Razpravljanje o delavskem samoupravljanju v Makedoniji
V republiškem svetu sindikatov Make-donije razipravljajo.oorganiziranju paseb-nih teles, ki bodo vodila priprave za kon-gres delavskih svetov. Ta lelesa bo<lo ra-zen predstavnikov Socialisiične zvej.e in sindikatov sestavljali tndi predstavniki drugih zainteresiranih činiteljev, kakor so zbornice, združenja ipd.
Za snov, s katero se bo nkvarjal kon-gres, je veliko zanimanja. Da bi ustregla temu zanimanju, je delavska univcrza v Skoplju priredila javno razpravljanje o izkušnjah iz dela organov delavskega upravljanja in so v njem sodelovali tudi zastopniki nekatcrih večjih delavskih svetov (rudnik Zletovo), naio člani vod-stev ztlruženja novinarjev, sindikatov itd. Delavska univerza v Kočanih je povabila tovariša Borka Temelkovskega, predsed-nika sindikafov Makedonije in člana zvez-nega odbora za pripravo kongresa delav-skih svetov, naj predava o ekonomsko-političnih vidvkih delavskega samouprav-ljanja. Druge delavske univerze spremi-njajo sedaj svoje programe in postarljajo v prvo vrsto snov, o kateri bo razprav-Ijal kongres delavskih svetov.
Širša aktivTiost na tem področju se je začela s kampanjo pred volitvami v de-lavske svete. Večina kolektivoTr v Skoplju se je odzva-Ia pozivu okrajnega odbora Socialistične zveze okra.jnega sindikalnega sveta, naj bi se predrolilna aktivnost de-lavskih svetov razširila tudi na probleme, o katerih bo razpravljal kongres. S&daj pripravljajo tudi analize o izkušnjah organov delavskega upravljanja.
Važno je poudariti, da bo široko sodelo-vanje deiavcev v izdelavi in razpravljanju o  letnih  poročilib.  delavskib.  svetov  pri-
spevalo k njihovemu boljšemu delu. V vmesnem času pripravljajo sindikalne organizacije skupaj z organiiacijami So-ciaHstične zveze javna razpraTljanja, pri katerih bodo razen članov delovnih ko-lektivov scvdelovali tudi drugi državljani. Zanimanje državljanov za to v-rsto poda-janja računov j« posebno veliko pri tistib. podjetjih, s katerimi vsak dan prihajajo v stik. Taka razpravljanja so že prispe-vala, da so podjetja razširila in prilago-dila svoje poslovanje širokim slojem po-trošnikov. Tfoko je n. pr. podjetje >K]as< organiziralo razna.Šanje kruhi po hisah in prodajo polizdelkov z namenom, da bi olajšalo delo v gospodinjstvu.
Vse t-o pa je šele začetek, medlem ko bo do dejans-ke širše a-kiivnosti, posebno v deloTuih kolektivih, šeie prišlo.
Ž. Simonovski