PRIMORSKI DNEVNIK TRST, petek 1. aprila 1960 Leto XVI. - St. 79 (4542) »■VffiViSr - Cena 30 lir Sen. Merzagora je umaknil ostavko jambronijeve težave glede programa Na torkovi seji je baje večina ministrov nasprotovala upravnim volitvam v juniju - Polemika Saragat -Pacciardi - Tudi reakcionarni tisk potrjuje, da je Segni vrnil mandat po «nasvetu» Vatikana (Od našega dopisnika) nes ujL ?• 7~ Predsednik senata sen. Merzagora je dar proti kat ostavk°. jo je podal v februarju in Poslal • so voeraj soglasno glasovali vsi senatorji, v sačeti® Prečsedstvu senata posebno pismo, ki ga je Ceschj „ današnje seje prebral podpredsednik **• V Tlifimil noVsTrnliiliA ort*-.«-, ^držala S0ciabstična skupina fratra a. Vasovanja, ker zadntt včerajšnje glaso-«i ds*!Bat°rjev - Merzagore, 14 ^8i8sovan?a &e je izrazilo >v„0 TOe o predlogu za £tev' Na Podla- sen«Pa-.S0 se sociali-6! r^li e^torji glasovanja beJa. je bila nato M ^»lW,iJena in k0 se Bivala, ie podpred- J v - Merzagorovo \,!švrn;«„ katerem pristaja P,fCn?v ostavke. ^J<*™ik nove vlade, Fer- h,,,i|ihi„iiii,I|I1ii|||„||im||1I|, ' NMt razpravljajo t4”e®®b oporiščih ■' vzdržijo glede Zanotti Bian- sen. V pismu še Merzagora zahvaljuje senatu za svoje’a®,lzraze zaupanja in poudarja, da bo nadaljeval vanje za uspešno delo- ------------------------- Ugled £nata,in za njegov j£> a bi bil »vreden tiso auPanja, s katerim Nato !natorU počastili*, botti Rti 8°voril sen. Za-hl, da Rco> ki je pouda-tajšnjerv, Merzagorovem vče-•efiata Plsmu predsednik nikoii nJ?nU ia' da ni bilo ^C'S‘11 med njim in • Venator ar ie s°ciaiistič-? Prekih* ^ariotti predla-ie seja lnitev Seje. Ko se i' ala ;Po Prekinitvi nada-,„”ari°tti izjavil, da . ki o skupnem iz- 2;h0p°riščihŽia ln 0 voja’ °?551akl minister za 3e komenti' 4» y>* seii ■ -J0 pred' Potr3ahodna m P°udaril, ljj buje cm„ ®. ja nujno 5t Veiha PlSca in °zem- tetalernlja nJe^ izven svoje-JitV*Va Zah °°dal je, da na-ilAivJ0 vnr=*Pa Nemčija re-TO. Prasanje v okviru lov.avoriaj . j* Pri , zatem o sode- del°vanju orož-ioj^vios^B5,0' da sedaj droKle. Zatoredstva in trati-«►,^0 n,- Je Potrebno do- Sk° Proučiti potrteb"“ po kj v1} in n® . Potrebe po H«:r*0 soH°J°3e’ v katerih C^ihi^^vali. *ta3e Predl^?18ter Watkin- ?i IšaaPoiaku - e komu-NSI »n e u,t»rVP od ,eb ^ Jtoln istočasnn°V,'ipne ze n° s kmetlj- nando Tambroni, se je danes skoraj ves dan ukvarjal s sestavljanjem programskih izjav, ki jih bo v ponedeljek prebral pred parlamentom. Dopoldne se je sestal z zunanjim ministrom Segnijem in z njim razpravljal o zunanji politiki. Nato se je razgovarjal še z kmetijskim ministrom Rumorjem in ministrom industrije Colom. bom. Popoldne pa je sprejel v palači Viminale Ferrari-Aggradija, ministra za državne udeležbe. Verjetno je imel še kak važen sestanek, o katerem pa javnost ni bila obveščena. Tudi danes se namreč govori, da ima Tambroni s programom vedno večje težave. Na včerajšnji seji vlade je prišlo dejansko do hujših sporov kot se je v prvem trenutku zdelo. Ne gre namreč le za nesoglasja o imenovanju državnih pod. tajnikov, temveč predvsem za ravnanje vlade v primeru, da bi zanjo glasovali poslanci MSI in da bi bili njihovi glasovi v večini. Baje Se je Tambroni glede tega posvetoval tudi z Gronchijem in mu povedal, da bi v tem primeru hotel podati ostavko. Gronehi pa mu je baje odgovoril, da ostavke ne bi sprejel, temveč da bi ga poslal pred parlament kot je to storil s pokojnim Zolijem pred tremi leti, ker so vsi glasovi u-stavno enakovredni. Hkrati pa je skoraj gotovo, da bodo v primeru odločilnih fašističnih glasov podali ostavko ne samo ministri levičarskih struj Pa-store, Ferrari.Aggradi, Sullo, Bo in Maxia, temveč tudi zunanji minister Segni, ker hoče biti dosleden s tistim, kar je storil, ko je podal ostavko svoje vlade prav zaradi tega, da ne bi bila odvisna od samih fašističnih in monarhističnih glasov. Na včerajšnji seji — tako se je zvedelo danes — se je baje večina ministrov izrazila tudi proti Tambronijevemu namenu, naj bi bile letošnje upravne volitve v juniju. Ti ministri bi raje videli razpis upravnih volitev šele v oktobru in še to samo v tistih občinah, ki jih upravljajo komisarji. Isti mini. stri nasprotujejo tudi reformi pokrajinskega volilnega zakona v proporcionalnem smislu. Kot je znano, zahtevajo to reformo socialisti. Spričo sedanjega stanja stvari namerava Tambroni s svojo «pretežno upravno vlado« uresničiti naslednji program: dose. či odobritev državnega proračuna, ((zeleni načrt«, načrt za solstvo, referendum, zakone o jedrski energiji, zakon proti monopolom in zakonski načrt za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija—Julijska krajina. Ministru Boju pa je dal na. logo, naj prouči možnost izved. be ustanovitve dežel z normalnim statutom. Baje bi hotel i Tambroni sestaviti v bistvu program levega centra, čemur pa se upirajo ministri, ki predstavljajo desničarske struje KD. Danes se je sestalo vodstvo PSDI in po sestanku ponovno v posebni izjavi poudarilo, da bo do Tambronijeve vlade v opoziciji, kajti «danes bolj kot kdajkoli smatra, da je edina pozitivna perspektiva za delavski razred in državo politika levega centra, ki jo je določil kongres.* Saragat pa je dal novinarjem polemično izjavo z republikanskim desničarjem Pacciardijem, ki je voditelja PSDI obtožil, da je zavrnil podporo Liberalcev vladi levega centra ter dejal, da je v tem dokaz Saragatovega pristajanja na frontizem. V izjavi poudarja Saragat, da taika liberalna podpora obstaja samo v fantaziji Pacciardiija, obtožba frontizma pa je nesmiselna ter dokazuje Pacciardi-jevo »zaslepljenost s ponosom in fanatizmom«. »Toda to še ni najhujše«, je dejal Saragat. «Najhujše je, da postajajo ljudje kot je Pcciardi s svojo slepo politiko objektivno najbolj, ši zavezniki tistega komunizma, proti kateremu mislijo da se borijo.« Malagodi pa je izjavil, da Saragatu ni nič ponujal, temveč da je le poudaril svoje prepričanje glede nujnosti «or-ganične večine v okviru demokratičnih strank., kljub te mu pa »Pacciardijeve izjave ne zgubljajo nič na svoji sili». Po seji vodstva PSDI so no-vinarji Saragata vprašali, ali se je na sestanku razpravljalo o odnosih s PSI. Saragat je odgovoril, da je PSDI se vedno mnenja, «da PSI ni zre, la za sodelovanje v orgamčni večini, še manj pa za sodelovanje v vladi levega centra«. • Smatramo pa, da — *Pr‘®° spremenjenega stališča PSI do politike levega centra, stališča, ki je prešlo od odkrite sovražnosti med Fanfanijevo vlado na stališče večje odgovornosti brez pogojev glede znane notranje politike bi bilo nesmiselno odvzeti delav. skemu razredu vlado KD, PRI, i je bilo ponovno poudarjeno, PSDI, ki bi bila sposobna re- j da krščanska demokracija lah-šiti osnovna vprašanja delav-' ko svobodno dela kar misli, stva in razširiti območje demokracije«. Vodstvo PSI je na današnjem sestanku razpravljalo o kongresu CGIL, ki bo v Milanu, o čemer je sporočal Pie-raccini in poudaril zlasti živahno razpravljanje na pokrajinskih sindikalnih kongresih, kar pomeni vsekakor korak naprej’ v demokraciji sindikatov. Pred tem pa je bil v Nen-nijevi navzočnosti sestanek socialistične sindikalne struje. Precej komentarjev je vzbudilo včerajšnje pisanje milanskega »Corriere della Sera«, da je «na Jožefovo neka visoka osebnost prestopila bronasta vrata in z visokega vira toda da se za Cerkev ni nič spremenilo in da ona ne more preprečiti drugim katolikom, da smatrajo kot nezadostna jamstva za razgovor s PSI«. «Hkrati pa so «Quotidia-no» in drugi katoliški listi drastično pisali, da do operacije na levo ne bo prišlo in da se vara vsakdo, kdor drugače misli«, nadaljuje milanski dnevnik. .Spričo tega Segni, ki je dvomil v operacijo že prej, ni imel več nobenih dvomov, da jo mora prekiniti«. Današnji »Avanti!« pripominja, da »Corriere della Sera« prav nič ne skriva, zakaj jeijanstvo prišel prav sedaj s tem odkrit- KD?». jem na dan. Takoj nato piše l namreč, da to odkritje »vzbuja prepričanje, da se na nov poskus levega centra ne sme niti misliti«. »Toda ostajajo veljavna še vedno nekatera vprašanja, piše »Avanti!«, in sicer: Ali je res, da prosi KD za razsvetljenje in pristanek Vatikana namesto svojih članov, svojega glavnega odbora, svojih skupščin? Ali je res, da je KD tista, ki izvaja pritisk na Cerkev, kot je dejal svojčas kardinal Ottaviani, in ne Cerkev na KD? Ali je res, da zadostuje grožnja o dezinteresira-nosti Cerkve za politično enotnost katolikov, pa da se takoj spremeni v prah celo dosto-najvišjih voditeljev A. P. Sporočen ameriško-angleški predlog na konferenci o jedrskih poizkusili Carapkin je izjavil, da pomeni predlog korak naprej, in da ga bo skrbno proučil - Nobenega bistvenega napredovanja na konferenci odbora desetih - Nov alarm v Reggane ŽENEVA, 31. — Po večdnevni prekinitvi je bila danes nova seja konference za prekinitev jedrskih poskusov. Po seji so objavili kratko uradno poročilo, v katerem je rečeno, da sta ameriški in britanski delegat «predložila skupno izjavo Eisenhowerja in Mac Millana od 29. marca glede jedrskih poskusov«. Izjava, ki jo je prebral ameriški delegat Wadsworth, se le malo razlikuje od skupne izjave Eisenhowerja in Mac Millana. Wadsworth je obrazložil temeljna načela zahodnega predloga. Izjavil je, da so ta načela razumna in da pomenijo pomembno zbliža-nje k sovjetskemu stališču. Pozval je SZ, naj se pridruži ZDA in Veliki Britaniji, da skupno odpravijo zadnje ovire za sklenitev pogodbe o jedrskih poskusih. Sovjetski delegat Carapkin je izjavil, da bo proučil izjavo in da se bo posvetoval s svojo vlado. Nato bo po- ....................................... Motno se je zaostril gospodarski spor med skupino «šestih in Veliko Britanijo Evropska skupščina odobrila priporočila za pospešitev uresničenja skupnega tržišča - Mac Millan je v Washingtonu zagrozil z zavezništvom z Moskvo kakor v času Napoleona STRASBURG, 31. — Evropska parlamentarna skupščina je danes odobrila Hallsteinove predloge za uresničenje evropskega skupnega tržišča. Skupščina je sprejela re- solucijo, v kateri jemlje na znanje priporočila komisije evropske gospodarske skupnosti in z zadovoljstvom u-gotavlja, «da se gospodarstvo te skupnosti razvija na način, ki omogoča, da se ritem, ki ga predvideva pogodba, pospeši na vseh sektorjih«. Skupščina poziva komisijo evropske skupnosti, ministrski svet in vlade, naj pospešijo istočasno in skladno izvajanje ukrepov za uveljavljanje ukrepov za skupno gospodarsko, agrarno in finančno politiko ter skupno politiko na področju transportov. Med razpravo so nekateri govorniki ostro napadli Mac Millana, ki je v razgovorih v Washingtonu nastopil proti o-menjeni pospešitvi. Iz ameriških uradnih krogov se je zvedelo, da je pomočnik državnega tajnika Dillon obrazložil včeraj Mac Millanu ob navzočnosti (državnega tajnika Herterja vzroke, zaradi katerih ZDA podpirajo skupno evropsko tržišče. Ameriški tisk piše, da je Mac Millan obvestil funkcionarje ‘ " Wa- shingtonu, da je protestiral pri ameriških državnikih zaradi podpore, ki jo ZDA dajejo skupnemu tržišču, in da je izrecno zahteval umik te podpore, ker škoduje britanskim interesom. Po mnenju Mac Millana bi morala amerika nevtralnost trajati vsaj eno leto, zato da nudi organizaciji sedmih možnost, da se postavi na noge. Predstavnik laburistične stran. ke Denis Healey je v spodnji zbornici vprašal, ali bo Mac Millan lahko dal jutri pojasnila o tej izjavi. Butler je po-tndil, da bo Mac Millan podal Jutri’ ob 11 izjavo o razgovorih v Washingtonu, dodal pa je, da ni mnenja, da bo omenil tudi vprašanje, ki ga je sprožil Healey. Foreign office je nocoj urad. no zanikal, da je Mac Millan govoril z ameriškimi ministri v Washingtonu o možnosti obnovitve zavezništva med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Prav tako zanikuje Foreign office, da sploh ni govoril o možnosti povratka nacizma v Nemčijo. Predstavnik Foreign officea Je izjavil, da je Mac Millan »ponovno poudaril življenjski interes, ki ga Velika Britanija angleškega poslaništva v Wa- pripisuje temeljni enotnosti ............................ Hruščev in de Ganile nadaljujeta danes razgovore Evrope. Razen tega je poudaril nevarnost hude gospodarske razdeljenosti, ki bi lahko zavzela tak obseg, da bi neizbežno ogrožala politično enotnost Evrope«. Dodal je, da je tako mnenje Mac Millana dobro znano, ker ga je izrekel ((Večkrat generalu de Gaullu, kane. lerju Adenauerju in drugim zavezniškim voditeljem«. Predstavnik je dodal, da Mac Millan sploh ni omenil možno, sti «periferčrega zavezništva« proti Franciji in Nemčiji. Ministrski predsednik se je med omemoo zgodivinsikih dogodkov skliceval na «porazne učin. ke, ki jih je razdeljenost Evrope vedno imela«. Predstavnik je dalje izjavil, da se je Mac Millan razgovarjal z državnim tajnikom Herterjem in z visoki-funkcionarji državnega druge rešitve nego iskati zavezništvo z Moskvo, kakor je to storila v času Napoleona. Vendar so v Washingtonu skušali sinoči omiliti učinek teh izjav in govorili so o ((netočnem poročanju«. Dejstvo je, da omenjanje političnih in gospodarskih posledic v evropskem kurzu spravlja London v slabo voljo. Če so bile zadevne besede netočno objavljene, o-stane dejstvo: skrajna občutljivost Anglije glede razvoja evropske skupnosti.« «»----- Letalska proga Beograd-Zagreb- Praga-Berlin Nove aretacije v zvezi z nameravanim atentatom PARIZ, 31. — Hruščev se je danes popoldne vrnil v Pariz, zvečer pa je bil v gradu Ram-bouillet gost de Gaulla na večerji. Jutri bosta oba držav-nika nadaljevala in zaključila svoje razgovore. Ob povratku v Pariz je Hruščev sprejel v zunanjem ministrstvu sindikalno delegacij jo 80 članov pripadnikov CG1 in nekaj predstavnikov socialističnih sindikatov »Force Ouvriere«. Hruščev jim je sporočil, da je pripravil za to priložnost govor 13 strani, toda ne misli ga prebrati, temveč bo prepise govora izročil pozneje. Govoril je zatem o uspehih v SZ, kar se tiče socialnega skrbstva, zdravniške pomoči, zmanjšanja števila delovnih ur, šolstva itd. Pred prihodom v Pariz si Hruščev ogledal tovarno avtomobilov Renault v Flin-su. Tu so mu podarili avtomobil »Floride«. Popoldne je imel oditi na sprejem na sedež sovjetske trgovinske delegacije. Toda o-stal je v notranjem ministrstvu in je na sprejem poslal ministrskega podpredsednika Kosigina. V sovjetskem poslaništvu pa je sam priredil sprejem, katerega se je udeležilo okoli 500 političnih, diplomatskih in kulturnih osebnosti. j General de Gaulle je odpo-toval v grad Rambouillet že popoldne. Hruščev pa se mu je pridružil zvečer. Pred odhodom iz sovjetskega poslaništva je imel Hruščev kratek govor, v katerem je izrekel zadovoljstvo s svojim potovanjem po Franciji ter je v svoji zdravici poudarjal francosko-sovjetsko prijateljstvo. , . Po aretaciji bivšega poročnika Delmasa, ki je baje pripravljal atentat na Hruščeva, je policija aretirala drugi dve osebi v Montpellieru. Na nju-nem domu so našli tudi oroz« je. Delmas, ki normalno živi v Montaubanu v južni Franciji, je bil v stalnih stikih s skraj no desničarskimi krogi in je pripadal «ljudskemu gibanju 13. maja«. Takoj ko so sporočili, da bo Hruščev obiskal Francijo, je Delmas govoril vsem po kavarnah v Mountaubanu, da misli »nekaj napraviti«. Policija, ki je bila opozorjena, ga je nadzorovala. Ko je 23. marca prišel v Pariz z velikim kovčkom, so mu sledili. V kovčku so našli 10 ročnih bomb in pet kilogramov žeb ljev, ki naj bi jih raztrosili po cestah, kjer je vozil u-radni sprevod Hruščeva. V kovčku je imel tudi več propagandnih letakov in seznam imen. Na podlagi tega seznama so danes aretirali omenje ni osebi. Delmas je bil aretiran, ko je bil namenjen v «Leninov muzej«, ki ga je Hruščev obiskal v petek. Verjetno je tu mislil pripraviti vse potrebno za atentat. Aretirali so tudi njegovega prijatelja, pri katerem je stanoval v Pari zu. Wedenig ostane koroški glavar DUNAJ, 31. — Na prvi seji koroške deželne skupščine je bil ponovno izvoljen za predsednika deželne vlade Ferdinand Wedenig. Za podpredsednika vlade sta bila izvoljena socialist Krassnig in zastopnik klerikalne ljudske stranke Truppe. V vladi, ki jo sestavljajo socialisti in klerikalci, je tudi en zastopnik desničarske liberalne stranke. departmaja o neugodnih u-činkih, ki bi jih razdeljenost Evrope imela na britansko plačilno bilanco. Ni gotov, a-li je Mac Millan omenil možnost umika britanskih čet iz Evrope. V pooblaščenih krogih pravijo, da je to izjavo osebno odobril Mac Millan, ki se je danes vrnil z letalom iz Wa-shdngtona v London. Jutri bo Mac Millan govoril o svojih razgovorih z Eisenhowerjem v spodnji zbornici. Verjetno bo sledila kratka debata. V Londonu se kljub_ pojasnilu Foreign Officea še dalje diskutira na hodnikih zbornice in v številnih laburističnih in konservativnih krogih kajti «pojasnilo« v glavnem potrjuje pisanje tiska Nekateri pričakujejo, da bo 'Mac Millan dal dodatna pojasnila glede tega, zlasti cer je po zatrjevanju ameriškega tiska baje zagrozil, da bo Velika Britanija prisiljena iskati »periferične zavezništvo« s Sovjetsko zvezo. V londonskih uradnih krogih so zelo razdraženi zaradi pisanja ameriškega tiska. Po nji hovem mnenju bi znalo to kazati namen ameriških oblasti da že od začetka diskreditirajo odločen nastop Mac Millan, v sporu med sestimi in sedmimi. V bomnsikih vladnih 'krogih so zelo razburjeni zaradi izjav, ki se pripisujejo Mac Millanu. Sprašujejo se, ali je Mac Mil-lam res v razgovoru s Herterjem omemil, da je zgodovinska vloga Anglije bila uničiti ambicije Napoleona, ki je nameraval izvesti gospodarsko integracijo Evrope. Bonnska vlada je dala ulkaz svojemu poslaniku v Washing. tonu, naj vpraša Herterja. ali je res, da je Mac Millan izjavil: «Ce bosta Francija in zvezna republika sedaj izvedli evropsko integracijo, tedaj ne o-stane Londonu nič drugega, nego postaviti se na vodstvo zavezništva, ki naj se bori proti tej integraciji.« Tiskovni urad britanskega poslaništva v Bonnu pa je v zvezi s tem poudaril, da Mac Millan ostane naklonjen evropski enotnosti, ter da je mnenja da je treba preprečiti sleherni diskriminacijski gospo, darski ukrep, ki bi ustvaril »razpoko« v zahodnem zavezništvu, ter da bi izvajanje predlogov predsednika skupnega tržiča Hellsteina za pospešitev uresničenja skupnega tržišča ustvarilo tako razpoko. Današnji pariški »Combat« piše: »Dokaj presenetljiva novica, ki prihaja iz običajno do. bro obveščenih krogov, je razburila uredništva, kakor tudi diplomatske kroge v Parizu: gre za izjave, ki jih je baje podal Mac Millan pred državnim tajnikom Herterjem. Po njegovem mnenju ne bi Velika Britanija, če bi Francija in Za. hodna Nemčija šli po poti zdru. žene Zahodne Eviroipe, BEOGRAD, 31. — Jugoslovanski Aerotransport je odprl danes novo progo Beograd -Zagreb . Praga - Berlin. S prvim letalom so odpotovali v Berlin zastopniki tajništva za promet in zveze zveznega izvršnega sveta, uprave civilnega letalstva, Turistične zveze, zastopniki poslaništev Demokratične republike Nemčije in časnilkarji. stavil več vprašanj obema delegacijama. Pripomnil je: »Seveda gre za spodbuden korak. Za nas pomeni to korak naprej.« Vendar pa je dodal, da mora SZ, preden odgovori, izčrpno in skrbno preučiti zahodni predlog. Dejal, je, da predlog za moratorij potrebuje pojasnila, in je pripomnil: ((Številne stva-, ri niso jasne in moral bom postaviti mnogo vprašanj.« Wadsworth je takole naštel glavne točke angleškega in ameriškega predloga; ZDA in Velika Britanija so pripravljene odobriti v 90 dneh pogodbo o prekinitvi vseh jedrskih poizkusov, ki se dajo nadzorovati, in sicer na kopnem, v atmosferi, v vesolju in pod vodo, ter sprejeti moratorij o podzemeljskih poizkusih, ki so šibkejši od potresne jakosti 4,75 ali 20 kiloton; to pa z naslednjimi pogoji: A. Trajanje moratorija mora biti relativno kratko: štiri ali pet let, ki jih predvideva SZ, niso sprejemljiva za ZDA. Trajanje atomskega moratorija pa bi moralo vsekakor biti dogovorjeno na konferenci. Predlog za trajanje moratorija bi morali določiti strokovnjaki treh jedrskih držav. Razen tega ne bi smela biti prepoved šibkih podzemeljskih eksplozij vključena v mednarodno pogodbo pač pa predmet enostranske izjave treh atomskih držav. B. Pogodba bo morala nuditi zanesljiva jamstva glede premičnih inšpekcij na državnih ozemljih v primeru sumljivih eksplozij. Za ZDA je število štirih ali petih inšpekcij za vsako državo v enem letu, kakor predlaga SZ, nezadostno; zato zahtevajo vsaj 20 letnih premičnih inšpekcij. Druga jamstva, ki jih Angleži in Američani zahtevajo, so sestava mednarodne nadzorstvene komisije, ki bo morala voditi inšpekcije, pravica veta v tej komisiji, ter število in narodnost osebja, ki bo sestavljalo inšpekcijske skupine. C ZDA, Velika Britanija in SZ se bodo morale obvezati, da bodo sodelovale pri skupnem programu proučevanja in raziskovanj, da najdejo primerne metode za registriranje. tud1 šibkih podzemeljskih iedrskih eksplozij, ki po mnenju angleških in ameriških strokovnjakov lahko ubežijo sedanjim siste-|mom odkrivanja. i D. Jedrske države bi si morale pridržati pravico delati podzemeljske eksplozije v miroljubne namene. Ti poizkusi bi morali biti ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev. Današnji seji odbora dese-torice za razorožitev je predsedoval kanadski delegat general Burns. Vzhodne in zahodne delegacije so tudi danes ponovile že znana stališča. Govorili so predstavniki Velike Britanije, SZ in Poljske. Središče diskusije je bil danes dolg govor britanskega delegata, ki je analiziral sovjetski načrt. Dejal je, da je rok štirih let za uresničenje tega načrta samo dozdeven, ker bi se moralo izvajanje začeti šele po odobritvi načrta na splošni konferenci, katere bi se moralo udeležiti 80 ali tudi 90 držav, ki bi morale odločati tudi o organiziranju policijskih sil. O zahodnem načrtu pa je izjavil, da predvideva takojšnje ukrepe o razorožitvi, ne da bi čakali na poznejšo odobritev. Kritiziral je zatem sovjetski predloge o prekinitvi jedrskih poizkusov in je poudarjal potrebo ustanovitve mednarodnih varnostnih sil Ormsby-Gore je zatem vztrajal pri zahodnem predlogu za zmanjšanje števila vojaštva v ZDA in SZ na 2,100.000. Sovjetski delegat Zorin pa je poudaril, da zahodni načrt ne predvideva roka za zmanjšanje števila francoskega in britanskega vojaštva. Izjavil je dalje, d? ta načrt ne določa dokončne eliminacije in uničenja zalog jedrskega o-rožja. Pripomnil je, da Se sporazum o prepovedi vseh jedrskih poizkusov lahko takoj podpiše in to bi bil prvi važen korak k prepovedi vsega atomskega orožja. To bi prispevalo k rešitvi celotnega razorožitvenega vprašanja. Po njegovem mnenju se pogodba o prepovedi jedrskih poizkusov lahko podpiše še pred pogodbo o razorožitvi, toda morala bi biti sestavni del splošne razorožitve. Iz Pariza poročajo, da so včerajšnjo prepoved vsem letalom, da letijo nad saharskim področjem Reggane, davi preklicali Danes popoldne pa so znova opozorili letalske družbe, da je vse področje okoli Reggane zaprto za letala od jutri ob 5,45 dalje. iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimiiiliimiMiiiimiimiHmimmimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiHiiiniHi Gen. Otinar Kreačič o proračunu za obrambo Proračun znaša letos manj kot 9 odst. narodnega dohodka (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Jugoslovanski državni podtajnik za posle narodne obrambe generalni polkovnik Otmar Krea-čič je izjavil danes na razpravi o proračunu za narodno o-brambo v odboru za organizacijo oblasti in uprave zvezne skupščine, da se letos za narodno obrambo predvideva manj kot 9 odstotkov narodnega dohodka. To je prvič po letu 1945, da so izdatki za narodno o-brambo manjši od 9 odstotkov. Razen tega je treba pripomniti, da sredstva niso namenjena samo za čisto vojaške namene, temveč da so med njimi tudi sredstva za zidanje stanovanjskih hiš in za dela, ki so splošnega pomena (ceste, mostovi, železnice itd.). General Kreačič je v zvezi s tem poudaril, da je bilo od o-svoboditve do konca lanskega leta iz sredstev namenjenih za narodno obrambo zgrajenih 26.640 stanovanj. Samo lani je bilo zgrajenih 4.719 stanovanj in kaže, da bo letos Jugoslovanska ljudska armada zgradi la okrog 6.000 stanovanj v Južnoafriška vojska in policija strahujeta domače prebivalstvo Mesta in naselja obkoljena - Nove demonstracije domorodcev Nadaljevanje razprave v Varnostnem svetu - Skof iz Durbana za intervencijo mednarodne policijske sile vrednosti 20 milijonov dinarjev. Razen tega je vojska sodelovala lani pri gradnji cest in železniških prog v vrednosti 6 milijard dinarjev. Iz proračuna za narodno obrambo sta bili nadalje odobreni 2 milijardi pomoči Avtomoto zvezi. Strelski zvezi in drugim družbenim organizacijam. Računa se, da je armada prihranila lani kmetijstvu okrog pol milijarde dinarjev s prevozom in vskladiščenjem žita. Kreačič je izjavil, da so lani znašali izdatki za vojsko 9.51 odst. narodnega dohodka, kar je manj kot v letu 1958. Zmanjšanje je tem pomembnejše, ker je bilo doseženo prav v letu, ko je prenehala pomoč v materialu in opremi iz tujine. B. B. Amnestija na Madžarskem BUDiMPESTA, 31. — Bu-dimpeštanski radio je javil, da so na podlagi amnestije, ki so jo razglasili ob 15. obletnici osvoboditve, ki bo 4. aprila, odpustili kazen raznim osebam, med katerimi sta znana madžarska pisatelja Tibor Dery in Gyula Hay. Dery je bil obsojen na devet let zapora leta 1956. Amnestijo bo užival tudi general Farkaš, ki je bil obsojen na 16 let zapora, in njegov sin. Amnestija določa dalje izpustitev vseh, ki niso bili obsojeni na več kakor šest let zapora za zločine proti državi pred 1. majem 1957, in za vse, ki so bili obsojeni za zločine proti ljudstvu pred 31. decembrom 1952 in ki so že odsedeli polovico kazni. CAPSTADT, 31. — Preteklo noč je okoli 3000 mož južnoafriške vojske in mornarice obkolilo naselja domorodcev Langa in Nyanga na področju Capstadta. Vsem je bilo prepovedano zapustiti domove ali pa se vrniti. Se prej je policija postavila cestne bloke na vseh cestah, ki peljejo v Ny-ango. . Tudi v drugih krajih države je vlada odredila ponoči izred-ne ukrepe. Oklepna vozila so ponoči zapustila severne kraje Transvaala in odšla v Johannesburg. Ves dan ni mogel iz obkoljenih krajev nihče oditi. Afričani niso odšli na delo. V Capstadt so poslali dve letali polni, oboroženih agentov, ki so se pridružili tamkajšnjim policijskim agentom. Poklicali so pod orožje vse rezerviste na področju Capstadta. Preteklo noč je prišlo na več krajih do novih spopadov med domorodci in policijo Ponoči je policija obkolila tudi vas Kaya Randi, kjer vlada velika napetost. Zvedelo se je tudi, da so med včerajšnjimi aretacijami aretirali 234 ljudi. Vrhovno sodišče je pozneje izpustilo 73 od aretiranih, toda vse, razen treh, je policija pozneje spet aretirala Po mestih in po vseh krajih, kjer živijo domorodci, so raztrosili letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj zažge vsiljene propustnice. Letaki pozivajo prebivalstvo na enotno akcijo in na disciplino. Danes se je okoli 10.000 Afričanov zbralo v Cato Manoru. Prišli so v velikih skupinah iz bližnjih krajev in z naselji po bližnjih gričih. Med njimi so ^ moški, ženske in otroci. Množico, ki je korakala proti omenjenemu kraju, je pozneje ustavila policija z oklepnimi vozili. Ni imela! prišlo do incidentov, toda množica ni poslušala pozivov policije, naj se vrne domov. V nekaj minutah se je zbralo okoli 10.000 ljudi. Množica se e ustavila približno milijo od policijske postaje. Policijski častnik ji je zagotovil, da bodo pristojne oblasti sprejele delegacijo in poslušale njihove zahteve. Nato se je množica zbrala na bližnjem nogometnem igrišču. V«i zahtevajo izpustitev aretiranih afriških voditeljev. Zvedelo se je, da je policija aretirala preteklo noč v Johannesburgu 34 članov A-friškega narodnega kongresa in več članov Vseaf riškega kongresa. Južnoafriška poslanska zbornica je vso noč razpravljala o zakonu, ki bo dal generalnemu guvernerju pooblastilo, da prepove Afriški narodni kongres in Vseafriški kongres. Evropski poslanci, ki predstavljajo Afričane, so med razpravo opozorili, da si bodo belci, če bodo odobrili zakon, izkopali jamo z lastnimi rokami, k^r so črnci pripravljeni začeti sabotažo in odločnejše akcije. Seja se je zaključila danes zjutraj ob 7. uri. Trajala je nepretrgoma 16 ur. Progresivna stranka in predstavniki Afričanov so bili poraženi s 128 glasovi proti 16. Pravosodni minister Erasmus je izjavil, da vlada potrebuje zakon, ker omenjenima organizacijama se ne more pripisati komunistični značaj in jih zato ne morejo razpustiti na podlagi zakona proti komunizmu. Zvedelo se je tudi, da je namestnik predsednika Afriškega narodnega kongresa Oliver Tambo skrivaj odpotoval iz Južne Afrike v New York, kjer bo zastopal afriško ljudstvo. Pred odhodom iz Capstadta se je udeležil tajnega sestanka, na katerem so pri- pravili spomenico za Varnostni svet. Razprava v Varnostnem svetu se je nadaljevala danes. Prvi je govoril predstavnik Gane. Južnoafriška delegacija je navzoča ln je zavzela mesto, ki je določeno za diplomatske opazovalce. Se pred sejo je afriško-azijska skupina pripravila osnutek resolucije. Govoril je tudi angleški delegat, ki je izjavil, da se mora Varnostni svet potruditi, da omili napetost v Južni A-friki, ne da bi napravil kaj takega, ki bi lahko poslabšalo položaj. Omenil je, da Velika Britanija nasprotuje slehernemu plemenskemu razlikovanju, toda pozval je Varnostni svet k »zmernosti«. Ekvadorski delegat je predložil resolucijo sporazumno z afriško-azijsko skupino. Resolucija poziva Varnostni svet, naj pozove Južno Afriko, da preneha s plemensko diskriminacijo, glavnega tajniaa Hammarskjoelda pa poziva, naj se «praktično sporazume« z južnoafriško vlado in naj o tem poroča Varnostnemu svetu. ......... Na današnji seji je govoril tudi italijanski delegat Orto-na, ki je obsodil rasno diskriminacijo. Pripomnil je, da je bila razprava v Varnostnem svetu koristna, ker je o-pozorila južnoafriško vlado na vznemirjenost, ki jp njena politika povzroča v mednarodni skupnosti. Vendar pa je Ortona poudaril, da mora Varnostni svet ravnati preudarno. Seja se bo nadaljevala jutri. Katoliški škof iz Durbana Denis Hurley objavlja v listu »Catholic Herald« članek, v katerem izreka mnenje, da bodo Združeni narodi verjetno morali čez nekaj let poslati v Južno Afriko mednarodno policijsko silo. BEOGRAD, 31. — Na osnovi sporazuma med vladama Jugoslavije in Belgije je bil določen nov datum obiska belgijskega zunanjega ministra Vignyja v Jugoslaviji. Minister Vigny bo gost jugoslovanske vlade od 22. do 25. maja. Prejšnji dogovorjeni obisk ministra Vignyja je bil odložen zaradi bolezni belgijskega zunanjega ministra. Sodelovanje med Anso in Tanjugom BEOGRAD, 31. — Na vabilo ravnatelja Tanjuga Jovana Ma. rinoviča je prišel danes v Beo. grad predsednik italijanske novinarske agencije Ansa Lodo-vico Riccardi v spremstvu u-rednika zunanjepolitične sluz. be Acornera. Zastopnika Anse se bosta razgovarjala z ravnateljem Tanjuga o razvoju sodelovanja med obema agencijama. Predsednik Anse je obiskal danes uredništvi «Borbe» in »Politike« ter sprejemni cen. ter Tanjuga na Batajnici. Beograjsko mladinsko gledališče v Parmi BEOGRAD, 31. — Beograjsko mladinsko gledališče «Ivo Lola Ribar» je odpotovalo danes v Parmo, kjer bo od 2. do S. aprila sodelovalo na festivalu mladinskih in študentskih gledališč. Beograjsko mladinsko gledališče bo na festivalu, katerega se bo udeležilo še šest mladinskih gledališč iz raznih držav, prikazalo -Dva krajcarja« od Milovana Glišiča. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 _ 1. aprila Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5, najnižja 10 5, ob 19. uri 12.6, zračni tlak 1009.6 nara-i v?.er 8 jugozahodnik, 84 odst., nebo 9 desetin oblačno, dežja 2.1 mm, morje mirno, temperatura morja 11.6 stopinje ne v aprila Danes, PETEK, 1. Bogomila Sonce vzide ob 5.46 in zjtone 18.32. Dolžina dneva 12.46. W vzide ob 8.47 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 2. aprila Franc ^ Do sinoči je bilo predloženih 40.000 davčnih prijav okrog Ni pa še znano točno število predloženih prijav, ker so mno-ffi davkoplačevalci v zadnjih dneh poslali svoje prijave po pošti Do poldne so predložili včeraj tržaški davkoplačevalci okoli 36 tisoč davčnih prijav neposredno na davčnemu uradu na Trgu Panfili 2, v prvih popoldanskih urah so vložili še nadaljnjih 2 tisoč prijav, tako vit-CV j/icuaiaec " , r;a genda» Ferenca Molnarj • . ^ V nedeljo 3. aprda 0» f Lil predstava za CUC. pVedvajs^ bodo film «Plamen n Fenice 15.30 «Sedem Jat0Vnj Jk gumen tatinski P°“ ^Robin500; dri obali Euvvard L. pgl Excelsior 16.00 «Ank«?h j Strani«, Rita H,a/™ rfra1*0? Fuodrammatico CheR) ^ ‘ kraljevski par«, Grattacieo 15.00 < iapitol 16.00 «Dva ^-0» Capitol po Japonskem«, CrTštahk) ° 15.30 «PotovačieN,!^r. &a^e#T^mco»r Garibaldi 16.00 «Kjer z«™ ri», Bat Val ne. ,re ?» Impero 16.30 «Babette se L j. Krinitte »a skovat«, Brigitte Charrier. ,.„10 ljd“f Italia 16.00 tcPresenečettJ* Grtj, zni», Sijajen film. Ipaprizi-S. Koscina, Franco. Fna son£“* Jeff Chandler. Tee Moderno 16.00 «Zgodba Mastimo 16.00 n^0ior. rti- Vitiorlo Venet« 15.30 W kombineža«, Gary Grant 1 Astra 16.30-20.45 zapovedi«. „,1 Mart1 Ideale 16.00 «Bitka Prl nu», Steve Reevves. orK»»t1’, Marconi 16.00 «Naga Ljn,a W Dramatična ,došod'»*f ^ ske oblasti krutihHey^oJ Hovvard Keel, Ar1ofn e el A rt'it Kip’: San Marco 16.00 <eLfcži. vJpli l;e da se tečaja udej« ji,. ..raRnif Ulivanje vsak dan v KO0i 1 na sedežu SPZ v Ul. " (tiQ Odbor Slovenske Pr0fejo ^je ze v Trstu bo i®*1,,.; ' 1. aprila t.l, ob žu v Ul Roma 15 PAltOVI « ' Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, n sicer od 15.30 do 17.30 Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št. 25 - 27 - tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12 41 * * Občinski trošarinski urad: Ul. del Teatro 4 — tel 35-520. # # # Važne telefonske številke Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto 24-024 Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare); 24-151 naprav na gospodinjskih apa- je samo, strupene sestavine, ratih. Strokovnjaki na tem hkrati pa zvišali njegovo ka-torišču menijo, da se z izbolj- lorično vrednost na 4.800 ka ZA OBISK VELESEJMA V KANTONU Ob priliki velesejma v Kantonu in z namenom da se dosežejo neposredni stiki med tukajšnjimi in kitajskimi gospodarstveniki, Center za razvoj stikov s Kitajsko namerava prirediti čimvečje število obiskov na Kitajsko sporazumno s pristojnimi turističnimi ustanovami. Center se bo potrudil, da doseže nekatere olajšave pri kitajskih oblasteh. Za podrobnejša obvestila o-brniti se na sedež centra v Rimu, Trg Montecitorio 115 (tel. 68-83-58). : \ Čitajte in Urile PRIMORSKI DNEVNIK PRIMORSKI DNEVNIK Je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC: Albanese (pred lad. je-delnico) VIDEM: SAF (glavni kolodvor) TRBIŽ: Brandalise (pod kolodvorom ) RAJBEL: Ferro Enio, raz-prodajalec MILAN: Casirolili, Piazza Duomo 31 MILAN: SAF (glavni kolodvor) RIM: SAF (kolodvor Ter mini) V počastitev Hi! Pni * V |FUU <*. >| r l c V DF-" ._jrt L1 ,1 hacia Benčine l prave in uredništva^* dnevnika za Dijaško 7500 lir. pflK. £j V počastitev sP^^ieta J? 1^ baela Benčine d?rujc ^ Pertot in Ol^a Rege^ za Dijaško Matico. itico. oo«»*y ( MALI . . ______ 33II FODl IZ FUHNIHJ-J, P? v kv. tn - se prodaja' Gambml 3 ^ Maše1* Dr. Sonja g bo odsotna od 7.4- d® V nedeljo «i«j> 16. uri bo na Pikelc — fc°m^nil! 71 talcev, ustrelle ta 1944. j,ciJi Krajevni or*fV$ partizanov J j, ne« politič. pre*aw rijatelier” iet* Znancem in P ročamo, da je minil° -.o11*1 odkar nas je za v' naš dragi vedn° ' VLADIMIR Za nepozabnim^ žaluje ZAHVALA ;OČ»' Toplo se zahvaljuj emo vsem, ki so z narI1|areSs stvovali ob izgubi našega dragega očeta in 5 očeta MIHAELA BENČINE Posebna zahvala gospe Konjevi« za zdray rjlcO" nego, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na *8 ejn g3 stvf .n» način počastili spomin nepozabnega pokojni^8 spremila na zadnji poti. SIN°V| SOPROGA, HCI, IN OSTALI SOROt> Trst, 1.IV.1960 ny Curtis. .. <- Gre za med avhane, ki so bili •n kateZn, UUtniki v ZDA narodni n Poznavajo med-(N6a . 90uor. mirovna polki *r,„ln posebni dvostran-ZDa Tazum med Italijo in **£**» d° denarne od iasu u-ilt Za- npbovo delo v knjem nistva- S tem vpra- Zadovoljiv splošni razvoj nerešena osnovna nasprotja Povečala se je proizvodnja, trgovinska bilanca je aktivna, ni pa se premostil prepad med Jugom in Severom in brezposelnost ne upada vkvi Mii 'a'hl0 se bo kratkem anu Pozivno sodišče v # eden>Cer *.r’3e v Turinu, >0 le. v Milanu, Palermu kjer J0 e *er 250 v Rimu, Tnov , se tožite]ji, katere di, Ce. 0 zastopa odv. Pran-^tfžtnje' TUzdi v posebno *e5a voli ^°Vat'• Pobudnik it 3q , °Pka proti državi, ^ramono 'mbr“ 1957 toiil ri‘>trstVo ■ m zakladno mi-74 fcot za7lteval od nji-,Voie ««no *' 50 s tem avto- ie *> rt'J':'oae rega ~uradi *: (-arIo Prandi hl?i).„no sodišč 0a, PTitožil na l?ra»ljolo T?- fci o tem "ih .Hli j,! . t« o proble-%mletn ikn ^Danskih voj-tudi« ® Ameriki za- n;) sc' Luini ?* novembru Izlita aLAn°risa'»l rps LeZZ°nti~ (PCI>’ °ti!i° mJMosutto (PSI) ^im'lCiiia>pZSki osnutek ''"i ? yletnik0rmC,la bivš'm Pre ZaA» ■ ~ delav- da bo to &e?eUe. ,aT°l° twdi ria-°Jn0 1 .duši rl ■*?. tudi mar-teiniU: °laki bili med _ ,,C1 t) ZD4 OEEC je pripravila svoje letno poročilo o gospodarskem položaju raznih držav in med njimi tudi o položaju Italije. To poročilo je zanimivo, saj prihaja iz tako avtoritativnega mednarodnega vira . Poročilo lahko razdelimo v dva dela: prvi optimistični, kjer se opisuje stanje, napredek in možnosti italijanskega gospodarstva; drugi manj ugoden, kjer je goovra o še vedno odprtih kritičnih vpraša-njih, brezposelnosti, Jugu, neizkoriščenih možnostih in podobnem. Poročilo ugotavlja, da se je italijansko gospodarstvo tudi lani naglo razvijalo, popob-no kot se je v razdobju 1952—1957. Gospodarski zastoj. ki je bil značilen za leto 1958, je bil kmalu premagan zaradi povečanega po- Italijanski gospodarski napredek je šel skoraj v celoti v korist velikega kapitala, delavski sloj pa je dobil le drobtine vpraševanja potrošnih dobrin tako na notranjem kot na zunanjem trgu. Poleti pa se je povečalo povpraševanje tudi za investicijska ssredstva. Cene so se po občutnem znižanju ustalile na nižji ravni v primerjavi s cenami 1. 1958 in obrestne mere so sorazmerno nižje. Zunanje trgovinska bilanca se je zaključila z aktivo, tako .da so valutne rezerve med najvišjimi med deželami AECE. Ta odlični položaj lahko dovoli oblastem, da rešijo pereč vprašanja, ki zahtevajo dalj časa. Italijanska kosmata proizvodnja se je povečala v letu 1958 za 4,2 odst. kar predstavlja občutno povečanje, če u-poštevamo slabo konjukturo, ki je vladala v svetu v omenjenemu letu. V letu 1959 pa se je proizvodnja povečala za približno 5 odst. zlasti po zaslugi povečane industrijske proizvodnje, ki je zabeležila porast za približno 10 odst. Izvoz italijanskega blaga se je povečal 1. 1958 za 4 odst., lani pa za 15 odst. Zlasti se je povečal izvoz tkanin, kemijskih izdelkov in izdelkov težke industrije. Okrepile so se tudi investicije zasebnikov. Vendar pa ostajajo še vedno neizkoriščene kapacitet v številnih sektorjih. kar združeno s številnimi brezposelnimi in rezervami v valuti ustvarja možnosti, za nadaljnji nagli razvoj. Kaže, da se položaj v prihodnosti ne bo izpremenil, razen če ne pride do temeljitih izprememb mednarodnega položaja .V takem okolju ima italijanska vlada vse možnosti in tudi dovolj časa, da reši osnovne težave svoje države. «J>esetletna shema za razvoj dohodkov in zaposlitve (načrt Vanoni) je bila sestavljena — ugotavlja poročilo — da bi rešili ta vprašanja v razdobju 1955—1984. Čeprav je vlada vložila po načrtu predvidena sredstva, ni- so dosegli predvidenih rezultatov prav v nekaterih odločilnih sektorjih. Zaradi tega je vlada pričela že lansko spomlad proučevati preureditev načrta.« V bistvu se je doogodilo, da se je proizvodnja povečala z ritmom, ki ga je označil načrt, toda zaposlitev brezposelnih pa ie šla zelo počasi. Predvidevali so, da bodo v prvih štirih letih ustvarili 1.280.000 novih delovnih mest, ustvarili pa so jih le število brezposelnih znižalo 1.100.000. Kljub temu pa se je komaj za kakih 250.000 oseb v 1. 1959 v primerjavi z 1. 1954. Rezultati so obsežni, vendar je ritem nedvomno prepočasen. Glede Juga ugotavlja poročilo, da so vladni izdatki in javna dela, ki se nanašajo na usluge (ceste, šole, vodovodi, in podobno) izboljšali položaj, toda niso ustvarili tistih rezultatov, ki so jih od njih pričakovali .Tudi Jug se razvija in gre naprej, vendar se istočasno razlika med Jugom in Severom ne znižuje, ker je ritem napredka na Severu hitrejši. Poleg tega je razvoj v veliki meri odvisen od državnega posega, ki se ne nanaša na produktivne panoge. Produktivne investicije pa so na Jugu popolnoma nezadostne, saj se steka domači, italijanski in tuji kapital v pokrajine, ki so že dosegle pomemben industrijski razvoj. Poročilo zaključuje, da bi produkcijske zmogljivosti, sposobna delovna sila in valutne rezerve omogočile hitrejši ritem razvoja, kot se to sedaj dogaja. V okviru teh možnosti bi oblasti morale pomagati gospodarstvu, da doseže hiter ritem, pri čemer ne bi bilo treba porušiti finančnega ravnotežja. Hitrejši razvoj bi rešil osnovna notranja italijanska nasprotja. Sedanji ukrepi so se izkazali za nezadostne in bi bilo treba proučiti drugačna sredstva. Proučiti bi bilo treba izkušnje drugih dežel ter s pomočjo državnih in poldržav-nih investicij zagotoviti razvoj. Končno pravi poročilo, da bi bilo treba povečati zasebno potrošnjo, saj obstajajo rezerve produkcijskih sposobnosti in torej ni nasprotja med povečanjem investicij in potrošnje. Na tak način bi se ponovno pospešili napori za vedlo do anarhije v investicijah in do kopičenja kapitala tam, kjer je kapital že nakopičen po osnovnih načelih kapitalističnega gospodarstva. Zato je tudi izredno zanimivo, da OEEC (ki nikakor ni socialistični organizem) svetuje odločnejšo intervencijo države za rešitev najvažnejših perečih vprašanj, kot sta brezposelnost in zaostalost Juga. Iz nasveta, da je treba povečati osebno potrošnjo, je tudi razvidna ugotovitev, da je šel pomembni italijanski gospodarski napredek skoro v celoti v korist velikega kapitala, medtem ko od tega delavski sloji niso imeli velikih koristi, odnosno nisa imeli toliko, kot bi jim celo po kapitalističnih gospodarskih zakonih pripadalo. Tudi to vprašanje spada v okvir sedanjih temeljnih notranjih italijanskih nasprotij. Koprski kulturni utrinki Mladim brodolomcem nudijo takoj po njihovi rešitvi prvo pomoč. Od leve proti desni so: Filip Poplavskj, narednik-vodnik Viktor Cigančin, Ivan Fedotov in Anton Kručkovski. h*:, anc?! Zupan San Francisca George Christopher izroča rešenim mornarjem ključe mesta. Po povratku v Moskvo jim je sovjetski vojni minister maršal Malinovski izročil odlikovanja J oža Horvat-J aki bo razstavljal Predavanje o Indiji - Gostovanje mariborske Drame - Dve novi knjigi Iz koprskih mezejtt-ih ku-loarjev smo zvedeli, da bo 6. aprila začel z razstavo slikar Joža Horvat — Jaki, ki bralcem «Primorskega dnevnika« ni več neznan. Pred dnevi je bil v Kopru in je za bralce PD povedal to: «Z veseljem razstavljam v Kopru, dasi je trajalo precej časa, da sem si v muzejskih prostorih priboril razstavni prostor. To bo razstava zadnjih del, torej vroče aktualna in dovolj izbire bo za končno selekcijo, saj sem v zadnjem času ustvaril čez pet sto slik. Od mojih zadnjih razstav v zapadnonem-ških mestih Karlsruhe in Reutlingen sem razstavljal še v Ljubljani in Kranju, zdaj so me povabili še v Milan in trdno upam, da se bodo kaj kmalu uresničile moje želje, da bi prišel v Trst. Predmet mojega likovnega lllllllllllllllllllllllllllllllllintllllllllllllllllinilllllllllllllllltlllitllllllllllllllllllilMiiitllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiitiiHllllilllllllllllliiiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuillItllllllllllillllilltllllMIMIIIIIIMIIIIIIIIIItlllllltl Dramatična zgodba štirih mladih sovjetskih mornarjev 49 na na milost in odprtem morju nemilost valov Štirje sovjetski mornarji verjetno niso pričakovali, da bodo doživeli tolikšno čast. Minulo sredo jih je v Moskvi sprejel sam sovjetski obrambni minister maršal Malinovski, ki jim je izročil tudi eno najvišjih sovjetskih odlikovanj: Orden Rdeče zvezde. Ker živimo v mirni dobi, torej v dobi, ko niso mogli po .azati svojega junaštva, se bomo vprašali, od kod tolikšne zasluge? Maršal Malinovski je štirim sovjetskim mornarjem to visoko odlikovanje povsem upravičeno izročil, kajti njih zgodba zares ni vsakdanja. Pred dvema mesecema in 555! ... \ .v . ■■■.-.v.-,. .v.v-. -. sv.v. * .. .■■: ~ - —< ■ JU . * -V JtL--Tali • • G:vrlll_- ~i C;.*:.« msm. Izkrcevalni čoln #T-34», na katerem so 4 sovjetski mornarji prebili 49 dni na odprtem oceanu 'odstranitev brezposelnosti, ker bi se razvile pomožne dejavnosti. Stališče OEEC glede italijanskih gospodarskih vprašanj je zelo značilno, saj se skoro v celoti strinja s stališči socialističnih in drugih levo usmerjenih italijanskih javnih krogov. V bistvu poročilo — sicer na vljuden in ponekod neposreden način — kritizira delovanje dosedanjih italijanskih vlad, ki so brez izjeme podpirale »zasebno pobudo« in torej v praksi privatne monopole. To pa je pri- infe/etifSffCf v. tlio Jut, ,r4nJa glasba in kole- všo!i. l,J0 n ’ ,*2.1o 7°dlž od vsepo-'2.S5 2.45 v vsakogar ne- § i A. orkester; 13.30 Ir, '"rS" 12.30 Fe- Sokoilrt pavlin: «Ka- »»^1»; i. ^ s t»iiM s tujimi prl- -JO ^ Beethoven: 4. r- ,Oo —‘“z13 Pestra v n a '•'•"vven: s. NtiliK»:auru: 1« 45 Ter- r»0taai®POr!.:. 20-30 O- ^■20 . t>riJJa; 21.00 Umet-V Nas *dUve v Trstu; >4 box; 22.00 bi tele ' oorurske pod-% 22 20 Kon- lo«ije v * MaHyJeve; Z* Uhw,“mraku; 23.30 nKo noč. Petek, I. aprila 1060 Nacionalni program 11.00 Radijska šola: »Rdeči in zeleni semafor«; 11.35 Komorna glasba; Schubert, Rous-sel, Beethoven; 12.10 Vrtiljak motivov; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za mladino: »Velike bitke«; 16.30 Oddaja za gospodinje; 16.45 »Elektrika v raziskovanju možganov«; 17.40 Ameriška glasba iz 1800; 18.30 G. D’A-lessandro: »Mikrobi in mi« U. S. Paoli: »Homer«; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Kinematografske novosti; 20.00 Znani motivi; 21.00 Simfonični koncert, sodeluje violinist D. Asciolla; 23.15 Angelini in njegov orkester. Slovenija Trst stran«; 14,15 14.45 Radij-m |!1 ione del M- i£i« Gl ”°Per 3 tCdasba s7>li'n<>x R,2a *>bro jutro; 13 >2.00 Glasba tuISe'46 Od Kmet‘Jski nu-14.30 J?elod|j* do »t' 152o’ *4.4o J*1"*« ak- 1» Slovenski ok- C> * voj- Nlt v* ^ RI-; ^“stj-^tliteijj 16 30 «E-k>»: .»i 1« J? I" ublažitev ublažitev Poj' Plesna ča-" iJ*501, *®ran- 18.30 Melodl-Za- k' 17.3» l6-40 S^an°v^e' —r *Bran Zln°a RL, 22.15 ■T ^ »i15 SlKfcu I- Arm-^aia« Us: «!z kvar- //. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 «Miss Pepelka«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 »Severnica« — moda; 14.45 Pesmi dneva; 16.00 Miniaturni koncert; 16.20 Poj* Bossio, Latil-la, Pane itd.; 17.00 Sest glasov In 8 Instrumentov; 17.30 Oder za mladino; 18.35 Glasba in izvajalci; 20.30 Delia Scala v »Gran gala«; 2145 Novi talenti; 22,15 Kronika ene kitare. III. program 17.00 «Variacije»: Bussorii, Rota, Dallapiccola; 18.00 »Koncept ustave«; 18.30 A. Cam-pra; Kantata «Didon» In J. Ph. Rameau «Sulte»; 19.30 Skrja-bln: »Sonata it. 8»; 20.00 Vsa-kovečerni koncert: Bach, Mozart, Swanson; 21.30 Radijska Igra S. Becketta: »Cenerl«; 22.15 Gledališke vesti; 22.45 D. Mllha-ud »Poemes juifs«; 23.45 Haydnov »Dlvertlmento«. 8.05 Komorni zbor RTV Ljubljana; 8.30 Strauss: Koncert za viol-ino in orkester; 9.00 Batu-šič: Iz potopisov; 9.20 Orkester M. Greger; 9.40 Za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Od valčka do calypsa; 10.35 Antonio Janigro igra priljubljene skladbe; 11.00 S popevkami po sve tu; 11.30 Družina in dom; 11.45 Narodne in umetne: 12.00 Orkester Raphaele; 12.15 Jože Kregar: Vrt v aprilu; 12.25 Musorgskl: «Boris Godunov«; 13.30 Poljudne skladbe; 13.50 Slovenski oktet; 14.05 Radijska šola; 14.35 Prijetni zvoki; 15.40 J Becher: Strah; 16.00 Petkov koncert; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Narodne pesmi; 18.00 dr. Kuralt - Vončina: Klimatsko zdravljene otrok; 18.10 Kvartet Milana Stanteta; 18.30 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Godalni ansambel; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Mozartovi koncerti; 21.05 Miletič: Rapsodija za violo in klavir; 22.15 Nočni operni koncert; 22.45 Kvintet J. Kampiča; 23.10 Nella Colom-bo in Nat King Cole; 23.30 Škerjanc: Godalni kvartet št. 5. Ital. televizija 13.30 TV šola: »Glasba in zborsko petje«, »Zgodovina in državljanska vzgoja«; 17.00 TV za mladino, «Praporščak»; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Oddaja za ženske; 19,30 Dopisi TV; 20.30 TV dnevnik; 21.00 1'šenov «11 costruttore Soliness«. Jug. televizija Beograd; 17,00 Prenos mladinske nagradne oddaje iz dvorane Kolarčeve univerze. pol ali točneje 17. januarja sta bila dva sovjetska izkrceval-na čolna zasidrana tik ob skalnatem otoku Etorofu-To v Ku-rilskem otočju, nekoliko severno od japonskega otoka Ho-kaido. Na enem teh čolnov, na «T-36», so bil štirje sovjetski mornarji in sicer seržant Viktor Cigancin, star 21 let, Anton Kručovski, star 22 let, Filip Poplavski, star 20 let, in prav tako star Ivan Fedotov. Filip Poplavski je ravno dremal, ker je bil malo prej končal svoje dežurstvo, ko ga je prebudil vihar. Močni vetrovi z vzhoda so čoln odtrgali in veter ga je potiskal proti skalovju. Da bi ne treščili ob čeri, je seržant ukazal pognati motor in odpluli so bolj na odprto morje, stran od čeri. Ker so imeli malo goriva in ker je vihar dolgo trajal, so z gorivom štedili. Ko pa so se že tretjič ali četrtič oddaljili od čeri, kamor jih je stalno zanašal veter, je oblačje povsem prekrilo obzorje in znašli so se na odprtem morju, ne da bi vedeli, kje so. Poleg tega se jim je zaradi viharja pokvaril tudi radiooddajnik. Vtem se je smer vetra spremenila. Ker so ostali malone brez goriva, so zaman poslušali pozive, ki so jim jih z matične ladje pošiljali po radiu. Povrh tega je med viharjem voda zalila še motor, ki je odpovedal. Razpoko so sicer popravil* in začeli izčrpavati vodo, toda prepuščeni so bili vetru, ki jih je nosil vedno bolj daleč od njih matične baze. Morska voda je vdrla tudi v skladišče sladke vode in hrane. V tem je pritisnil še hud mraz, tako da se je po čolnu začela ustvarjati ledena skorja. Vihar je trajal dva dni in dve noči in ves čas so štirje mornarji že močno izčrpani plaii vodo iz čolna, da bi ostali na površju. Ves čas niso imeli niti trenutka, da bi zadremali, ali da bi karkoli zaužili. Cigancin in Fedotov sta bila ob krmilu, Kručovski in Poplavski pa sta plala vodo in popravljala razpoke v čolnu. Po dveh dneh je vihar za nekaj ur ponehal, toda nad oceanom se je vila gosta megla. Štirje sovjetski mornarji so še vedno slišali pozive, toda nanje niso mogli odgovoriti Motor že zdavnaj ni več deloval. Sele četrti dan so mogli zadremati in za to so se zvrstili v turnusih. Ker je pritisnil hud mraz, so žrtvovali rešilne pasove, da so z njimi zakurili v peči, kajti premog, ki so ga imeli na čolnu, je že prej končal na dnu morja. Četrti dan so si tudi prvič privoščili nekaj hrane. Seržant Viktor Cigancin je pregledal zalogo živil :n rekel; «Treba bo hrano racio-nirati.# «In tako — je pozneje pripovedoval Poplavski — se je začela naša zgodba brodolomcev.« Toda štirje mladi sovjetski mornarji niso obupali. Njihovo geslo je bilo, da se je treba za življenje boriti, kajti to so jih bili naučili v vojski. Kmalu se je vreme spet poslabšalo in visoki valovi so majhen čoln na širokem oceanu premetavali sem in tja, tako da so bili po rokah in obrazu že vsi krvavi, ker so iih sunki metali ob stene čolna. Slana morska voda pa je močno žgala, ker so rane tako rekoč prali v morski vodi. Od časa do časa je neurje ponehalo in tedaj so štirje sovjetski mornarji začeli peti, da bi si dali poguma. Imeli so s seboj tudi harmoniko, na katero so igrali, hkrati pa ugibali, kaj delajo njihovi tovariši, ki so bili od njih srečnejši. Vtem pa so dnevi minevali in z dnevi se je krčila tudi zaloga hrane. Od začetka so jemali po en obrok hrane na dan, nato so sklenili, da bodo jedli le vsak drugi dan Vsega skupaj so namreč imeli le vrč krompirja, pol kilograma slanine, pol konserve mesa in hlebček kruha. Čeprav je morska voda kruh pokvarila, ni škodovala krompirju, slanini in konservi. Ker jim je morska voda pokvarila pitno vodo, so si pomagali z deževnico, ki so si jo razdelili od začetka po pet požirkov na dan, pozneje pa le po tri po- V majhnem izkrcevalnem eolnu s pokvarjenim motorjem in radijskim oddajnikom in skoraj brez hrane žirke. V vseh 49 dneh, kolikor je trajala njih zgodba, so imeli le 5 dni lepih, sicer pa jih je stalno mučilo viharno vreme. Neke noči je Poplavski zagledal luči ladje, ki je plula v bližini. Poklical je tovariše in seržant je z ročno svetilko dajal signale SOS. Mornarjem se je zdelo, da so jim z ladje odgovorili, toda ladja je plula mimo njih, ker jih nihče ni bil opazil. Koj zatem se je vreme spet poslabšalo. Podobnih primerov je bilo več. 2e tri ladje so plule mimo njih. Enkrat se jim je to zgodilo tudi čez dan in so s čolna mahali s kosom belega platna. Toda vse je bilo zaman. Ce so srečali tri ladje, je logično, da bodo srečali tudi četrto, so se opogumljali. In tako se je tudi zgodilo: Na 49. dan njih brodolom-stva, točno 7. marca ob 16. uri, je nekaj letal z ameriške letalonosilke «Kearsage« letelo nad Pacifikom in na točki kakih tisoč milj severozahodno od otokov Midway so iz nekega letala opazili čoln Uro pozneje je ameriška letalonosilka »Kearsage« že bila tu in rešila sovjetske mornarje. Na ameriški letalonosilki so povsem izčrpanim mornarjem nudili popolno oskrbo, seveda ustrezno njihovemu izčrpanemu organizmu. Nato so jih odpeljali v ZDA, kjer je njihov primer vžbudil ogromno simpatijo za štiri junake. V sredo pa so bili štirje sovjetski mornarji že doma, v Moskvi, kjer jim je maršal Malinovski izročil visoko odlikovanje. V svojih spominih, ki jih je ma... mornar Filip Poplavski zapisal, beremo tudi, kako so ob pomanjkanju hrane, v zadnjih dneh brodolomstva na Pacifiku, pojedli že tudi lastne čevlje in si skuhali tudi meh njihove harmonike. Poplavski pravi, da ne bo nikoli pozabil 23. februarja. 23. februar je dan sovjetske armade. Zato so sklenili, da bodo ta dan proslavili s posebno obilnim kosilom, kolikor se je dalo v teh razmerah o kosilu sploh govoriti. Lahko bi si bili napravili običajno «juho». ker Pa so si bili «juho» privoščili prejšnji dan in so bil določili, da bodo jedli le vsak drugi dan, so »praznovanje« preložili na naslednji dan in se za tisti dan zadovoljili z zadnjo cigareto, ki jo ie bil zvil seržant in so jo v turnusu pokadili do zadnjega di- snovanja je Človek. Človek, njegovo srce, njegov karakter, njegovi kontrasti, dobrota in plemenitost (ki sta, žal, tako zelo izjemni!) in njegovih devet poglavitnih grehov. Na vabilu bom na* tisnil tele besede: Vsa razkošna skrivnost mojega življenja je skrita v radosti, da živim. Ne priznavam filozofije prizanesljivosti. In brutalne slaboumnosti enakomernih obrazov. Kakor na reklamah. Moje slike nimajo stila. Ker ga tudi sam nimam. Iščem ga, ker iščem samega sebe. V meni se je namreč zlagoma utrdilo prepričanje, da ljudje ne zaptiste življenja, ker je pusto, temveč da življenje zapusti ljudi, ker so majhni». Joža Horvat-Jaki, ki je sovražnik konvecionalizma in uniformnosti, bo ob sodelovanju s krogom koprskih kulturnih delavcev pripravil tudi neobičajno presenečenje: recitacijski večer pesmi domačih avtorjev. Računajo na sodelovanje člana tržaškega SG Mihaela Baloha, ki bo ob improvizirani spremljavi kitarista Vinka Horvata bral nekaj pesmi Pavleta Zidarja, Marte Gorupove, M. Lindiča in drugih. Horvatova razstava bo odprta 14 dni. V torek, dne 29. marca je v dvorani koprskega gledališča predavala o temi «Problemi sodobne Indije« članica Izvršnega sveta Socialistične zveze Marija Vilfanova. Predavanje, ki je za jemalo zlasti ekonomsko-poli-tične probleme sodobne Indije, je privabilo v koprsko gledališče lepo število ljudi, zlasti še mladine, ki je z ra. zumevan jem sledila vzorno pripravljenemu in zanimiv«-mu predavanju. Zavod «Primorske prireditve» je za soboto, nedeljo in ponedeljek pripravil ljubiteljem gledališke umetnosti gostovanje mariborske Drame ki se bo tokrat predstavila z dramo Eugena 0'Neilla «Mesec za nesrečneže« in komedijo ameriškega avtorja M. Franka uSreča na upanjem Obe deli sta v mariborskih uprizoritvah doživeli velik uspeh in polnita pri nenehno se ponavljajočih reprizah še danes avditorij, zato ju je predstavnik «Pri morskih prireditev» tudi izbral za koprsko gostovanje. Znano je tudi, da je že podpisana pogodba o gostovanju mariborske Opere na Poletnih prireditvah, m sicer s pred kratkim uprizorjeno opero istrsko-italijanskega skladatelja Antonia Smareglie ulstrska svatba», in sicer v Kopru na trgu pred Loggio in v Piranu, kjer oba prostora nudita dovolj naravne dekoracije za primerno izvedbo. Koprska založba «Lipa» zaključuje tisk dveh izvirnih romanov iz vojnih let, in sicer avtorjev Vasje Ocvirka in Milana Gučka. O obeh bomo poročali ob izidu. MILI ............................................................................................................. mmnimi.... Francoski filmi v letu 1959 V letu 1959 so v Franclji naredili 136 filmov, od katerih 67 v koprodukciji z drugimi državami. Izključno fran. coskih filmov je manj kot v zadnjih petih letih. Nasprotno pa se je povečalo število filmov v koprodukciji v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem z Italijo, kacerih je bilo kar 51. V 81 od njih je bil pretežni delež italijanski, v 30 pa francoski. Nemčija je sodelovala z 8 koprodukcijami, *panija s 4, Belgija z 2, Mehika in Sovjetska zveza pa z 1. Od izključno francoskih filmov jih je bilo od skupnih 69 samo 9 izdelanih v barvah. In še od teh je bilo 5 dokumentarnih. Francosko-italijanske koprodukcije imajo bolj normalno razmerje: 11 barvnih na 30 filmov, medtem ko so bili filmi v ostalih koprodukcijah enobarvni. Produkcija v letu 1959 se je rodila v znamenju «Nou-velle vague»: 69 francoskih filmov je režiralo kar 24 režiserjev. Povprečni izdatek za francoski film se je nekoliko zmanjšal v letu 1959 in sicer od 95 na 92 milijonov frankov. To se seveda nanaša izključno na francoske filme in na vrednost franka pred 31. decembrom. HOROSKOP ZA DANES_ um iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihikihhi „„„,,111111,11 m iiiiiimiiiiii umili m 11 itm 11 um iiiiiiiiiiiiiiinii gimi. Svojih zamisli ne zaupajte nikomur, ker jih bodo izkoristili zase. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Nekaj poslovnih zadev so bo kar dobro obneslo. S tem boste dobili zaupanje vase, ki je že pešalo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Oseba, ki jo imate radi, se trudi, da bi vas prepričala, da ni vse tako. kot vi mislite. Dajte ji zadoščenje in bo prav. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Ni rečeno, da je vse prav, kar vi storite. Zato ne bo napak, če poslušate tudi tuje nasvete. Pazite nekoliko več na zdravje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Ce se vaši sodelavci veliko trudijo, da bi delo šlo od rok, s tem ni rečeno, da delajo brez iptprnia ppis*.*,, v>rnV OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Nepredvideni stroški. Slabo ste računali in se krepko ušteli. Drugič več pozornosti in vse bo šlo bolje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Ne trošite preveč svojih energij, ker jih boste zelo verjetno v kratkem hudo potrebovali. Naj vašega velikodušja ne jemljejo kot šibkost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Previdnost ni nikoli odveč, vendav naj vas vnema tekmeca v poslih ne straši. Naleteli boste na nerazumljive izbruhe ljubosumja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Preradi ste drugim na uslugo. To se včasih iahko hudo maščuje, ker vašo vljudnost in vnemo napačno tolmačijo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Nekoliko nervozni boste. Kri- ve bodo temu razmere, v katerih opravljate delo, ki so vam ga naložili. Deloma ste sami krivi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.); Z dosedanjimi sodelavci se boste kar dobro razumeli tudi vnaprej, toda z novimi ljudmi ne bo tako. Bodite previdni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.): Nekoliko neprevidni ste bili pri načrtu, ki ste ga izdelali. Ker bi mogli pošteno nastradati, premislite dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Ce ste sami tvegali, čemu bi dobiček delili 7 dru- I Jtaliianbka kinemalog‘ia(iia n Iptu 1959 | Kljub podražitvi vstopnic povečan obisk predstav... Povptema mm: 155,96 Ihe - 7b7.ti11.CCO piodcmih vMopnic - 2.C39.CCC piedbtcm Glavni direktor SIAE (italijanske družbe avtorjev in izdajateljev) je dal nekai zanimivih podatkov glede kinematografskih predstav v Italiji na osnovi uradnih podatkov za lansko leto, ki bodo v kratkem objavljeni. »Leto 1959 — je dejal Antonio Ciampi — je bilo leto ponovnega dviga italijanskega kinematografskega trga. Prekinjeno je bilo obdobje nazadovanja, ki se je začelo leta 1955, in oblikovala se je nova razvojna tendenca, ki je ni opaziti v drugih državah, vsaj ne v takih razmerjih kot pri nas. Izdatki gledalcev za filmske predstave so se od 110 milijard in 774 milijonov lir v letu 1958, dvignili na 116 milijard in 639 milijonov, s čimer so bile nadoknadene skoraj vse izgube od leta 1956 dalje. Vendar pa se Ta porast izdatkov, ki znaša 6 milijard lir, oziroma nekaj več kot 5 odstotkov, ne odraža v proporcionalnem porastu števil« gledalcev, kajti število prodanih vstopnic se je od 730 milijonov in 411 tisoč povečalo samo na 747 milijonov in 904 tisoč, kar je komaj za 0,24 odstotka. To je jasen znak, da so se podražile cene vstopnicam, ki so se od cene 151,66 lire v letu 1958, dvignile na 155,96 lire. Število kinematografskih predstav je ostalo praktično sto. Od 2 milijona in 29 tisoč v letu 1958 se je povečalo samo na 2 milijona in 39 tisoč v letu 1959, kar je verjetno tudi posledica omejenega odpiranja novih Kinematografov.« Glavni direktor SIAE je dejal, da so zelo razveseljivi podatki o inkasih za italijanske filme, ki v primerjavi z inozemskimi filmi stalno naraščajo in ki se bližajo najvišji povoini kvoli. id ie bi- la dosežena leta 1954 (36 odstotkov). Takse, katere je država v veliki meri prepustila občinam, v katerih so bile kinematografske predstave, so se od 25 milijard in 426 milijo- nov v letu 1958 dvignile na 27 milijard v letu 1959 Po- vprečni davčni dohodek na kosmati izdatek gledalcev se je povečal od 22,95 odstotka v letu 1958 na 23,15 odstotka v letu 1959. Vendar pa se bo v tekočem letu znatno zmanjšal zaradi vstopa v veljavo novega zakona o taksah, ki bo po vsej verjetnosti ugodno vplival na povečan obisk filmskih predstav. Sodba o vzrokih poživljanja kinematografije v Italiji — je dejal Antonio Ciampi — bi lahko bila preuranjena. Prejšnja gibanja obiskovalcev svetujejo največjo previdnost. Toda eno je gotovo: Italijanski gledalci niso izgubili navade hoditi v kinematografe. To je toliko bolj pomembno, če upoštevamo, da se je isto-časno s povečanjem izdatkov za kinematografske predstave zelo razvila tudi televizija, ki je konec leta 1956 imela že več kot milijon ,n pol naročnikov. Zelo verjetno smo zaradi tega pred novo razvojno tendenco, ki ni toliko posledica izboljšanja povprečnega filma, kot posledica proizvodnje visokokvalitetnih filmov, na katere se v pretežni meri koncentrirajo inkasi. Vendar pa ne smemo pozabiti, da trg ni več sposoben prenesti novih poviškov cen. Kinematografske predstave se bodo lahko rešile — je poudaril Ciampi — le pod pogojem, da bodo obdržale sedanji ljudski značaj in da se bodo povečale visokokvalitetne predsta-ve s filmi, ki bodo sicer še vedno namenjeni množicam, ki pa bodo imeli vsaj minimalen kulturni in duhovni pomen. RAZUMLJIVA POMOTA — Mislila sem, da je naš, potem pa sem ga umila., PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — april* 19W or iško - beneški dnevnik Čitateljem! Z današnjim dnem ukinjamo goriško-beneško izdajo našega dnevnika. Ze prejšnjo nedeljo smo obvestili naše čitatelje, da smo prejeli mnogo pisem, v katerih nam bralci — tako z Goriškega kot s Tržaškega — priznavajo naš večji napor, ki je bil združen s to izdajo, po drugi strani pa izražajo željo, da bi bili radi podrobneje obveščeni o krajevnih dogodkih Trsta in Gorice ter Benečije. Z dvojno izdajo so bili predvsem čitatelj s Tržaškega prikrajšani za netržaške krajevne novice, a v nekoliko manjši meri tudi Goričani in Benečani za vesti s Tržaškega, predvsem pa iz Trsta, ki bo — kot kaže — vendarle postal glavno mesto avtonomne dežele Furlanija—Julijska krajina. To je bil prvi vzrok našega ukrepa za ponovno združitev obeh izdaj. Drugi vzrok, ki je bil hkrati tudi odločilen, pa je naslednji: Slovenci v Italiji morajo biti med seboj čim bolj povezani in se morajo zato vzajemno čim bolje poznati in se tudi družiti. Njihova borba za vsestransko zajamčenje pravice je tudi borba proti delitvi na več kategorij, od katerih naj bi imela ena več pravic zaradi londonskega memoranduma, ki za drugo — goriško — ne velja, čeprav obstajajo zanjo slovenske šole. ki za tretjo — benečansko kategorijo — obstajati ne smejo. Združitev vseh krajevnih novic v isti številki bo torej tudi prispevek — čeprav ne ravno odločilen — k borbi za odpravo teh »kategoriji). Končno naj navedemo še tretji vzrok, ki je materialnega značaja: posebna izdaja Je terjala več izdatkov, ki smo Jih sicer v precejšnji meri krili s povečanim številom naročnikov; toda izdatki so s podražitvijo tiska narasli. Vendar ta vzrok ni bil odločilen, ker bi ga premagali z nadaljnjo razširitvijo lista in novimi oglasi ter s pomočjo in požrtvovalnostjo naših zvestih naročnikov in bralcev. Vsekakor upamo, da smo s ponovno združitvijo obeh izdaj ustregli večini čitateljev. UREDNIŠTVO IN UPHAVA Po kongresu Delavske zbornice v Gradiški Uradnikom krajevnih ustanov pravično plačati njihovo delo V števerjanski občini uradništvu ne priznavajo več kot šest periodičnih poviškov Medtem ko so glede plače občinski tajniki podvrženi i-stim zakonom kakor državni uradniki, so uradniki krajevnih ustanov (pokrajinskih in občinskih uprav) odvisni glede plač tudi od sklepov pokrajinskih, odnosno občinskih svetov. Zaradi nizkih plač so lansko leto — prvič v zgodovini obstoja goriške pokrajinske uprave — stavkali njeni uslužbenci, ker jim odborniki niso hoteli zvišati prejemkov. Toda ne samo pokrajinski, tudi občinski uradniki so slabo plačani, dasjravno niso o-pozorili na to pomanjkljivost s stavko. Ta nedostatek je prišel do Izraza tudi na 5. pokrajinskem kongresu Delavske zbornice v Gradiški, na katerem je njen tajnik pozval krajevne ustanove, naj bolje plačujejo svoje uradništvo. S tem v zvezi naj pripomnimo. da je takih občinskih uprav zelo malo; med temi je tudi števerjanska občinska u-prava. Ko je 11. januarja 1956. leta izšel dekret predsednika republike štev. 19, ki dovoljuje popolno konglobacijo plač občinskih uslužbencev, in poznejše uredbe notranjega ministrstva, je bila občinskemu svetu podana možnost, da odobri konglobacije, kot je bilo to storjeno za druge kategorije uradništva v državi in kakor so napravile tudi številne občinske uprave. Ste-verjanski občinski svet pa s sejnim sklepom štev. 14 od 1956 ni popolnoma razširile in preuredil stalež, ampak je obdržal tolikšno število periodičnih poviškov (vsaki dve leti), kolikor jih predvideva občinski pravilnik, to je šest. Kaj to praktične pomeni? To pomeni, da po šestih periodičnih poviških uradniki nimajo več možnosti, da bi iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Prometna nesreča na Verdijevem korzu Motociklista iz Doberdoba zapeljala ob pločnik Zaradi ran, ki sta jih dobila pri padcu, so ju odpeljali v bolnišnico Včeraj zjutraj ob 6.45 je prišlo na Korzu Verdi, in sicer na križišču Ul. Diaz in Ul. Garibaldi do prometne nesreče. Industrijec Femando Picotti iz Gorice je s svojim avtomobilom prihajal iz Ul. Diaz in je nameraval prečkati Korzo, ko je opazil, da prihaja z glavne postaje motociklist Jordan Gergolet iz Doberdoba, ki je na zadnjem sedežu peljal prijatelja Bruna Lavrenčiča, prav tako iz Doberdoba. Avtomobilist se je takoj u-stavil, da bi dal prednost motociklistu, vendar se je Gergolet umaknil na skrajni rob ceste in se zaletel v pločnik. Z avtom Zelenega križa so odpeljali oba fanta v civilno bolnišnico, kjer so Gergoletu obvezali odrgnine na gležnju leve noge in zapestju desne roke; Lavrenčiču pa so obvezali odrgnine na kolesu leve noge. Oba bosta okrevala v treh dneh, Na kraj nesreče je prišla cestna policija. «» 1 Smrtna nesreča v CRDA v Tržiču Včeraj dopoldne se je pripetila v ladjedelnici v Tržiču huda nesreča, ki je zahtevala življenje Marija Nardina iz Ulica Romana v Tržiču. Nekaj pred. 9. uro je Nardin popravljal tračnice žerjava v delavnici; Ker je kazal hrbet žerjavu ga ni videl, kako se je polagoma pomikal proti njemu; žerjav ga je tako močno stisnil, da mu je zlomil prsni koš, lobanjo in desno roko. Umrl je po deveti uri, kmalu po prevozu v bolnišnico. «»—- Dekle iz Štandreža se je ranila pri delu Z avtom Zelenega križa so okoli a. ure prepeljali v civilno bolnišnico 19-letno Vando Pavletič iz Štandreža. Dekle se je pri deiu v podgorski tekstilni tovarni ranila v prve leve roke. Po prejeti zdravniški pomoči so jo poslali domov. Ozdravela bo v osmih dneh. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 17 stopinj ob 13.30, najnižja 8,4 stopinje ob 4.20. Vlage 75 odstot kov. se jim plača višala vzporedno z večanjem števila službenih let. Zaradi takega nesocialnega ravnanja prejemajo po skoraj polnih službenih letih plačo, ki se ne more primerjati s plačami občinskih uradnikov ostalih občin. Teh krivic se ne da izpodbiti z izgovorom o nizkih občinskih dohodkih, niti o prevelikem številu uradništva. Pripomnimo naj, da imajo tudi ostale enako velike občine enako število uradništva in da imajo vedno polne roke dela, naj si bo z izdajanjem občinskih dokumentov kakor tudi izdajanjem pro-pustnic. Ker se bo v nedeljo popold- ne sestal števerjanski občinski svet, se s tem nudi občinskim možem prilika, da vprašanje znova proučijo in sprejmejo ukrep, ki bo popravil dosedanjo krivico. razprava proti R. Kristjaneiču Včeraj dopoldne so že drugič preložili razpravo proti članu notranje komisije SA-FQG Rihardu Kristjančiču, ki so ga na podlagi izjav dveh misinov obtožili «sabotaže». Zagovarja ga odv. Fortuna iz Vidma. Datuma prihodnje razprave še niso določili. Odločitev pristojnega ministrstva 350.000 litrov bencina za goriške vozače Bone razdeljujejo na sedežu avtomobilskega kluba v Ulici Roma Ob zaključku prvega tromesečja leta 1960 je pristojno ministrstvo odredilo izredno nakazilo pogonskega goriva lastnikom avtomobilov in motociklov, ki imajo stalno bivališče na področju goriške občine; ne bodo ga deležni lastniki prevoznih sredstev o-stalih krajev pokrajine. Naka- iimiiiiiiiiiiiiiiii milil nniiiiiiiniiiii n iiiiiii m Roditeljski sestanek Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo dne 3. aprila 1960 roditeljski sestanete, in sicer ob 10.30 v šolskih prostorih. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. Ker je ta sestanek zadnji v tem šolskem letu. pričakuje ravnateljstvo, da bo udeležba številna. iijiiniimiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiui«mii»iiiiniiiiiiiimiiiiimi»iHiiiHi»iiiiiiiH*iiiH Izpred okrajnega sodišča V vinjenosti so poruvali ograjo v Parco Rimembranza Bujna fantazija mladeniča, ki je ilegalno prekoračil mejo - Obsojen potujoči fotograf, ki ni vrnil izposojenega avta Trije mladeniči, in sicer 21-letni dijak Armando Kutar iz Ul. Monte Grappa št. 6, 21-letni kmetovalec Peter Lutman iz Ul. Natisone št. 10 in 21-letni električar Mano Go-mišček iz Ul. Montello št. 3 so za božič nekoliko pregloboko pogledali v kozarec. Na podlagi njihovih izjav bi človek lahko sklepal, da niso bili pijani, pač pa samo dobre volje in pripravljeni narediti kakšno neumnost. Okrog 1.30 v noči med 25. in 26 decembrom lani so, najbrž zato, da bi veselo zaključil’ božične praznike, odšli v Parco della Rimembranza, kjer so pričeli ruvati lesene količke, ki tvorijo nekakšno simbolično ograjo v parku. Pri tej duhoviti zabavi jih je zasačil nočni čuvaj Mario Tognolo. Seveda je nemudoma pozval vse tri mladeniče, naj prenehajo z vandalskim početjem. Fante je legitimiral in celo zadevo prijavil policiji. Med policijskim zasliševanjem sta Rutar in Lutman priznala svojo krivdo. Izjavila sta, da pravzaprav ne vesta, iz kakšnega razloga sta se lotila ruvanja količev. Mogoče sta bila nekoliko vinjena na vsak način pa sta na čuvajev poziv takoj postavila izruvane količke na mesto. Sodnik dr. Fabiani je fanta precej strogo obsodil in to najbrž ne samo zato ker sta pregrešila proti zakonskim predpisom in proti osnovnim pravilom dostojnega vedenja, ampak tudi zato, da bi praktično pokazal tudi drugi nadebudni mladini, kaj ju čaka, če bi ji prišle podobne zabave na misel. Rutar in Lutman sta bila obsojena na vsak dva meseca in 20 dni zapora ter na plačilo osdnih stroškov. Kazen jima je pogojno odpuščena za dobo petih let in se ne vpiše v kazenski list. Go-mišček je bil oproščen ker ni zakrivil kaznivega dejanja. * * * Dopoldne 16. marca letos je na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši izročila jugoslovanska policija italijanskim policijskim organom 27-letnega e lektromehanika Benita Valen-tinija iz Villanove (Aosta), ki se pa trenutno nahaja v goriških sodniških zaporih. Valentini je 11. marca prekoračil državno mejo v bli- žini Devetakov brez potrebnih dokumentov. Kot je na zaslišanju sam izjavil, je mejo prekoračil okrog 22.30 Hotel je oditi v Opatje selo, kjer bi se moral sestati z nekim znancem, ki bi mu moral izročiti zavojček mamil. Cim je prekoračil mejo so ga jugoslovanski obmejni stražniki prijeli in odpeljali v zapore v Solkan. Naravno je, da so na kvesturi takoj ko so zaslišali besedo «mamila» pričeli preiskovati tudi to zadevo. Kmalu se je pokazalo, da ta izjava ni nič drugega kot plod Vaientinijeve bujne fantazije. Zaradi tega je bil obsojen samo zaradi nedovoljenega prestopka meje Obsojen je bil na 2 meseca zapora, na plačilo 10.670 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. * # * Ker ni v domenjenem roku vrnil izposojenega avtomobila se je moral zagovarjati na sodišču 51-letni potujoči fotograf Pasquale Tripputti iz Verbana Intra. Obtožen je bil, da se je hotel polastiti tuje imovine. Giuseppe Pe-truzzello iz Ul. Cascina 4 je posodil 7. septembra lani avto znamke «Fiat 600» že o-menjenemu Triputtiju. G. Pe-truzzello izposojuje avtomobile in ker je imel Tripputti dokumente v redu, res ni bilo razloga, da ne bi posodil avto tudi njemu. Tako sta se zmenila, da bo Tripputti obdržal avto 2 dni. V slučaju, da bi ga potreboval za dalj časa, bi moral to teletpnsko sporočiti. No, 9. septembra je Petruzzello zaman čakal na avto in kasneje na telefonsko obvestilo. Počakal je še dva dni in 11. septembra, ko o Tripputtiju ni bilo ne duha ne sluha, je javil zadevo po-licji. Policija je *akoj razposlala fonogram in res so iskani avto zasledil v Bellunu Avto so vrnili lastniku, Trip-puttija pa so prijavil sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi je bil obsojen na 3 mesece zapora, na plačilo 3.000 lir kazni in plačilo sodnih stroškov. »»------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Korzo Italija št, 4, tel. 25-76. Paraziti so napadli jablane in breskve Opazovalnica za rastlinske bo-lezni in pokrajinske kmetijsko nadzorništvo sta nam sporočila, da so pri pregledovanju sadovnjakov ugotovili pojav parazitov (aspidioto ali parlatoria) na jablanah in breskvah. Bolezen se je pojavila tudi v Lombardiji in Emiliji. Nekateri pripisujejo njih nastanek pomanjkanju škropljenja, medtem ko so drugi mnenja da so se ti paraziti privadili strupom, s katerimi so jih dosedaj uničevali. Druga možnost ni brez podlage, ker so doKazaii podobne pojave že pri drugih parazitih, kakor na primer pri rdečem pajku. Da bi preprečili delovanje parazitov na sadnem drevju in na sadju, zlasiti če je namenjeno izvozu, je potrebno da vsi sadjarji odločno uničujejo škodljivce. Pri »kropljenju naj se uporabljajo močnejša sredstva. Za jablane se predpisuje; kalcijev polisulfur e Bč ali belo olje Parathion 2 odst. za breskve; banjev polisulfur 8 odst. ali belo olje larathion 1,2 odst. Z razstopino teh snovi je treba natančno poškropiti celo drevo in delo ponoviti, če ni bilo opravljeno pri brezvetrju. Obenem se sporoča, da je treba do 15. aprila uničiti vsa koruzna stebla in storže lanskega pridelka, ki nosijo v sebi klice plesni. zilo znaša 350.000 litrov in se bo razdelilo na sledeči način: Mopedi do 50 ccm 20 1, motocikli do 125 ccm 40 1, motocikli nad 125 ccm 60 1, avtomobili do 700 ccm 80 1, avtomobili do 1100 ccm 120 1, avtomobili nad 1100 ccm. 150 1. Pri avtomobilskem uradu v Ulici Roma že razdeljujejo bencinske bone. Jestvinski boni za Gorico in Sovodnje Pričelo se je razdeljevanje bonov prehrambenega blaga proste cone za april potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in ostalih krajev v pokrajini. Za Gorico in Sovodnje se razdeli 1.5 kg sladkorja po največ 60 lir kg na odrezek štev. 11 nove živilske nakaznice, 250 gr surove ali 200 gr pražene kave na odrezek štev. 12 in 1 liter semenskega olja. Zaključilo se bo 30. aprila. Trgovci z jestvinami na drobno na področju proste cone naj pridejo iskat bone v sobo štev. 6 na trgovinski zbornici, v ostalih krajih pokrajine pa jih dobijo na občinskih upravah pod katere spadajo. Ker trgovci po 30. aprilu ne bodo mogli več izročiti bonov grosistom, se pozivajo naj jih pridejo v času iskat. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Nepričakova- no, lani, poleti«, E. Taylor, M. Clift; mladini vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «Potopite ladjo Bismarkb), K. More, D. Win. ter. cinemascope, VITTORIA. 17.00 - 20.00: «Slad. ko življenje«, M. Mastroian-ni, A. Ekberg; mladini vstop prepovedan CENTRALE. 17.00: «Zaklad Atzekov«, J. Mac Crea. MODERNO. 17.00: »Peklenski meteor«. Slovensko gledališče v Trstu V ponedeljek 4. t. m. ob 15. uri v Novi Gorici D. Go-rinšek SILNI BIC, ob 20. uri KASTELKA, v torek 5, t. m. ob 15. uri v Anhovem SILNI BIC, ob 20. uri KASTELKA, v sredo 6. t. m. ob 15. uri v Ajdovščini SILNI BIC, ob 20. uri KASTELKA in sirile PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo 3. aprila v Prosvetni dvorani Gorici z igro Herberta Gruena v 12 slikah KASTELKA Igra je prirejena po znanem romanu Vladimira Levstika GADJE GNEZDO Predstava je ob 17. url. CENE: sedeži po 350 in 250 lir, stojišča 150, dijaška stojišča 100 lir. — Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. in v kavarni Bratuž od jutri dalje. š>?OTZT fš>?OTZT l§fk šrpO^t V vvelter junior kategoriji Carlos Ortiz - Dnilio Loi za naslov svetovnega prvaka? Nekateri trde, da je bil dvoboj določen za 25. maja, Loiev prokurator Klaus pa je vest zanika! pletel, v u»ua*p . ,■(, Botvinik okrepil P°zl z[Tiagc. imel dobre izglede ,za praVil V časovni stiski pa napako, ki jo je Talj .i,, < in se dokopal do 901. p celo ' Sparto iz Rotterdama s 3:2 (1:1). Svetovno šahovsko prvenstvo Talj in Botvinik prekinila v 8. partiji Osma partija med Botvini-kom in Taljem je bila prekinjena v 41. potezi v zapleteni poziciji, v kateri ima Botvinik I kateri ima kralja, konja in 5 kmetov, Talj | zmago. Nogometno prvenstvo rezerv Atalanta B - Triestina B se je končala brez jjojj Tik pred koncem igre je vratnica rešila domačine P**1* — Domača enajsterica Atalaf^J^j, MILAN, 31. — Pred dnevi se je razširila v športnih krogih vest, da bo Duilio Loi stopil 25. maja letos na ring v «Cow Palače* v S. Franciscu, kjer naj bi bil dvoboj s Carlosom Ortizom za naslov svetovnega prvaka v kategoriji vvelter junior. Loi je takoj izjavil, da o zadevi «ne ve ničesar*. Seveda je evropski prvak pripomnil, da bi bil zelo vesel, če bi mu ponudili tako priložnost. Vseeno se je zelo začudil, ker ga ni nihče obvestil o sporazumu. Giovanni Busacca, ki je pre- . D_— pustil Loia prokuratorju Ste-' vu Klausu, a se vseeno zanima za tržaškega boksarja, je izjavil, «da so pogajanja na dobri poti, a da še niso zaključena*. Loiev prokurator Steve Klaus je kategorično preklical vest, da bi bil že določen datum dvoboja za naslov prvaka med evropskim prvakom in Ortizom. «Sem Loiev prokurator — je izjavil Klaus — in kdor je govoril o tej zadevi je zgrešil. Res je, da so v teku pogajanja s kalifornijskim organizatorjem Benny-jem Fordom za določitev datuma dvoboja. Toda v nekaterih podrobnostih se nismo sporazumeli in zato sem naprosil dr. Strumola, ki je bil na zimskošportnih olimpijskih i-grah v Ameriki, da bi predložil Fordu moje dokončne pogoje. Ti pogoji so: enkratno srečanje za naslov svetovnega prvaka, povračilo stroškov in seveda določeno denarno nagrado. Po mojem pismu se Ford ni več oglasil. Odgovor bo lahko prišel jutri ali čez teden ali morda nikoli. Zaenkrat še ni dospel«. Steve Klaus je bil precej razburjen zaradi razširitve netočnih vesti. Poudaril je, da bo on prvi javil dvoboj, če bo do tega prišlo. ♦ Zaenkrat je edina resnica ta, da so se pogajanja dobro razvijala in da sem pripravljen spremiti Loia v Ameriko pod določenimi pogoji. Pred dvema mesecema ne bi storil tega, ker sem smatral boksarja za nepripravljenega za tako odločilno srečanje*. —— «»----- Nogomet za evropski pokal Glasgovv Rangers - Sparta 3:2 (1:1) LONDON, 31 — V tretji nogometni tekmi za čertfinal-no kolo za evropsaki pokal, je Glasgovv Rangers premagal liiiliuiililliiujMiiiiiiiliiillKilimiiiiiiMilliimmimiiiiiiHiitilmliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kolesarski šport v Jugoslaviji Dirka po Jugoslaviji od 24. do 31. julija Start bo v Subotici, cilj pa v Ljubljani - Dirka bo potekala samo po asfaltiranih cestah BEOGRAD, 31. — Za uvod v letošnjo jugoslovansko kolesarsko sezono bo v nedeljo dirka za »Memorial Vida Ro-čiča», in sicer na progi Beograd - Petrovaradin - Beograd. Po dirki pa bo sestanek organizacijskeka odbora za pripravo mednarodne dirke «Po Jugoslaviji*, na katerem bodo določili dolžino proge, število tekmovalcev. Po predlogu upravnega odbora Kolesarske zveze Jugoslavije bo letošnja dirka »Po Jugoslaviji« v dneh od 24 do 31. julija s startom v Subotici in ciljem pri tovarni «Rog» v Ljubljani Zaradi priprav jugoslovanskih olimpijskih kandidatov bo letošnja dirka nekoliko krajša in bo potekala samo po asfaltiranih cestah. Po predlogu KZJ bi bilo sedem etap: 1. Subotica - Beograd, 2. Beograd - Osijek, 3. Osijek -Banja Luka (z dvema poleta-pama), 4. Banja Luka Zagreb, 5. Zagreb - Reka, 6 Reka - Nova Gorica (ali Bovec), 7. ^lova Gorica (oziroma Bovec) - Ljubljana. Računajo, da se bodo dirke udeležili Nizozemci, Belgijci, Romuni, Poljaki in Bolgari ter dve reprezentanci Jugoslavije. Na nedavnem sestanku SZJ je bila beseda tudi o razvoju pa kralja, trdnjavo to ^ te. Po mnenju nekateri'i' kovnjakov ima Botvim ^ de za zmago, po »nenju ^ gih pa ima Talj ^ za remi in celo izg*ede j go. V osmi partiji je T -jo, Benonijevo indijsko o ^ Igra se je začela v & plicirane pozicijske B ^ i tero je Talj v 18- p. žrtvovanjem kmeta se ^ pletel. V nadaljevanju J ^ žoga čeprav je bil 1 ^bil* stov brez moči se J od prečke. . , so V tržaški enajstori1 najboljši Dudine. “ .nj. Del Negro in Mantov Triestina je igrala či postavi; . op9; P( Rumich; Tulisst, legrini, Dudine, Koce ■ O vani, Cazzaniga. De®1 * laussi in Del Negr°-* * * Titularci prvega rjif Triestine pa so vce:r J' riia *" , BERGAMO, 31. mela danes v gosteh rezervno' moštvo Triestine. ki je veljala za državno prvenstvo rezerv, se Je čila brez gola. V prvem polčasu so bili domači igralci v črnoplavih majicah v stalni premoči, kar se je pokazalo v napadih na tržaška vrata. Toda ti so se razbijali ob zidu tržaške o-brambe, ki je bila odlična in med katero se je posebno odlikoval na središču half linije Dudine. V drugem polčasu pa se je položaj na igrišču popolnoma spremenil. Gostje so se ohrabrili in so začeli z nevarnimi in ostrimi protinapadi z lepo igro v globino. Tik pred koncem je le malo manjkalo do zmage Tržačanov. Po krasni akciji, ki sta jo izvedla Mantovani in Demegna, je žoga prišla Cazzanigi pred noge. Ta je spustil močan strel, a kolesarskega športa, pri čemer je bilo sklenjeno, da bo dirka «Po Jugoslaviji« deležna znatne materialne pomoči. Nadalje je bilo rečeno, da je treba kolesarskemu športu dajati več pozornosti, seveda predvsem v sredstvih, pri čemer so omenili možno** da bi pri uvozu dirkalnih koles in kolesarske opreme iz tujine ukinili ali pa vsaj uDiažili dosedanji koeficient V razpravi je bila poudarjena tudi potreba, naj bi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu (na sejmiščih) v kratkem zgradili montažne dirkalne steze, da bi lahko prirejali tekmovanja vse leto. In končno so sklenili, da bodo na zvezni trenerski prednjaški šoli ustanovili kolesarski odsek in da bodo v prihodnjih letih poslali v Francijo in Italijo več trenerjev, ki bodo lahko v domačih klubih nato posredovali pridobljeno znanje. Bandinija, Frigerija *n po ja počivali. Danei„ri„rava , ključifa tedenska pOprf nedeljsko tekmo Pr . I1CUC1JSRU LpnlJlž11,,!- ri. Po današnjem tr,aVjl fi trener Trevisan *e rn°r> nam igralcev, ki b' grati v nedeljo. boks GLASGOW, ska in Skotstka boks,)!8 prezemtanca sta za _9ločeI1<>ni, cojšnjo srečanje n^?^lci stf* petimi zmagami na w “""Ti nflOl MEDNARODNI V nedeljo v 'Ankari Turčija ■ Itslii* v t RIM, 31. - V Ankari mednarodna> no srečanje med tu t antsko reprezentant® jansko enajsterico M »■ Tekmo * str8" atov. »vetril olimpijcev«. Bolgar Tanov Igoo^j' ska sodnika pa ? Basar in Savran. j« £ Italijanska eklpa'-.v, b° stavlja 16 nogometa t\ potovala jutri 1. ap b0 lom iz Rima in se Pop°, 0(iii domov v ponedeljc* ^ Tekma, ki bo na jel» »XIX, maj«, se bo 15. uri. V SOBOT© IN Športno tekmov^ tabornikov ^ V soboto in v.„ortn®.,e|\ v našem mestu sp gjnu u niovanje med k°p borniki in Rodom , vala iz Trsta. ,dnt jh«- V soboto popo‘i v .jt začetkom ob 17- “go sf„>• škem domu šahov** v W nje. Sledil bo dvob^ miznem tenisu, m m bo v nedeljo obi ■ rt ^j stadionu »Prvi in ženski dvoboj HBH* CIRIL KOSMAČ_ c xx ?;x m a« » ant -g;«-4t^a»a-je^tK04tue-3iie4tits«y.-sKiiž.^ag.netite^ V tem trenutku začutim, da se vsi premikajo. m&mi) mam Bila sva res stara prijatelja, pa mi je samo mrko pokimal in takoj pograbil vilice in nož, da bi se lotil jedi. — No, zdaj boš pa pisal, kaj? — sem rekel in mu položil roko na široko rame. / — Ne bom! — je odločno zagrčal in stresel mojo roko s sebe — Saj ne mislim, da boš pisal takoj. Ko se pomiriš. — Ze zdavnaj sem se pomiril. Razumeš! In zato ti lahko povem: Ce še misliš, da je človek človek, se bridko motiš! človek je zver, dokler ima kremplje in zobe, ko pa jih nima več, je otopela in umazana žival! Razumeš! Bil je silak, zato je večkrat rekel in tudi napisal marsikaj grobega, celo odurnega. Toda tiste besede so me kljub temu globoko ganile .Pogledal sem ga, on pa je samo še enkrat zagrčal, češ kar sem mislil, sem povedal, in se lotil jedi. Jedel je naglo, a ne s slastjo, temveč s pogoltnostjo, kakor jč sestradana žival. Vsa slavnost ga m prav nič zanimala. Samo včasih je vzdignil glavo, pogledal v svetle steklene lestence in zamežikal z drobnimi, vodenimi, vdrtimi očmi. Nato je nejevoljno zagrčal in glava mu je spet omahnila. Potisnil je v usta zalogaj in začel glasno mleti s širokimi čeljustmi. Nisem se več oziral vanj, ker mi je bilo žalostno in mučno pri srcu. In zato sem se kar oddahnil, ko je general potrkal ob kozarec in vstal, da bi odgovoril na napitnico. Z nekakšnim škodoželjnim užitkom poslušam zariplega generala in se mu čudim, kako z diplomatskim mirom pri- kriva svojo imperialno zaničljivost in vojaško užaljenost, ker so ga prehiteli ti balkanski pastirji in njihovi generali, ki niso nikdar trgali hlač po vojaških akademijah. Zapisujem si doneče, toda prazne besede njegove napitnice. Mož poje votlo slavo našemu boju, našim zmagam, prav posebno pa našemu zaničevanju smrti, ki da je lastno vsem mladim narodom. — Hvala. Razumem, — zamrmram predse. — Hočete reči: vsem primitivnim, nekulturnim narodom. — Mhm? — vprašujoče zagrči prijatelj in me ošine z nejevoljnim pogledom. — Nič, nič, — zamahnem z roko in napeto poslušam generala, ki je začel deklamirati. Kaj pa je to? Mož citira Tennysona. — Hear! Hear! — zamrmram glasneje. — Mhm? — spet vprašujoče zagrči prijatelj in se nasršeni. — Nič, nič, — pravim. — General je povedal nekaj vrstic iz Tennysonove balade, ki opeva hrabro smrt šest sto vojakov v Krimski vojni. Meni pa je ta hip prišlo na misel, da šteje naša brigada mrtvih milijon šest sto tisoč ljudi. — Mhm! — prikimaje zagrči prijatelj, toda brez posebnega zanimanja. Niti pogleda ne odtrga od krožnika. Mirno odreže kos mesa, ga potisne v usta in začne žvečiti, pri tem pa počasi nabira solato na vilice. Toda kar nenadoma se ozre, vame z vsem obrazom. Očividno se je nečesa spomnil, ker žveči hitreje in mi z očmi daje vedeti, da mi bo nekaj povedal. In ko pogoltne grižljaj, pove z najbolj vsakdanjim glasom: — Ti, saj res tvojega očeta so tudi ubili, — in potisne v usta šop solate. — A?!... Prijatelj ne odgovori. Niti pogleda me ne. Glavo ima skoral na krožniku, prikimava in hlastno melje z brezzobimi čeljustmi — Kdaj? — vprašam ter se še isti hip začudim svojemu miru. Prijatelj pogoltne solato, si s hrbtom velikanske roke obriše mokro brado, začne rezati zrezek in pri tem mirno pove s svojo prirojeno natančnostjo za datume: — Devetnajstega aprila. Pri večernem raportu. S cokljo po glavi. — In zamahne z nožem. V ušesih mi šumi in vso dvorano zalije neka čudna, gluha tišina. Stresem glavo in izdavim: — Kdo? — Steiner ga je, — pravi prijatelj, ne da bi se ozrl Nato široko odpre usta in potisne vanje kos mesa. — Steiner... — mehanično ponovim to neznano Ime. Prijatelj hlastno žveči in drži pred usti šop solate. — Steiner... — se enkrat ponovim. — Steiner- Esesovec. Tisti, ki je znal pol Goetheja na pamet! — zagrči prijatelj in se nasmehne s strupeno zaničljivostjo. — Lirična duša. «Nur wer die Sehnsucht kennt...» Razumeš! Ha! — zagrči še enkrat in potisne solato v usta. Zdi se mi, da ne slišim prav dobro. Stresem glavo in izdavim: — Pa zakaj? — Da je laže pobijal tiste, ki niso znali Goetheja. — Ne, ne! — zmajem z glavo. — Zakaj je ubil očeta? — Ha! To vprašuješ? — buhne vame in me zaničljivo pogleda z vdrtimi, vodenimi očmi. — Kdo pa to sploh vpraša? Zakaj? Zato, ker tisti dan verjetno ni še nobenega ubil, pesmi pa je nemara že nekaj prebral. Otožen Je bil. O mraku je ždel v svoji pisarni, navijal gramofon in venomer vrtel samo Sibeliusov »Valse triste». Lirična duša. Razumeš. «Nur wer die Sehnsucht kennt, weiss, was ich leide!...» No, prišla je-noč, in kako naj zver leže in mirno zaspi, če ne poteši svojega hrepenenja? Zato je izkoristil zadnjo priložnost, da si poišče primerno jagnje. Pognal se je ob vrsti in ga je našel. Obstal je pred njim in ga premeril. Tvoj oče se mu je zdel res primeren, ker Je bil lep starec. Stopil je iz coklje, jo pobral in ga mahnil z njo po sencih. Zgrudil se je in pri priči izdihnil... Lepa smrt!... Lepa smrt! — ponovi, prikima in potisne solato v usta. vidim, da vsi vstajajo. Začudim se, češ kaj pa je t°- c daj zagledam, da je britanski general vzdignil koz .. vsi vzdigajo kozarce. Primem kozarec, da bi vstal- "s* pe ,cj, go. Izpod mize vlečem svoje noge, ki jih ni ne kon ^ fCsi 9 ja. Vstanem. Velik sem, dvakrat, trikrat večji kako* ji*^. Toda strašno sem gluh in trd, kakor bi bil iz lesa ^ je ^ roka je debela in lesena. In tudi kozarec, ki ga znansko debel in lesen, a brez teže. Vsi pijejo- N V>V( i7niia»n Uinn i o Vifoi ol/iu-o niti mnl/rn nt T7ei TllOS** „ .j izpijem. Vino je brez okusa, niti mokro ni. Vsi pl°sK ge da ploskajo, a ne slišim. Ozrem se in priprem °^\v0refle' nisem videl tako svetle, tako mrzle in tako velike o .j< je ni ne konca ne kraja! ^o * $ Vsi sedejo. Sedem in s težavo potisnem PoC* je dolge, gluhe noge Primem vilice, da bi se prepričal’heie, roka še gluha. Še je gluha; vilice so neznansko de°f. r(: Začudeno zmajem z glavo in sežem proti cvetju, da ^ gia pal. Tedaj mi seže naproti bela ženska roka. Vzdign soseda me sočutno gleda. vp^t/ Zdrznem se — in bliskovito me prešine pekoče zakaj počenjam vse to, zakaj se ukvarjam s svoj11 * J* občutkom, ko pa sem vendar pravkar izvedel, da s .j piPj* očeta, ki sem čakal nanj dolgih petnajst let. In zavem, da me sosedje gledajo, čakajo, kdaj bom z ne zajokam. Zakaj ne? j|i Ali ne smem? Ali nočem? Ali ne morem? tež*® V grlu me stisne, srce mi začne razganjati tak napeta praznina, da ne morem več sedeti. Hear! Hear! (ang.) — Cujrao! Cujmo! di>!V ujmo: uujmo! . -.i/na «» * Goethe, največji nemški pesnik (1749—1832). — Lrr' čustvena duša — »Nur wer die Sehnsucht kennt, wei»_ ( l leide...« — Samo, kdor pozna hrepenen je, ve, kaj trpim. vglce , finski skladatelj (r. 1. 1865). — »Valse triste« (Zalostm njegova skladba. (Nadalje^ ji«