico. Ob tej priliki je Ashton j povedal Gordani, da ga posli silijo na pot, toda čez leto se bo vrnil, in če bo še prosta, jo bo poročil. Držal je besedo, in te dni je Ashton pripejal krasno mlado ženo v Ameriko. Clair Ave., ali pa v S. N. Domu, staro poslopje, v sobi S. Kluba, kjer lahko dobite potrebne listine za podpise, katere moramo dobiti, da pošljemo na naše državne zastopnike, senatorje in governerja. Tudi drugi, ki se zanimate in če morete kaj prostega časa žrtvovati, ste vljudno oroaeni, da pomagate, da dobimo čimveč podpisov in s tem pomagate, da čimprej pridemo do tega tako potrebnega zakona v državi Ohio. — Frank černe, predsednik Jugoslovanske sekcije za brezposelno in starostno zavarovalnino. —;-0- ingtonu te dni Washington, 19. januarja. — Ni ga bolj nesrečnega človeka v Washington^ kot je te dni demokratski senator ali kongres-man. Sedaj, ko prihajajo demokrati na krmilo vlade, jih je zadela cela povodenj prošenj za — delo. Videti je, kot da zahteva vseh 21,000,000 demokratov, ki so volili za Roosevelta, delo od demokratske stranke. Za vsako posamezno delo je najmanj 1000 prosilcev, in ne da bi bilo to v normalnih časih, pač pa v času, ko gre zvezna blagajna dnevno za tri milijone — v luknjo. Posamezni demokratski se-jnatorji in kongresmani dobivajo Delavski vodja nasprotuje Sistem kupčevanja v zame-neprestanemu zniževa- no se zna kmalu pojaviti nju plač uslužbencev tudi v Clevelandu Washington, 19. ianuarja. — j Cleveland. — Mnogo tisoč je Predsednik American Federa- danes ljudi vsepovsod, ki irna-tion of Labor, William Green, je j jo gotove predmete, katerih ne danes naslovil na sen.it precej potrebujejo, a potrebujejo pa ostro pismo, v katerem pravi, da j zopet druge predmete, katerih tekom treh let se plače ameri- nimajo, in ki bi se lahko dobile ških uslužbencev neprestano zni- j pri sosedu ali kje drugje. Dežujejo, in to je povzročilo, da je j narja ni na razpolago, in tako danes ameriški delavec in nižji se je začela širiti ideja, da se uradnik degradiran do skrajno-: začnejo potrebni predmeti med-sti in da živimo v ekonomski sebojno zamenjavati, in si tako krizi, iz katere skoro ni izhoda. i eden drugemu pomaga. Ta si- Nemogcče je misliti, pravi predsednik Green, da vlada sama predn jači onim, ki podi r a j o splošno zaupnost, zmanjšujejo nakupovalno moč naroda in uni- stem zamen j avan ja v kupčiji so je pojavil že v malih mestih, toda se ni kaj prida obnese!, in sedaj ga nameravajo preskusiti v Clevelandu. Sistem zarne- čujejo obstanek trgovcev. Green njavanja v kupčiji in v blagu je je mnenja, da se morajo zniža-;brez pomena, ako delajo to poti delovne ure, da dobi tako več j samezniki na svojo roko. Stvar delavcev delo, ali pa mora deže- j mera biti pod urejenim voclst-la rešiti problem, kako podpira- j vom. Ustvariti bi se moralo neti vedno večjo armado brezposel- kako središče, kamor bi na pri- nih. Na vsak način bi moral mer človek, ki ima preveč masla, kongres predvsem narediti po- masti, mesa ali enakega prine-stavo, ki določuje petdnevni de- dotično blago, in bi dobil v lovnik po šest ur na dan. Ne- zameno "scrip denar," s kate- mogoče je imeti stalno armado 10,000,000 mož, ki so brez vsakega dela. --,—o- Ogromen račun Dosedaj je okraj Cuyahoga plačal državnim nadzornikom knjig, ki so preiskovali, kdo je ukradel iz davčne blagajne skoro pol milijona dolarjev, ogromno svoto $71,000. Toliko so veljali nadzorniki in najem ra čunskih strojev. Včeraj so od- jrim bi lahko v drugi trgovini I kupil, oziroma zamenjal za obleko, čevlje, pohištvo, itd. Dr. i Morgan, znamenit inženir in ar-ihitekt v mestu, zagovarja ta načrt. Povedal je: "Ljudje morajo razumeti, da takozvani "scrip denar" ali "začasna menica," kot bi ji rekli, predstavlja na-, jrodno bogastvo, torej ima vrednost, Ako se to upelje, pravi dr. Morgan, tedaj bi svetoval j mladim ljudem, da ustanovijo Maškeradna veselica Podružnica št. 32, Slovenske ženske Zveze priredi v soboto, 21. januarja, v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road, veliko maškeradno veselico. Vršil se bo kontest za Osleparjena roparja Dva zamorca iz 83. ceste sta že dalj časa s slinami v ustih opazovala slastne šunke, ki so visele v mesnici na Kinsman Road. Pa sta včeraj pobrala velik kamen in ga zagnala v izložbeno okno. Urnih rok sta "odlomila" eno šunko iz okna in hitela naprej. Spotoma sta sklenila, da si po bratsko razdelita šunko. Rufus je potegnil britev iz žepa in jo pognal v šunko, da jo prereže. Ko je'bila prerezana na dva enako poštena de- — < j dnevno od 2000 do 5000 pisem, v Domača mačka v boju s katerih se jih prosi za delo. strupenim pajkom San Ysidro, Cal., 19. januarja. Ko se je Robt. Mcintosh sinoči prebudil v svoji postelji je z grozo opazil, da napada domača mačka velikega tarantula pajka, ki je zelo strupen, ravno na njegovih prsih. Prestrašen je bežal Mcintosh k zdravniku, da se naj prvo prepriča, če je pičen. Ko mu je zdravnik zagotovil, cla je brez rane, je hitel domov, kjer je medtem mačka ubila pajka. -o—- male trgovine, male tovarne ali sloviti dvajset nadzornikov, kar pa gredo na farme. Doba žabo znižalo mesečne stroške za i menjave v trgovini in medseboj-nekako $4500. Na delu je osta- nem zamen j avan ju mora priti, lo še osem nadzornikov, ki bodo in kadar pride, bo trajala več let, nadzirali knjige Še nekako 6 ted- predno pridemo zopet v normal-liov. Potem bo pa gotovo ogrom- ni položaj. Na primer: skupino poročilo nadzornikov, katere- i na žensk bo izdelovala obleke!, ga z zanimanjem pričakuje dr- Te obleke prinese v centralo, do-žavni prosekutor Cullitan, ker bo I bi za blago začasno menico, za dobil podlago za nadaljno tožb«; katero se v drugi trgovini dobi proti tatovom javnega denarja, J živež in druge potrebščine. To -o--§1 je takozvani "barter sistem" Cestne kare kupčevanja, o katerem se seda j Odkar je družba cestne želez- j toliko govori in piše v javnosti. nice vpeljala $1.25 vozne karte, -o- ki so veljavne za ves teden, ni I Vandali na delil bilo še toliko teh kart prodanih, j Dočim so raketirji pretekli vajam. Čuden predsednik veselici je samo 25 centov. n Na common Pleas sodniji v ™*na godba za vse goste. Po Clevelandu se vrši te dni obrav- j druzme* prijazno vabi k obilni jjava proti Štefan štefaniku pd udeležbi. Slovaške protestantovske zveze. Dve komisiji ktefanik je tožen od več oseb, ki J Governer White je že pred več Prosile za posojilo od Zveze, tedni imenoval komisijo, kate-Je bilo tudi posojilo odobreno ri je dal nalogo, da dožene, ka- maske z mnogimi lepimi nagra dami. Vstopnina k tej zanimivi la, sta črnuharja ostrmela. V tej !n čeki nakazani, štefanik je pa ko bi se na najboljši in pametni aJe dobil prvi te čeke v roke, način prodajalo pivo v državi ?°dpisal na nje svoje ime in Ohio, v slučaju, da kongres to lftiena prosilcev za p0SOjiio in dovoli. Sedaj je pa tudi senat-ttaložil denar na svoje ime. Ob- na zbornica državne postavoda-^avnava se vrši že tretji dan. je imenovala enako komisijo, in * Kuba je odpravila cenzuro pričakuje se, da bo vsaka komi-CasoPisja. I sija podala drugačno poročilo. Iz- šunki ni bilo mesa, pač pa navadno — žaganje. Mesar je imel nalašč take "šunke" v oknu, da je bil varen pred roparji. In vrh tega je oba grešnika dobil še policist, ki ju je aretiral. Na sodniji sta se izgovarjala, da radi žaganja človek ne more biti obsojen. Zemlja za brezposelne Dobrodelne družbe in mestna vlada bodo letos dela brezposelnim dvakrat toliko prazne zemlje za obdelovanje kot lansko leto. Pridelki, katere pridelajo ti brezposelni, so njih lastnina. Naselniška oblast protj, filmskim igralcem Washington, 19. januarja. — j Te dni odpotuje v Hollywood posebni agent delavskega tajnika, Murray Garsson, kjer bo preiskal zgodovino raznih filmskih igralcev, pisateljev in drugih, ki se udejstvujejo v filmski industriji, in ki niso ameriški državljani in so najbrž nepostav-nim potom prišli v Ameriko. Kdor nima postavnega dovoljenja za bivanje v Ameriki, bo deportiran. -o-- Nova trgovina Dobro poznana rojaka John Zalar in Andrej Kocjan sta na 6303 Glass Ave. otvorila novo grocerijsko trgovino in se vljudno priporočata Slovencem. * Po vsej severni Italiji je zapadel velik sneg. žalostna novica Mrs. Ana Stefančič iz 990 Rudyard, Collinwood, je dobila iz domovine žalostno novico, da ji je na novega leta dan umrl v Meniški vasi pri Toplicah ljubljeni oče Jahez šircel v starosti 82 let. V stari domovini zapušča tri sinove in eno hčer. Tukaj pa zapušča dva sina: Antona in Joe šircel in hčer Ano, poročeno štefančič. Ranjki se priporoča v blag spomin ir. pobožno molitev. Smrtna kosa I V četrtek zjutraj je preminul | rojak Louis Fink, 444 E. 152nd St., star 46 let. Ranjki zapušča tu soprogo in dva sina Walter in Edward, ter mnogo sorodnikov. Pokojnik je bil rojen v Kočevju. V Clevelandu je bival 20 let. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek zjutraj v cerkev sv. Jeronima in potem na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje, ranjkemu pa naj bo ohranjen blag spomin. Davki v Akronu Mestna zbornica v Akronu se je obrnila do governerja White, da povzroči, da se izbriše iz javnih knjig za $8,000,000 dolga, ki je nastal radi neplačanih davkov. Ljudem bi se zaostali davki enostavno odpustili. kot ta teden. Nad 51,000 tike- torek ubili nekega mesarja na tov po $1.25 so prodali. Vzrok j 125. cesti, in pobili šipe dvema temu je, da se več ljudi vozi na |mesarjema na 105. cesti, so se delo, ali pa da avtomobilisti se | sedaj zopet spravili nad brivni-raje poslužujejo cestne kare kot ce in včeraj petim brivcem raz-avtomobilov. bili njih izložbena okna, poleg "Turški križ" tega, da so v mestu porezali več t. ... * v , (> Euclid, O. — Rad bi malo opi- pomagali kristjanom dc zmage sal igro, ki se bo vršila v nedeljo 22. januarja v Slovenskem društvenem domu v Euclid, O. Igra "Turški križ" bo živa slika, trpljenje našega naroda izza časa turškega navala na slovenske kraje. Kdo se ne spominja, kaj Poglejmo na Slivco, ko turški paša prirohni na konju čez cerkveni prag in konj obstoji kot pkamenel. In v knjigi je pisano "ne. gane ga ostroga, pribita mu je noga." In še več enakih dogodb se bere v mnogih knji- zbralo na stotine ljudi iz raznih ga za navadnega trpina je že za- krajev in mest. Kot stari prijatelj družine je pri hitel tudi Father Odilo iz Detroita na pogreb. V cerkvi je bilo ljudi kolikor jih je pač moglo v sedeže. Slovesna maša zadušnica je bila opravljena v navzočnosti peterih duhovnikov. Father Odilo je dosti. Potiskova mati niso poznali nikdar drugačnega, kakor skromno življenje, delo in skrb za dom in domače. Naj jim sedaj Bog podeli večni mir in plačilo za vse dobro. Pokojna zapušča tukaj eno hčer, Mrs. Kocjan in v starem kraju dva sina. imel kratek nagovor na ostale in Naj ji bo v tujini zemlja lahka. Jakob Rozmana so odpeljali za Vsem prizadetim družinam bo vedno iz naše srede. Naj mu di tukaj izraženo naše globoko sveti večna luč. ainfcnlio Pnčivnite v miril i Isti dan, kot Rozman, je zati-snil svoje oči za vedno John Ovnik iz Marble Ave. Odkar sem ga poznal je John imel prodajalno z grocerijo in mesnico. Ljudje so ga radi imeli, ker je bil pošten in prijazen. Zadnja leta je j imel veliko skrbi in truda s svo- j jo bolno ženo in vsak je mislil, da bo John enkrat — "morda! kmalu" — svojo ženo pokopal. In zopet se je pokazalo, da "človek obrača Bog pa lahko hitro sožalje. Počivajte v miru! Kako lepo govori pesnik: "Blagor mu, ki se spočije . . ." "Bridke tuge, bolečine, Duhomorni roj skrbi, žalovanje grenko mine, Potok solz se posuši. Cerkveni pregled fare sv. Lovrenca kaže, da je lansko leto umrlo 28 ljudi. 22 odraslih v so nam pripovedovali naši očet-'gah. je in dedje o turškem barbariz- j Sedaj pa pojdimo na Gorenj-mu, o krvoločnih Turkih in po-lsko po dolini reke Sore in nje divjanih janičarjih. Koliko slo-j okolice, kjer se je vršil original venskih knjig piše o celih poto-jali bistvo naše igre. Tu je žive-kih krvi, ki je tekla pod turški- la 22 letna Uršula, kateri so mi handžari. Koliko nedolžnih j Turki pred 20 leti umorili ma-otročičev so Turki odtrgali iz j ter, njenega 6 letnega bratca pa naročja ali prsi ljubeče matere j odpeljali s seboj na Turško. Se-ter ga v njeni navzočnosti urno-!daj ji umrje še oče. Ostane šarili najstrašnejše smrti. Koli-|ma s svojo teto in nekai zvestih ko mater je bilo poklanih, koli-j prijateljic, ki jo pridno obisku-ko de k le t je bilo napadenih, I jejo. Urškino srce hrepeni le oskrunjenih in potem pomorje-jpo rešitvi brata, žalovanje po nih po razbojniški druhali krvo-' očetu polagoma ponehuje, je pa ločnih Turkov. j skrb za brata toliko večja. Snub- cev se ji tudi ne manjka, toda da bo . njen brat rešen turške sužnosti. Prvi snubec Pavle hitro odneha Koliko slovenskih dečkov je i . . ocj! vsakega zavrne z besedami, dokler ne bilo odpeljanih na Turško, koder so se pozneje vračali kot|se prej ne omozi, podivjani janičarji morit in po- žigat domove rodnih st a r š e v, I . O te i "rozovi-|ter se P^druzi na Urskmo stran za rešitev brata. Je pa drugi bratov in sestra. tosti priča stotero spomenikov. ■ Tu pa tam stoji kamen, ki ima I snubec postranski sin Turjaške- vsekane črke in letnico, kdaj je £<** inT lzf8olan Za pnJgar; bil razdejan ta ali oni grad, ta^ Martin Lu rove ven, Ta pa ali oni samostan, vas ali -mesto. v sv°Jl zaljubljenosti, ko viai, ua O tej grozovitosti priča tisoče ne doseže ničesar, gre in se pro-križev in kapelic ob potih, ki da Turkom za kažipota Za pla- i - i. čilo pa na] bi Turki meh Urško pričajo to ali ono zmago krist-!~"u 1 . . v ' i rn„„i,; m mu jo dali. lanov nad Turki. Tr '' , . . , . v , • Vaška dekleta in žene se '/bi- Da so Slovenci že od nekdaj jraj0 ter ugibljejo vso potrebno častili. Marijo, to priča knjiga !za rešitev jožka. Takrat se pa in zgodovina. V knjigi je pisa-jže raznese novica, da je turška no, da ko so Turki prišli na Mu- |druhal, že biizu< Urška pripove-ljavo na Dolenjskem, rojstni duje 8anje 0 beli ustavi, katero kraj Josip Jurčiča, je podivjani začno dekleta takoj šivati, janičar vrgel podobo Matere j Drug0 dejanje, turški tabor. Božje z drevesa, so se iz debla Tam ge nahaja Ribničan, kate-vsuli sršeni nad Turke in tako (Dalje na 4. strani) KUHAR Clair Ave GEORGE 3846 St, J. KREJČIČ 1054 E. 61st St. CHAS. LEVEC 6614 St. Clair Ave, J. LJUBŠINA 10201 Prince Ave. JOSEPH MODIC 1033 E. 62d St. Velika kanta Pink Salmon, najboljša ------------ JOSEPH 1293 E. METLIKA 55th St. Narodni Trgovski Klub ima v PETEK in SOBOTO po znižanih cenah sledeče: Sladkor, 25 funtov za---- $1.14 Velika steklenica catsup, 1 4 oz. 10c 10c Pork and Beans, boljše vrste, samo^K Ducat svežih jajc, jako poceni.. 23c Funt slanega putra__ _______23c Zavoj 2 ft. R. B. Wafers, samo 23c anton bartol 1425 E. 55th St. LOUIS CIMPERMAN 6128 Glass Ave. frank centa 1115 Norwood Rd. JOHN FILIPIČ 1048 E. 76th St. LUDVIK GUSTINČIC 4526 St. Clair Ave. john godnjavec 1011 e. 64th St. Max habinc 4059 Payne Ave. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. ANTON MARTINČIC 5919 Prosser Ave. LOUIS PRINC 1209 Norwood Rll. LOUIS PRIJATELJ 6507 St. Clair Ave. 16610 Grovewood JOHN SPEH 1100 E. 63d St. F. A. TURK 985 Addison Rd. STEVE ŽELE 1128 E. 68th St. Pozabiti pa tudi ne smete, da pri članih N. T. K. dobite najbolje pecivo in kruh "viena" ali ržen ter razne druge slaščice znanih pekarij, pri katerih so zaposleni le slovenski peki, to je Bach Bros. in Laseh Bakery. Navedeni predmeti so vsi najbolje vrste in kvalitete. V vsaki drugi trgovini boste plačali več za veliko slabšo kvaliteto in to brez garancije. Zato pa: ako ste zadovoljni, povejte drugim, ako niste, povejte pa nam! UGLEDNA JUBILANTA Danes v zgodnjem jutru, ko Se bo solne dvignilo izza horizonta in razlilo žarke preko divnfe narave, bosta praznovala v Prijazni hiši na 3922 St. Clair ^ve. v Clevelandu zakonca Mr. Frank in Mrs. Terezija Kmet Sl'ebrno poroko srečnega in harmoničnega življenja. Tudi jesensko življenje človeka skriva Po preužitem trpljenju v sebi slH4kosti na katere uhajajo ra- ^tstxu Hit m Jajein spomini. bil blagoslovljen z štirimi otroci. Kmalu po poroki sta mlada zakonska polna življenja zaželela po tujini, kamor je iste čase odhajalo malo izseljencev v sanjavo dolarsko deželo. Trdna volja je dvignila očeta in moža v svet, kamor mu je eno leto pozneje sledila dobra ženica z otrokom v naročju. Z sf-dnajstim letom zakona jo je zadela kruta usoda in smrt jo je razdru- Kako se s sme- žila od srečnega življenja. na obrazu ozira mati iiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiniuiiimiiiiiii MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman niiiiiiiinmiiiiniiiinumumniiiiiiniHiii °Ce na preorano ledino, ko ^J^, da so njih sadovi obro-czaželjeni sad. Njima glava ,!e kloni pred svetom, ampak s P°nosom samozavesti gledata svojo vzorno preteklost v 2lvlJenju. Vsa ljubezen, katero sta razlila med svoje otroke, ni °stala brez učinka, ampak se jG zakristalila v njih srca v ve->kem spoštovanju do rodite-■lev, ki praznujeta danes jubi-eJ zakonske vezi. Dolžnost nas Veže, da se spomnimo ob tej l)riliki praznovanja veselega ^°godka, ter izbilanciramo njih ^vljenje javnih in tisočerih za-slug, katere v hvaležnosti nosi-^ poleg vzorno vzgojene dru-2lne za splošni nas narod v na-Selbini. Nič ne bo odveč, če si 8 kratkim opisom osvežimo spojen, kdo sta ta dva jubilanta in kako jima je potekalo življenje v mladosti, ko sta bila polna Sergije življenjske sile, in da-lles, ko jima v sredi svojih trejo *>ridobl i enih sadov mineva je-Setl«ka doba preživetih drievov. Mrs. Terezija Kmet se je ro-dne 7. februarja leta 186« l l3ešivcu, fara šmihel pri Zu-^mbergu. Rojstna hiša, v ka-e'ri je zagledalo življenje tri-'!aJst Otrok, bratov in sester v fužini Pečjakovi, je bila trda b0l'ba za vsakdanji kruh. Starši ^ 8e od ranega jutra do pozne-večera mučili, da sta napol-nila te številne želodčke, ter Primerno oblekla. Komaj je 'fPolnila sedanja Mrs. Kmet 4v* Ji in Hllajsto leto življenja, že se svet odprl z vso sladkostjo Srenkobo, ter jo potegnil v JHl°vje borbe za obstanek. Z Vanajstim letom je najti našo •Ull'ilantinjo pri stricu v Meng-*u> kateri je posvečal vso paž-•lo in skrb na pridno varovan-Kot mlada deklica in po-dorastla lepo razvita de-e gojila veliko veselje do ^Podinjstva in lastnega og-Kot brhko dekle je skle- kl >iila z 17. letom starosti srečni J;Hkon s čvrstim Jakšičevim fan-°m iz Žužemberka, kateri Frank Kmet, postaven in pri den mladenič, je vrgel oko za pridno, skrbno in lepo mlado vdovo, ki je vodila z vso pozorno gospodarsko zmožnostjo lepo uspevajočo gostilno v sedaj živečih prostorih. Pridno je delal pri N. Y. C. in si prihranil od trdo prisluženega zaslužka nekaj denarja. Vsako delo mu je bilo Priročno in predpostavljeni so ga vsled pridnosti in velike podjetnosti visoko cenili. Naš Frank se je rodil 19. aprila v letu 1878 na Dvoru pri Žužemberku. Na ameriška tla je stopil leta 1903 in se prijel z vso energijo trdega dela. Kmalu po poroki je pustil delo v tovarni in se ob strani pridne in skrbne ženice posvetil gostilniškemu poslu. Z roko v roki jima je obrt cvetela in zadovoljni rojaki so z veseljem, v prepričanju dobre postrežbe, posečali zabavne prostore. Kiflalu sta veljala v naselbini kot prava poštenjaka, ter se uveljavila kot največja zaščitnika zatiranih. Imela sta blago srce in stotine je tistih, ki so si v bedi in pomanjkanju nasitili želodce pri njih. Kmetova gostilna je bila zavetje gladnih in potrebnih rojakov. Priseljenci, ki so prihajali iz stare domovine, so našli v tej hiši prvo pomoč in novi dom. Zakonca sta znala vedno lepo svetovati našim rojakom, kadar se je šlo kateremu za eksistenco življenja. Materi-jalno in finančno sta rada pomagala, ter žrtvovala v svoji dobrotnosti težke tisočake v dobre in človekoljubne namene. Kadar se je nastanila kriza v deželi, je bila Kmetova hiša tista hiša, kamor so se naši rojaki kaj radi zatekali iskati pomoči. Praznih rok ni bil nikdo odslovljen in srce jima je bilo veselo, če sta mogla komu kaj dobrega storiti. Ustvarila sta si s pridnimi rokami in poštenim delom lepo premoženje, od katerega sadu jima poteka sedaj mirno in zadovoljno življenje, živela nista samo kot vzorna je zakonca, ampak tudi kot vzor- na vzgojitelja svoji družini. Otrokom sta dala največjo doto in to predizobrazbo v šolah. Nikdar ni bilo škoda denarja za duševno hrano otrokom in nikdar ni manjkalo lepih naukov od posnemanja vrednih staršev. Same pozicije otrok govore, da je očetovsko in materno oko zrlo le v njih srečo. Sin Frank je tajnik North American Trust Co., Terezija, poročena Mlaček, je trgovka na St. Clair Ave., Josephine, poročena Alič, je dobro situirana posestnica, Dorothy, poročena Simens, je trgovka na 200th St., Alice zdravniška pomočnica pri dr. Perko-tu, Viktorija in Vida, kateri imati absolvirani višji šoli, sta v krogu družine, ki skrbita za nego staršev. Vsi otroci pa so podedovali najdražji zaklad po svojih starših in to pošteno in dobro srce. Otroci so ponosni na svoje vzgojitelje in starši na svoje otroke. Ob koncu se priključujemo tudi mi tema slavij encema in njihovi družini z iskreno željo, naj jima bodo vsa dobra dela naš globok izraz hvaležnosti. Narod je ponosen na sinove in hčere Kmetove obitelji, katera je zvezana z zgodovino priseljencev v tujini. Naša globoka želja je, da bi bilo jubilantoma srečno še mnogo let življenja in naše čestitke znak našega nja. naj sprejmeta v velika spoštova- Joško Pcnko, zastopnik A. D. Mestna vlada znižala plače za 50 odstotkov Kansas City, 19. januarja. — Mestna vlada v tem mestu je naznanila, da bodo morali vsi mestni uslužbenci, 3000 po številu, sprejeti za prihodnje tri mesece 50 odstotkov znižano plačo radi pomanjkanja denarja v mestni blagajni. Pershing bo vodil predsedniško parado Washington, 19. januarja. — Predsednik Roosevelt, ki nastopi urad /1. marca, je izbral generala Pershinga, bivšega vrhovnega poveljnika ameriške armade v Franciji, da vodi parado, ki se bo vršila 4. marca v Washington u, ko bo novi predsednik zaprisežen. * Ogrska vlada je odredila postavo, ki pravi, da ženske ne smejo igrati "bridge" v javnih prostorih. Ilčički je bilo, kakor bi jo strela udarila. To besedo je smatrala za grozno žalitev. Lica so se ji zalila z rdečico, oči so se za-bliskale, potemnilo se ji je pred njimi in če bi bila mogla, bi, ga bila na mestu zadavila. Ko pa je videla pred seboj moža v polni moči, uradno osebo, je z groznim svoraštvom v glasu izbruhnila : "Vi ste notar? Vi niste notar, niti človek, vi ste — zlodej!" Takih besed in s takim glasom Okolyckemu še nihče v življenju ni povedal, žile so se mu napele na čelu in obrnil se je, da bi planil nanjo, toda Ilčičke že ni bilo v veži. Hudo je zaklel in se vrnil v sobo; roke so se mu pa tako tresle, da ni mogel ničesar obdržati v njih. Ilčička se je vrnila domov in je bila tri dni čisto iz sebe. Skoraj nič ni jedla, niti spala; če so jo kaj vprašali, je odgovarjala brez smisla in je bila vedno zamišljena. Po Raztok^ih se je takoj raz-vedelo, kaj se je pri notarju zgodilo. Začudeni nad tem so- zmajevali z glavami, kajti pri njih se še ni zgodilo, da bi se bil kdo postavil oblasti po robu, najmanj ženska. Kramar je bil mož na svojem mestu, ki se ni ničesar bal, toda kadar je šel k notarju, je že na dvorišču snel klobuk. Ugibali so, kaj se more Ilčički za to zgoditi, in govorico, da jo obesijo, so nekateri precej resno vzeli. Kaj čuda tedaj, če je Ilčička začela rasti v njihovih očeh; iz skromne žene, ki je doslej skoraj nihče ni opazil, je naenkrat postala žena, ki se ne boji, ki je smela in vzbuja občudovanje. 'Dobro je naredila . . . Tako je treba!' so "si poše-petavali ljudje, in oči, ki so že ugašale v brezupnosti, so se vne-male znova v slutnji velikih, krasnih dni, ko bodo mogli nekaznovano dvigniti roke in maščevati krivico. Ta slutnja jih je zbliževala, družila: sovražniki, ki so se leta grdo gledali, so se začeli sestajati. 'Le pogum! Ni se treba bati!' so si zaupno govorili in si naenkrat postali bližnji kot rodni bratje. Za ves svet ne bi drug drugega izdal. Slišali so, kako je Kramar zopet zabavljal čez kralja, kako je Ko-renka prekinjala vojsko in tiste, ki so jo povzročili, toda te besede so se spremenile v nekaka sveta gesla. Ponavljali so jih šepetaj e, ko so šli v cerkev, ponavljali so jih, ko so šli na polje, in duše so jim rastle, kadar so se spomnili nanje; napolnjeval jih je ogenj, ki je topil v njih led in jih pripravljal za novo pomlad, novo življenje. Čas je medtem potekal, pomlad se je bližala koncu: fantje Raz-točanje so morali v vojake. Veselili so se in čakali, da vojska ugasne, preneha, toda zastonj. Vojska je besnela dalje, še bolj divje in še grozne je. Zdelo se je, da je ne bo nikdar konec. Zapletale so se vanjo vedno nove in nove države; na poljih pa, kjer so nekdaj sivi voli vlačili plug, so se srečavali tako rekoč vsi narodi sveta z orožjem v rokah. Mesta in vasi so bile v pla menih, ki so krvavo barvali obzorje; zemlja je srkala človeško kri in zjrak se je na milje daleč stresal od strašnih eksplozij, ki so v trenotku uničevale dela stoletij. Stok in jok sta odmevala po svetu, ki se je spremenil eno samo velikansko bolnišnico. Upanja na konec pa ni bilo. V temnih, črnih nočeh so vlaki tulili, v daljave in vozili na bo jišča nove armade, nove topove novo smrt. VII. Nastop Ilčičke pri n o t a r j u Okolickem, ki je za nekaj dni razburil Raztoke, je imel na šte fana nenavadno svežilen vpliv Ko se je že popolnoma vdaja svoji usodi, iz katere ni videl nobenega izhoda, mu je bilo, kot bi mu bil kdo podal smelo, trdno roko in rekel: 'Ne boj se, pridi!' Štefan se je je oprijel in pred njim se je naenkrat razjasnilo. V prepadu, v temi, v kateri je tičal, se je pojavila nova luč, nove možnosti, polni radostnega zavzetja, pod katerim se je njegova duša okrepila, telo pa dobilo nazaj prejšnjo prožnost. Materino obnašanje ga je presenetilo. Vedel je, da je njegova mati odločna žena, ki ne trpi odpora, da bi se pa postavila celo notarju po robu, tega bi si ne bil mogel nikakor misliti. Zato je zrastla v njegovih očeh, in Štefan je začel gledati v njej več kakor mater, čutil je, kako ljudje oživljajo in začenjajo razmišljati ; vse to je učinkovalo nanj kakor iskre, ki padajo v kresilno gobo. Da. Upreti se, postaviti se po robu in — ne vdati se, — je odmevalo po njem z elementarno silo. 'Ne vdati se!' — je bila vera njegovega mladega, življenja polnega bitja, ki je hrepenelo po luči in po sreči. In sedaj, ko je videl, kako se zemlja vidno pomlaja, se je začel v njem porajati drzen sklep. Videl je travo, kako je priklila iz zemlje nova, mehka, krasna, videl je drevesa, kako razprostirajo podse sence. Vse je živelo, vse se je gibalo s podjetnostjo smelega življenja, ki ni poznalo zaprek. Prodiralo je skozi zemljo, razganjalo skale, spreminjalo puščave z rodovitna polja, odstranjevalo zapreke in živelo, brezobzirno, kruto živelo. On pa, glej, ki je prišel živet, mora oditi tja, kjer je smrt samo neumen slučaj zablodivše krogle, ne pa večni zakon narave. Ko je Štefan Ilčik to spoznal, je bilo, kakor da je kdo prižgal v njem novo plamenicc. 'živeti, živeti!' se je razlil po njegovih žilah krik življenja. In tedaj se je porodila v glavi Štefana Ilčička majhna,, meugnana misel: "Ubežim!" Piljsko se -mu je veselo nasmehnilo in mu pokimalo z ogromnimi rameni. "Pridi, pridi,' ga je klicalo. 'Tu imaš dosti prostora, dosti skrivališč. Tako te skrijemo, da te živa duša ne bo našla.' "Pridem!" je vzkliknil Ilčik. Srce se mu je zamajalo kot zvon in hitelo k rožnatim goličavam, k sivim skalam in zelenim gozdovom, kjer se je vse tako tiho porajalo in tiho umiralo kakor v krasnem, lepem snu. Materi ni prav o ničemer zinil. Zaverovan v svojo mladost, ki ni poznala zaprek, je mislil, da mu pritrdi, da se celo razveseli, ko bo slišala, za kaj se je odločil. Bilo mu je vse to tako samo po sebi razumljivo, kakor če bi se kdo z nožem v roki za gnal proti njemu, pa bi on od-kočil, da se umakne bodljaju. Vse je videl od rožnate strani: Piljsko je bilo veliko naročje, itjer je bil konec vsake nevarnosti, kjer je bilo vsega v izobilju. Mlada domišljija se ni dala od ničesar ostrašiti. S polno glavo takih načrtov je nekega dne odšel k Matuzovim in poklical Lovrenca, enakega mu po starosti, ki je bil tudi potrjen, v drvarnico. Ko sta bila notri, je Štefan zaprl vrata, pogledal okrog, če ni koga blizu, sedel na klado in vprašal Lovrenca : čuj: ali te veseli iti na vojsko?" Lovrenc je skomizgnil z rameni. "Ne, toda kaj naj naredim?" "Ubežati," je strastno 'šepetal Štefan. Lovrenc se je zasmejal. "Kam?" "V Piljsko." "Samo če bi bilo izvedljivo," je Lovrenc žalostno zategnil besede. "čemu ne bi bilo?" ga je po gledal Štefan začudeno. In pripovedoval mu je vse v lepih barvah, tako, kakor si je bil v dolgih nočeh zasanjal. Pravil je o jamah, o gozdovih, o prostem življenju pod milim nebom z neko janošikovsko živahnostjo, ki je na Lovrenca močno učinkovala. Bilo je lepo, smelo, široki lok Ilčikove fantazije je prevzel Lovrenca in ga kakor peresce ponesel v svoj svet. S čudenjem je dolgo gle- dal Štefana in obraz se mu je kmalu razjasnil od navdušenja. Prijel ga je za roko, jo stresel in rekel: (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Stanovanje se odda v najem, več stanovanj, po dve, tri in pet sob, s kopališčem. Velika garaža za več avtomobilov. Na računa najemnine se vzame tudi knjiga International Loan Association. Pozve se na 1100 E. 63rd St. (18) Farme naprodaj ali za zamenjat 5 akrov, cena $1,500. 26 ak-rov §2700. 45 akrov $4500. 67 akrov $5500. 91 akrov $6500. 100 akrov $4500. 110 akrov $3500. 130 akrov $8000. 148 akrov $3000. Vsaka izmed teh farm ima poslopja, živino in orodje. M. Jalovec 19404 Mohican Ave. Kenmore 4597-J (17) ŠE JE ČAS da si nabavite špeh in salo po 5/4c funt Town Crier moka, 25 ft..............69c Round Steak, ft......15c Govedina za juho, ft., 8c Očiščene race, ft____.19c Govedina za pečenje, ft..... .12c Pri nas dobite največjo zalogo svežega in suhega mesa, in enako tudi groce- rijo po najnižji ceni. Se priporočam. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. RRESSE'S MARKET 5335 Superior Ave. Posebnosti za petek in soboto. Najboljše kar morete dobiti v mestu, dobite pri nas! » UitL: Hildebrandt Boiled Ham, ft............21c Suhe šunke, ft.......10c Najboljše suhe klobase, ft.........15c Suha slanina, ft......12c Špeh in salo, ft......S^c Sveži šuldri, ft......T/zc Sveže obisti, srca, jetra, ft............8c Sveža rebra, 3 ft. za. .25c Pork chops, ft........8c Sveže šunke, ft.......10c Meso za juho, ft.......9c Fina salama, ft.......23c Sveže mleto meso, 2 ft. 25c Sveže vinarice, ft.....15c Se vljudno priporočamo slovenskim in hrvatskim gospodinjam za obilen obisk. a j ANTON JANČIGAR "NA KNJIGE! Prav izvrstne obleke dobite na knjige . International posojijini-ce in Custodian hranilnice. Dobre, trpežne obleke, suknje in površnike! In kje? Pri Joe Perme 15607 Waterloo Road Izdelujem fino krojaško delo. Odprl sem pravkar novo krojač* nico in za početek bom dajal tudi na knjige. Vse ena cena je, na knjige ali gotov denar. Prinesite svojo posojilno knjižico z vami in naročite blago, nakar se dotična svota prepiše na mojo knjigo. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Pomnite, da je to le začasno. Se prav vljudno priporočam. (Fri.Sat.X) O O O O O o o Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10 Tel. HEnderson 0919 € i i NAŠE POSEBNOSTI! Samo za petek in soboto dobite po izvanredno nizki ceni sledeče predmete: Roman beans, ft.....5c Climalene, velika skatlja............16c P&Gmilo, 10 kosov za 25c 5 ft. Box chips.......23c Fino solatno olje, gaL 55c Riz, ft. ............. 3c Rozini, 3 ft..........25c Se prav vljudno priporočamo vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam za obilen obisk. ŠPEH BRATI 1100 E. 63d St. POZOR! Fino olje za solato, gal. 57c Jajca, doz...........19c Pork shoulder, ft____7Vzc Pork butts, ft.......8V2C Cottage šunke, ft.....13c Suha prata, ft... .10c-12c Round steak, ft......15c Sveže noge, ušesa, rivci, ft............ 5c Najboljše suhe klobase, ft.........16c Mlada prasetina, ft...l5c Sedaj dobite zelo poceni špeh in salo za mast, kakor tudi vse "trimmings," da doma delate klobase. Se vljudno priporočamo. MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 4 1132 E. 71st St. LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAZALBO LEDU IN PREMOGA 1191 E. 167th St. PoAlliitet KEnraor. 41S1 selitev; John Oblak I 161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri.) V najem •se da tri sobe in kopališče, za $10.00, spodaj, z garažo vred $13.00. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (Jan. 20. 24. 26,). Cenjenemu občinstvu, znancem in prijateljem na znanjamo, da odpremo v soboto 21. januarja TRGOVINO Z NAJBOLJŠIM IN SVEŽIM GROCERIJSKIM BLAGOM Točna postrežba in nizke cene Se toplo priporočamo za obilen obisk naše trgovine 6303 Glass Ave. VABILO NA maškeradno veselico katero priredi podružnica št. 32 Slovenske Ženske Zveze V SOBOTO 21. JANUARJA V DVORANI SV. KRISTINE NA BLISS RD. Pričetek ob 7:30 zvečer Kontest za maske; godba izborna; vstopnina 25 centov Vljudno se vabi rojake iz okolice in Clevelanda. Postrežba najboljša, kapljica izborna, prigrizek najboljši. Vabi Odbor JOSEPH ZORMAN ODVETNIK 6411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12. V nedeljo 22. januarja 1933 KOINGCRT "SOČE" v Slovenskem Domu na Holmes Ave. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20TH, 1933 Posebno nizke cene ZA V PETEK IN SOBOTO se vam nudi pri sledečih mesarjih: Casserman I PLUMBING & HEATING | 18700 Shawnee Ave. i KEnmore 3877 'Rad!" je odgovoril mladi ko bo ves kraj tukaj zbran." mož. Na cesti so se res zaslišali gla- "Koliko pa jih boš vzel s sa- sovi, pa tudi mala skupina tis- bo?" karjev se je bila zbrala pred "Kakega pol ducata, in dva vhodom ter se pripravljala, da nadaljna, da bosta stražila pri naskoči napadalce, zato so sled- vratih. Ti boš šel z mano, Go- nji j-adrno pobegnili, pusteč sta- wer, in ti, Mansel, pa ti, Scan- rega moža vsega krvavega na lan in oba Willabysa." tleh. Ko so dospeli v McGinty- "Ampak jaz sem obljubil no- jev salun, so se naglo pomešali vemu članu, da bo šel tudi on," med ostale pivce, zašepetajoč je rekel McGinty. bosu preko bare, da je bilo naro- Ted Baldwin je pogledal Mc- čilo dobro opravljeno. Murda z očmi, ki so jasno le, da ni niti pozabil, niti stil. "Well, naj gre, če je rekel končno. "Zdaj nas je dovolj. Prej ko začnemo, tem bolje bo." Odbrani so med glasnim vpitjem odšli, drugi bratje pa so še ostali za baro. Mala četica pa je stopila na cesto ter šla naprej v skupinah po dva in tri-' je, da ne bi izzvali pozornosti. Bila je mrzla, toda krasna mesečna noč. Možje so se ustavili na nekem dvorišču, ki se je na ČETRTO POGLAVJE Dolina strahu in groze Ko se je McMurdo naslednjega jutra zbudil, je imel dovolj vzroka, spominjati se svojega sprejema v društvo. Glava ga je bolela od zaužite pijače in zdelo se mu je, da je velika kot mernik, rana na roki, ki je bila otekla, pa ga je pekla in žgala. Tega dne ni šel na delo, temveč je ostal doma, kasno zajtrkoval, nato pa je pisal nekemu prijatelju dolgo pismo-. Zatem pa je čital časopis "Daily Herald." V drog, na katerem so izvešali zastavo, in zdaj je stal poleg tega droga neki mož. Ko je prišel McMurdo k njemu, je videl, da je brat Morris, ki je izzval prejšnji večer tako jezo telesnega mojstra. "Rad bi govoril z vami nekaj besed," je rekel starejši mož obotavljajoče. "Lepo je bilo od vas, da ste prišli." "čemu pa se niste podpisali na svoje sporočilo?" "človek mora biti previden, mister. V časih, v kakršnih živimo, nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi jutri. Nikoli ne veste, komu smete zaupati, in komu ne." "Društvenemu sobratu se sme vendar zaupati, ne?" "Ne, ne zmerom," je rekel ta. "Karkoli rečemo, celo ono, kar mislimo, pride na ušesa McGin-tyja." "čujte," je rekel McMurdo, "sinoči sem prisegel zvestobo telesnemu mojstru. Ali morda želite, da svojo prisego že prelomim ?" "če gledate na stvar s tega stališča, tedaj mi je samo žal, da sem vas prosil, da pridite sem. Toda dovolj daleč smo prišli, ako si dva meščana ne moreta medsebojno izmenjati svojih misli." od svoje strani povem, da sem zato tukaj, da vas poslušam." "Ali da ponesete to, kar vam imam povedati, nazaj na ušesa McCintyju," je pripomnil Morris grenko. "če pa tako mislite o meni, vam moram povedati, da mi delate krivico," je rekel McMurdo. "Kar se mene samega tiče, sem lojalen napram društvu, kar vam tudi naravnost povem. Toda nizkotno bi bilo od mene, če bi komu pravil to, kar mi hočete zaupati. Zagotavljam vam, da bo ostalo vse, kar mi imate povedati, pri meni, toda obenem vam vnaprej povem, da vam ni j | morda od mene pričakovati nej = pomoči ne sočuvstvovanja." "Jaz ne pričakujem re enega ne drugega," je odvrnil Morris. "Sicer vem, da polagam s tem, kar vam bom povedal, morda svoje življenje v vaše roke, in sinoči se mi je zdelo, da niste nič boljši od drugih, toda za vas je to še vse novo in vaša vest še ni mogla zakrkniti. Zato sem tudi sklenil, da govorim z vami." (Dalje prihodnjič) Debeli prešiči | naravnost z dežele | Vseh velikosti, živi aH osnaže- = ni, pregledani od mesta in jih jS pripeljemo kamor želite. Meso = v kosih, šunke, plečeta, loins in jjj vse druge stvari se dobe vsak = _ torek in petek, koljeino pa vsak := POSEBNOSTI! I pridite in Najboljše suhe klobase, § H. F. HEINZ 6 funtov za $1.00. Pri tem1! vine st., wmoughby, o. Tel. Wickliffe 110-J-2 hajalo pred večjo hišo, na kate- posebni koloni, ki je bila nastav-re pročelju je bil napis v zlatih |ljena v zadnjem trenotku, pre- črkah: "Vermisa Herald." Iz poslopja se je slišalo ropotanj^ tiskarskih strojev. "Hej, vi," je rekel Baldwin McMurdu, "vi ostanite tu doli pri vratih in glejte, da bomo imeli prosto cesto. Artur Wil-laby naj ostane pri vas. Vi ostali pa pojdite z mano. Ne bojte se, fantje, kajti najmanj dvanajst prič imamo, da se nahajamo v tem trenotku v Union sa-lunu." Bilo je že blizu polnoči in cesta je bila prazna. Možje so prekoračili cesto, odrinili vrata ter odhiteli po stopni«ah v prvo nadstropje. McMurdo in njegov tovariš sta ostala spodaj. Zgoraj se je nenadoma zaslišal krik, nato klic na pomoč, nato pa hrup teptajočih nog in padajočih stolov. Trenotek zatem je stekel na ulico neki sivolas mož. Toda preden je naredil na-daljni korak, je bil prijet, in njegova očala so odletela po pločniku k McMurdovim nogam. V naslednjem trenotku ga je nekdo pobil na tla; padel je na obraz in zastokal. Takoj so pričele padati težke palice po njem. Mož se je zvijal in ječal pod silnimi udarci. Drugi so nato prenehali, toda Baldwin, z obrazom", ki mu ga je spačila krvoločnost, je še vedno mahal s palico po glavi nesrečnega moža, ki je z rokama zakrival glavo ter si prizadeval odvrniti udarce. Njegovi beli lasje so se lepili in prijemali od krvi. Baldwin je še vedno stal nad svojo žrtvijo ter tolkel po njej, ko je nenadoma planil McMurdo k njemu. "Kaj pa mislite! Saj boste ubili moža!" je zaklical. "Nehajte!" Baldwin ga je začudeno pogledal; 'Prokleto!" je zakričal, ti "nikar se ne vmešavajte v stvar, ki vas nič ne briga! Nazaj!" In zopet je dvignil gorjačo, toda McMurdo je v naslednjem trenotku potegnil svoj revolver iz žepa. "Vi sami stopite nazaj, pa kar hitro!" je zaklical. "Še enkrat mahnile, pa vam razstrelim bu-tico! Kaj ni rekel telesni mojster, da se moža ne sme ubiti? In vi, ali ga ne ubijate?" dobite tudi 3 funte kislega zelja ali repe zastonj. Pork butts, ft......8V2C Pork chops, ft......8V2C den je šel list v tisk, je lital: "Zločin v Heraldovem uradu — Urednik nevarno poškodoval,)." Bila je kratka notica o dejstvih, katere je on sam bolje poznal, kakor pa jih je mogel poznati pisec. Poročilo se je končalo z zaključkom: "Zadeva je zdaj v rokah policije, toda prav malo upanja je, da bo slednja kaj več storila v tem slučaju, kakor je v drugih. Nekatere može se je spoznalo in upati je, da bodo obsojeni. Zločin je inscenirala zloglasna organizacija, ki tišči že toliko časa ta okraj pod svojo peto in proti kateri je Herald neizprosno nastopil. Mnogoštevilni prijatelji Mr. Stangerja bodo gotovo z veseljem vzeli na znanje vest, da kljub temu, da je bil zadnji neusmiljeno pretepen in je dobil tiežke poškodbe, vendar njegovo življenje ni v resni nevarnosti." Pod člančičem je bilo še objavljeno, da straži poslopje oddelek policije, ki je oborožena s karabinkami. McMurdo je odložil časopis ter si nažgal pipo, ko je nekdo potrkal na vrata. Na njegov poziv je vstopila gospodinja, ki mu je prinesla listek, katerega ji je izročil zanj neki deček. Listek je bil brez podpisa in na njem je stalo: "Rad bi govoril z vami, toda ne v vaši hiši. Našli me boste pri zastavnem drogu na Miller Hillu. Ako boste prišli, vam bom povedal nekaj, kar je važno za vas, da slišite, in zame, da povem." McMurdo je z velikim presenečenjem prebral sporočilo, kajti niti pojma ni imel, kdo je pisec, niti ne, kaj mu ima poveda-Če bi bilo pisano z žensko McMurdo, ki je zelo ostro opa- v . zoval Morrisa, je zdaj dejal: "Si- SVeZe hUMSe, it.....1ZC cer pa govorim samo sam zase. Jaz sem skoraj še tujec v teh krajih in položaj mi ni mnogo znan. Toda ako mi imate kaj 'TURŠKI KRIŽ' :