St. 41. V. Goriol^v "cetvrtdk 9. oktobra 1873. Te6aj III. ---—. „Sote" izbaja, vaak cetvrtek in velja 8 polto prejemana ali v Gorici na dom podiljana za flruMmik polit. druStva „Soca": Vselcto......f. 4.- Pol leta, .".-....* -. • -,?2.--Cetvrt leta ..... ,. UO Za ne&ruzahnilce: ' Vseleto ...... f. 4.50 Pol leta ..... „ 2.30 .Cetvrt leta ... • „ 1.80-Posaiuezno itevilke so dobiv.ajo po 10 soldo? v Gorici pri Paternollijn in S«v hftqu? v Trstu v tnbakarnb'ah „Via «loi Belvedere 179" in ..Via della easeroia 60" Pri oznanilih sc plaice za navadno pristopno vrato: ' i "¦'¦''•" 8 kr., «e"so tiska 1 krat . ?. ,. ,, „ „. ' 2 krat , 6 „ » _ „ „ 3 krat Za vote crke po prostoru in vsak pot 30 !;r. za kob'fc. Narocnina in dopisi naj se blago* voljno posiljajo nvedniku: ViHorju Do-1encn v Gorici, Con. del Cristo 186 blizo Siviuskoga trga kder so nabaja tudi uprav* ntStvo. — Uoki>pi«ii se ne vracajo; dopisi naj ho blagovoljim frankujojo. - Delftl-cm indnigim lwpremoJnim so natotorin* xidftn, ako ec oglasp i»rl nrrinlfttva. • Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. P. T. gg*. narocoikom! Prosimo, da nam gg„ narocniki pred ko mo-gofie poSljejo zaostalo narccnino, ker drngaco bomo primorani tirjati jih s podvzemalnimi postnimi listi Tiste gospode pa, kiso/p]«Mf$amo do konca septembra, vabimo, da narb&tev ponovd. '-••••- IffiEDNlSTVO. Volilltl Xft*C»*J«*? Uze ste voljeni po vsi slovonsko-goriski deMi, nzo je nag narod Yam zaupal svojo sreCo, ko pride ta list v YaSe roke. „SocV, katera je vec" Sasa narod budila, da se zave avojih veenih pravic, da . vsestransko v politiki poducen, Yzame v svoje krepke roke braniteljstvo svojih narodnih pravic; zadnjikrat se pred volitvami edinega poslaiica Vam predstavlja, in zaupnim glasom klifo: Volilni mozje pazitet — •Trenutek ,je prevaien. — Kakor je po-samni clovek, tako jo v taki dobi tudi narod sam, kovaf; svoje osode. Se nikdar poprej se uijso na Goriskem in sploh «a Slovenskem ne tiotmeno wo po fiasopisih t&koob-sirno razpravljali kandidatje in nas poloisaj, kakor od novega leta sem; zatoraj mirno pri&kujemo po-menljivi dan 15. oktobra. Mozje! Nas presvitli cesar Vas klice, da iz-recete po izvoljenem poslancu, kaj Jjudstvo meni, cosar potrebnje in Mi v vseh zadevah nasoga ce-sarstva, in kpliko trpimo na vseh straneh. Zato pa porabite pridni te kratke dni, premiSljevajte na-tanjko vse, posvetovajte se med seboj in se'skusa-nimi mozmi posebno svojega stanu, in sklenite ue gledd na dobi«3karije posamnih oseb ali kakega stanu, ampak le in samo z ozirom na blagor domo-vine in vsega naroda; da po tern prepri«iani stopite pred volilno komisijo, in z cisto vestjo izrecete: Ta moz je vredcn nasega zaupanja, ta naj bode nas poslanec. Slovenci dobio prevdarite torej vse in sretfno pot na voliSca! 1JSTEK. Zensivo pri Grkih in Rimijanih. (Nadaljevanje) Kaj je tedaj grska demi-monde? Rad priznavam, da j» obravnava tacih Btvarij pri oas teika, ker naha-jajo se zeloti, ki 6!oveka kamnajo, uze predno t«ko besedo i2govori; a nic ne de, tudi to stran gr§k*»ga zenBtva je treba opisati. Gr§ka derai-monde so meni tako zva» e hetaire. Slovenec bi jim dejal: pr.jateljice, fovarisice, druzice, ali celo prileznice. One so bile ona vrsta zensk, ki s*o se odlikovale s posebno iepoto, k->jih nalog* je bila edina, Ijabfieku dopadati, in ga telesno ali duSevno razveseljev.tti. Mej pravo zaroCeno ieno in mej hetairo je bil ta razloeek, da je prvo spo&oval, drugo [ia Iju-bil; prva mu je bila v naslombo in potomstvo, druga pa za igraco. Od kod pa izvira, da se je raoglo hetairstvo pri Grkih tako razevitati in tako razviti; da so do take atopinie ^asti in slave prispele, kakor nikd«r drugod? Kaj jt> bil grski vzor? Popolnoraa vzrasenost in izo-br^enje ,enjif za kmeSke ^ole bi. trehalo primernejsih. Pri seslavljanji tiCnih k»jig in beril za Ijuduke Sole, kolikor za vwkdanjo, M»ko za nodoljsko in ve-Cerno, hi m moralo prendarjati, da velikave^ina otrok iz vasi in manjSih trgov do?.ene svoje feobra&enje v domaCih Solah. Zatorej bi se morale knjige njihovim potrebam tsiko primoriti, da se ne preobloftjo ugenei in ueenke 58 mnogimi, raznovrstnimi zuanostimi, katorih bi ne mogli prebaviti in bi se jim tslcd tega prezgodaj izka-dile, ampak da sedobro naufie vsega toga, &W treba, da lehko opravila in dolfcnnsti svojega stanu pnStono in raznmno opravljajo. V. C. k. oltrajm folskt, denarnka, Po §. 38. del postave 6. laaja 1870. je ustanov-ljenje in vzdrievanje potrebnih ljudskih §ol skupna zadeva vsakega §olskega okwja, kateri iraa tedaj skrbeti za vse njih materijalne potrebe in tudi za plaeo neit'djskega osebji. Vsled te dolodbe se je ustaaovila za vsak okraj m-x c. k. okr. solska denarnica; v np se ima stekati : a. vse to, kar so vslel katere postave ali pogodhe dolzne delati ali dona§ati §olske obeine, drugc o-sobe ali korporacije zn solske potrebe; (§. 42). b. vsi posebni prihodki, kateri so bili kat.^rim dolo uenim §olam po kaki ustanovi ali na podlagi pri-vatno-pravnih naslovov odmenjetii (§. 4.1) c. za §olske namene podeljeni darovi in sporocki, Sol-nina in drugi posel>ni dohodki za Solske namene; (§• 46) d. prikladt k izravnim davkom, (§. 55). h te okrajno solske denarnico dobivajo uailelji svoje place, opravilne doklade, odfikodnino za stauo* vanje, se plucujojo stioski za zidanje in vzdvievQnje solskih prostorov. itd. Postavodajalci so imnli gotovo najboljde namene, ko so fiklepili te postivne dolocbo; skii^oja pa dokft. zuje jasno, da je ta postava neprevidna, nepmvtfina 4a preohlaga ns.Se ubogo posestvo — in da w iploh -nevgecna. Zato je oboe vzbujena ielja, eta bi n w* tancno pregledala in prenaredila. Poroi-ilo priporo^a v ta namen alode^e: 1. Naj se le ustanovi v vsukent okraji onaOlrdjna denarnica, katera ho nabiraln, kolikor treba za ncite-ljske place in za stroike c. k. Sol. svetovaUtva, Zadnjo ornenjeni Ki.i-oskt naj hi zadeli odi okraj ermkor. Place nciteljskega osehja naj se pa dolotiijo za vsuko obnino posoboj in ro jih obtinn no more omoci z dohodki, miAtetiini v §§.42. 43. in 46., naj se pa izvrili, kar \e\mHi § |)5, to jo naj, se dotifioi obdini naloiyo pri-k)adi k davkom* Po tejpoti bi bilo zagotovljeno redno izplacevanja nciteljskih plae, kar je navadno v obcinfth zelo dvomljivo, Ucitelja pa trelia. gotovo in rodeo pla* t'ovati, to mora hiti. 2. Yse drnge stroislce pa: za zidanje in vzdrie-vanje Solskih prostorov, za stnnovanja uciteljskega o* sohja, za postre^ho, kmjavo, svedavo, aon^enjo, z eno hasedo, za vse karkoli razun uditcljskih plac oaj zalaga vsaka obcina za so. Zakaj hineki posc^uiki majline obeme, katera ima koIo 4 razreda, ali celo nobeno, plaJlevali priktade po 20 in vi'c odstotkov enako piaestnikom velikih ob» cirt, kateie imajo eno ali vee fiol 2. ali 3. razreda. Ce treba kakvj obciui novega Solskega poslopja ali ufiite-Ijev^ga stanovanja, - zakaj hodo morali skladati za to potr^bne stro§ke tadi tisti po^estniki, kateri nijso z doticno ob6ino v prav nobeni dotiki? Ugovarjalo se bo, da ss je hotelo s §. 31 zlajsati zidanje in vzdritavanje §oI, ker jih maogo skupaj loiej breme nosi nego posamezui Mogoue! Toda v sedajoih frdostnih razmerah, v, katere so zaporedne slabe letin^ spravile naSe po vissokih davkih Ua6e»o poaestvo, je vsaka irtva tezavna; se teiej jo pi nrenaSamo, kedur no sloni ua piMvicnosti. Pravicaost gre pred primer-jenostjo. Ugovarjalo se bo dalje, da bodo veei*& pulozbe, kedar budo morale obeme za Solo mnogo troaiti, date bodo tega na vse kriplje bt anile iu da bo zidaajtf in vzdr?.evanje Sol celo prenchalo. Pa to se ne niort cloveske lastnosti in posebnosti, so se jim dozdevale boljse, druge slab§e; sramotno in nespodobno je bilo, vsem po?.elenjem vstreci, a ugonobiti in mtreti na-ravue potrebe, to jim jo bilo tuje. Postavodajalci, mo-ralisti in najclsteji znaca i se nijso spodtikali nad tern, kar naSi svet; mo2je grajajo. Solon sam je v svojih modrih postavah dovolil, da smejo mladenici taka de-kleta obiskovati, da hi je od druzih nenaravnih strastij obrnil, in da bi bila varna droga dekleta, ki so za potomstvo namenjena, in da bi javna nravnost toliko ne trpela. Ravno isti postavodajalec je nakupil mnogo lepih deklet, otllofiil jim javno hiso, kder so svoje dra-gocenosti prodajala in iz katerega dobicka se je po tern terapelj sezidal v cast Afrodifee Panderme. (Ta boginja je bila namreo pokroviteljica mesene ljubezni, tedaj posebno hetair). Drugi in veljavni§i usrok, da je hetairstvo do take slave prillo, je bilo nenavadno nsvduSenje za vse, kar je lepo. V Greeiji je lepotrt narave svoj vrhanec do-segla, zatorej je bil gr§ki 6utza lepoto najbolje izobra-zcn. Nastali so pa tam tudi 'najboIjSi slikarji, in ki-parji, ideja lepote je navduSevala pisatelje pri njih umotvorih, in gr§ka mati je samo za lepoto svojih o-trok bogove prosila. Da, nikder in v nobeni (Irugi dobi nij bila nav-duSenost za lepoto tako strastna, tako obena. Zatorej nij cudo? da je hetaira postala slavna in imenitna, aaj bila je ona ideal, ona je bila kraljica vsega lepegi*. Hetaira je bila v vzgled mojstru, ko je-^delal boginjo Aphrodito. Praxiteles, najslavnejgi kipar, je \2&)t h& tairo Phiync za model, iu njegov zlati kip je st«l v deipbiskean tempeljuu. In ko je govormk Evtbias to-2il, da ona raiadino athensko pokvarja, odkril j© za-govornik njene bele prsi, in sodoiki so jo nekrivo 8po-zuali. Apelbs je bil slikar in ljubcek Laide. ^jajvedt slikar cvetic starega veka, jo s tem neamrteo in n^-dosegljiv postal, da je Glykero, svojo ljubico, vedno risal n»ej venci in cvetjeni. Pindar in Simonidea Sta slavila svoji .prilriiuci ia njeni imeni bili s"o y v|akem mestu iiianjf. Vn takem miSljenji in dutenji, ^ nij cudo - ii/jje, izbralo mnogo ceattfeljuih in izobra^emh zenek tu^P/>fr »« s casom so teiko atopinjo zaveiraainy do katere.,prispeti nij bilomogoce drugim grSkim 2yiif skam. jjptaira je bila pa tudi edina «vobodna Mrmi, iu vedkrat je porabila to prostost, da si je k telesnim carobiostim se duse?no izobraieuost prisvojila. Qp& je bila srediiee vsega izobraienoga obemstva, in tori njej jo i*kal zab^vn in duhovitost umetnik, pesiulr, zgodovinar, filosof in dr/.avuik. Astasia so je prikupila Perikleju, v drzavuoalovaiji poslih bila mu je svetovalka; poducevala ga je Jndi r govorniStvu. Xenophon nam pripoveduje, daje Sokrftte* §el se svojimi ucenci k Thtodati, ko je alisal od njene lepote. Prav naivno jo je izpraSeval, od kod doWva, z^oditi: kajti sole morajo bifei in sicif takoSne, kakor-Suezabtevajo postam }jW wjn4bi sre^stev, s -*"1f§rS5fiin!lehko prisilFzanterae ak uparne k pk&Itt|in ce se bodo zdeii posestnikom stroSki preveMki, bodo prlmerae tuai kbrf&ei,,kakye bodo od svojih Sol do- bivalf.' 't'-"\ '"'."' H koncu Se ena opa2ka. Solnina, o kateri govorijo §§. 47-51. postave 6. tnaja 1870, naj se cystoma odpravi, ker jo bolje revno ljudstvo te&ko pladoje in se je sploh ne more lehko potirjati. Res, jJa se dozdaj nij pobirala, pa radi b; tudi ne videli, da bi bil uj.ni ekvivalent zapopaden v prikladih k davkom, katere se posestvu nalagajo. Gotovo bi bilo tads prav. da bi ces. kr. okrajoa Solaka denarnica priobcavala vsako leto posauieznim obiinam natancue izkaze Solskih potreb in uciteJjskih prihodkov pa njiho?o razdelitev po davkib, da posest-niki lehko sami kbntrollujejo zneske, ki se jim v fa na-men vpisujejo v davkovsko bukvice." Tako se glati poro&lo ktajuega SoUkega sveio-valstva v R..., podpisano od njegov ga predsedmka tamoSnjega2opnika. Bravo, bravieaimo! slavni krajui solski sv«t r....ski in trikrat bravissimo v. S. go&pod 2upuik, kateri sie poroftlo spiaali in podpi&ali! Tosopravivestno izpolb.ti tako lepo in tele^aino nalogo, to se pravi sprepriaan-jem in L ljubeznijo do Sol iu v njih udeee be miadine' oaivetovati koristne in potrebue preuaredh* v uaSih Solskih postavab, po katerili naj bi se Soistvo izboljSalo in povzdiguilo in dosleduo pospeSila sploSna ljudska omika, —• A takih poro&l je male, se manje pa takih v re-¦tiici visoko dastitlje vih iupuikov, kateri bi jo podpi&ali. Oposicija, trdovratna opozieija, dokler se duhovenatvu ne povrne prejSnji vsegamogoeni upliv na sole, to je ono nesrecno nacelo, katero oavdaja Se ne-katere, (na GonSkem jih nij mnogo) da na vso moc kasprotujejo novim Solskim postavam, ki so jim vzele samo gospodarstvo v Solah, a oikakor ne onega apliva, kateri se jim spodobi. In kaj je to druzega nego gola sebiCuost? ttGremajoM se ti taki, da se jim je odvzelo to, kar jim nij sk>, ter ljudstvo dalo do fiesar ima ono vso pratrico. Kedor za Sole davke placoje, naj'. ima tudi pravico stoj glas oddajatipo svojih zastbpnifeih v solskih in Solsko-gospodarstvenih zadevah; pied vaem pa j* bila aeobhodna potreba, da so je po novih postavah v iolskem nadzorstvu odkazalo dostojno mesto ucite-Ijem — pravim izSoIanim uaiteljem. Toda puatimo te refleksije in pretresajmo raj&i v kratkem zgorej razloaeue naivete zastran prenareb, ki naj bi to vvele v nafie Solske postave. IV. Porocilo oasvetuje, naj bi imelo zupanstvo ati krajco solsko svetovalstvo pravico opro&evati posame-zne otroke obiskovanja Sole, kedar bi to zaradi poseb-nih uzrokov za potrebno spoznale. S tern predlogom se ne moremo nikakor vjemati. Posebno zdaj v za-cetku, ko Se nij prave zavedeoosti mej ijudstvora, marvel se se sem ter tija goji nekako mrzenje proti So-lam, bi bili omenjeni oblastaiji od vseh stramj s pro-Snjami za opro3Lenje neprenehoma nadlegovaoi in bi st ne vedeli kako pomagati. Taka naredba bi siroko odprla vrata piistraoosti in neogibljiv uasledek toga bi bile vedne homatije in pritozbe v obcinah. da more svoje stanoranje in sebe tako lepo kincati. Razkladal jej je tudi, Icako naj se obnaSa, da si vec ljnbCekov pridobi in da jej bodo zvesti. Poslovil se je od nje bcez najmaujse graje, in na koaec jej je naj-boljsl in najmodrejsi moi vae Grecije cestital /aradi Djene lepote. Da je pri tacih: razmerah in okolgciaah bil za-konski stan tezak, se samo ob sebi razume. Ljubez-^ve in dohoyite Jietaire so mocuo vabtlo raozke k iebi, in moikl so se s dasom ve6 brigali za duhovttost, nego njih lepoto, ki veadar enkrat mine in Se prebitro. A velUta niDozica teh betair je bila todi na jako nizki stopinji. Nezvestoba neizmerua po^eljivost m brezob-ziren liSp, to so bila njih lastnosti. Neka Petaia (AI-kiphr I, 36) se eelo pritozuje, da jej njeu ljubcek pramalo denara da, ter ga izpodbuja, naj si na oce tofo itoe denar izpoaodi, al» pa naj kmc, svoje matere ptO^a. 0a so bile hetaire hvaljene, ca,et)Qiie, slavljeue, %fe,*0!I'*,J a «PO§tovanef kakor prave zarocpne ienske, mjap bile nikedar, in to* nz> zaradi te^aclney ker so **^-JlSftost"¦!• ^ rfnedolznostjo* ukwpile'jr ojih Ijube-i bila veodar kolikor toliko le rokod»tetvo ali, ae ?, obrtnija. N. . .JBmWw-J^ kako so se v tern rokodei^vu izur-j*H uie v mladoati, predao so svoje caroDnosti raz-yae, so hodtle po gostijah in navzofine alt « plesom ali z: godbo raiveseljevale; heUire so iznaSle tudi to, a Lemer se dandanes toliko gospodidin in gospe lep^ iati hotfejo. Alexis nam namre6 to le pripovedoje: J&$J* hi^ra Pbogatela, poduaoje v tern poslu mlada dekleta, in; je vS ,v kratkem tako spremeniti, da se ko-ngjsppznajo. Ako je majhoa, si podlo&i skornjice: M^3% vehkanosi tenke podplate in jglavo^malo na strap. Oprsije $i podlozi z perilom, Rudeee obrvi si Sicer bi se najveda krivica delala oteokom samim, kateri bi se oproScevali, ter bi zaradi krafkovidnoati ali nemarnosti-starSev ostali brez potrebaega poduka. 99 izflfiH-4ft»-M pozneje, kedar bi v svoji doietnosti spozuali" kolika Skoda jim je, ker so Solski podnk pri-krajSali ali popolnem opnstili, 99, pravtmo, bi j»h to zamudo ali opuHenje bridko obiaiovalo in one morda klelo, kateri so j«* zakrivili. Solo naj morajo obiskovati vst za to sposobni o-troci od 7 do koocanega 14 leta in sicer do kooca-nega 12. leta redno vsakdanjo Solo, naslednji dve leti pa nedeljsko alt veLerno. Izstop iz Sole pred konca-nim 14. ietoiu oaj se dovoli samo tistim otrokom, kateri so si oze prisvojtli za ljudsko Soto zapovedane najpotrebnise znanosti. To je naSe maenje. Celiii osem let bo marsikedo tozii, to je proved! Saj ne treba, da postanejo naSi otroci udenjaki Se ve, da tega ne treba, a bodite gotovi, da se otroci v 8. letih nUS prevec ne nanfie. Zdaj so S.iSi napred-ka, in ako uccetno za drngiini deielami in narodi za-ostati v kmetijatvu in obrtuijatvu, moramo za to skr-beti, da si pridobijo nasi otroci vsetiste potrebnezna-aosti brez katarih nij misliti prave ljudske oniike, pa tudi nikakoSnega pravega napredovuiija v dubu sedaj-uegi Oa«>a iu posed.jmhznajdbabin toniti vkmettjstvu niti v obrtmjab. Za kmeta je za-losti, da zna nekolko brati iu pisati in k vecemu Se kaj malega racamti, se [navadno slist, ali pa Se liujse se izrazuje kak zarobljenec: Za kuie' je oralo ia motika, z bukvarai ia peresom naj se UKvarja Skric! A to »o zastarela in uze popolnem strobnela na-Lela. Saj pravtte, da fao^ete biti svobodni driavljani in svobodao uzivati svoje pravice! Ce res bocete to, potem je pred vsera in sicer neobholno potrebno, da poznate nekoliko vec sveta, nego se ga vidi iz doma-cega zvonika, da poznate vsaj drzavoin ojenaprave, vuzne dogodbe iz :>jcne zgodovine itd. Iu ce bouete biti ra-zumni kmetovalci, morate poznati vsaj lastnosti one zemljc in i»nib rastlin, katere obdeiujte, se morate na tancneje seznaniti z naravo, katera vas obdaja itd. in fie vam je mavi biti dobri obrtniki, terobrtnije zugod-nim. uspebom opravljati, kako bocete to brezi nekoliko risanja in brez pot/ebnih znanostij o novejsib iznajd-bah? itd. Nase Sole morajo biti osnovane primerno dubu sedajnegu casa, da vatrezejo poti-^bi in deloma uzo vzbujenemu brepenoHJi po vse^transkem napredku. Doslcdno se mora pa tidi podalj^att cas Solskega o-biskovanja. Da morajo otroci solo obiskovati Se po koncaucui 12. letu, je koristno tudi iz tega uzroka, ker se zacne ilovoka Se le v 13. letu pfav urn vednti, da sain spo-znava korist in potrebo raznih znanostij in za to, ker v tcj starosti hitreje razume, kar slisi in loze in da-lje casa obdrzi, cesar se je naucd. „Tu in tarn mislijo," tako beremo v predgovoru zbirke postav in ukazov o ljudskih Solab, „dane morejo biti brez potnoci otrok uze od 12. leta naprej. in, ako se stvar od te strani ogleduje, kaze se re-;, kakor dabibda zapoved zastran podaljsanja Solske dolzuosti ostra iu tezavna. Ali na-dejati se je, da scasoma tudi ti krogi spregledajo in da tudi pri zgorej omenjenih stauovalcib. mestndi in kmeckih, zmaga preverjeuje, da le podaljSant Solski po-duk zamore povzdigo Ijudskc omike zagotoviti ter da vse, kar se mora v ta naraen stonti in trpeti, skoraj namaie s 5rno barvo; pretuO^an in robat teiut si na-siplja se svinceniin prahom, ako ja bleda pa s kat minora. Ako ima lepe zobe, uaj se smeje itd. Vidi se, da danasnje gospe in gospodicine ne zuajo nic novega, ampak da so hodile v tern obztru pri grskih hetairah v solo. Dobro je, da se S'.ovenke vendar nijso prevec udah temu neumnemu lispu, saj so uXe tako lepe! Hmlv Ce izpregovorim h koucu Se nekoliko besedij o obleki grskega ^enstva, menda mi bodo ljubeziijive cita-teljice hvaleine, ter ob enem se prepricale, da danas-nja nosnja je vsaj v glavnih potezah tudi le - giska. ^Nihil novi sub sole". Navadna obleka jim je bila bela tuoika (hiton), to je srajca brez rokavov dolga da pet. Na ramenih je bila z gumbo pripeta in okolo vrata vcasih se nSpi> cami" okir.cana. Pod prsimi bO bile se Sirokim pasora stisneue, v zulosti Se to ne. Crez tuuiko so imele kratko snknjico, tudi Lez opasje stisneno, in na robeh pa mnogo raznobarvanih trakov. Po zimt so imele se velik plase z mingimi prepro-gami, s katerim so se skoro tako psgrinjale, kakor dandanes se Salom. Snov je bila navadno Ian ali pa vol-na; uborno Ijudstvo je no3ilo povrSno obleko ne bar-vano, bogatini pa barvano: Sarlah pnrpur z razlidnimi J nuancamt, posebno temno rudece in modro. Obleke nositi, v katere je bilo zlato vtkano ah vpleteno, nij bilo v obce dovoljeno, ampak le glediS5uim igralkam in drugim slatbogiasntm ienskam, da so se poStena de-kleta in zveate ^ena njih dotike in dru2be varovale. Gevljev poStene zenske nijso poznale, ampak le pod-plate, zjermeni, tako kakor naii memhi in puScavniki; hetaire so panosite naSim pantofeljnom pndobno obu-vrtlo, posebno z viaokira podpetoikom. Laaje so Gikm- zgine spred dobiakov, kteri izvirajo iz boljse izomike otrok no le njim sara'm, tern vec tudi starSem njiho-vim, med tern ko otroci, ki so v otniki zaostali, kar so v mladosti zanemarili, te2ko kedaj popravijo in so zarad minljivega dobiaka, ki jim kako delce donasa, za ves] cas ziveuja v kako nizko siuzbo in k manje rodovitni delavnosti obsojeni. Nudejati se smemo tega tern zanesIjivtSe, ker so tudi drugod od zacetka enake tezave b«le, pa so jih v kratkem premagali. Goddo se je, kakor vsakrac, kadar se upelje kaj novega, ako prav borjsega; treba je bilo casa, predno so se ljudje preverili, da je novo res bolje, — in zdaj ne bi popu-stili nove naredbe za uobeuo cono, ravno tako ne, kakor .pri nas nikogar ne mika povruiti se «. pr. k ra* boti nekdnnji in k podloztvu." E, KI. Dopisi. V Gorici 7.oktobra. V tern teduu bodo voiitve volt In ih moz v kmeckih obcinah •- uze povsod dognaiie in pribodnjo sredo se bode bil ua Stirih bojifiaih voiit-vem b'>j. i'rva direktna volitev nas najde goriske 8lo-vence tako razcepljene in razdrazeue mej seboj, kakor nijamo bili ntkdar pri volitvah dezolnib poslanceV. Sonant, Goiiearji in tohmiiaki vladnt oportunitatovci, vsaki iinamo svojega kandidata in ii'j cud^ telaj, dv je izid nckoltko dvomlj.v. Mi 89 ve, da moramo za-govarjati svoje stsliica iu lehko delamo to z dobro vostjo, ker se drzuao se veduo starega od tisoc in tiaoc Sloveucer patrjenegy. pro^rama in ker smo po-stavili tacega kandidata, kateri nij niti odvisen od vludn, «>iti od stranke, katerej prede za staoovske pri-vilegtJH, niti ue od lastne aastihlepnusti iu doaaiala-komno^i, ampak mogn, kateri je celo svoje ziveuie posvetil Jjud^tvu, ujegovim pravicam in koristini. /.a to pa se tudi zanasamo na pohticno razuranost goriSlco-slovcnsikih volilcev, da nam v ogroranej veCm' pomo-rejo do zmage sebi v <5ast in v kori»t dezeli, katero bo naS kandidut gotovo izvrstno zastopal. Pnpoveduje se nam, da se uekateri Se vedno zelo trudijo pridobiti glasove kraskih volileev, okr. glavarju Winklorju. Kaj bocejo taki priliznjeai zapeljivci; Mari hocejo zanesti strup demoralizacije tudi mej poSteuo-znacajne KraSevceV ga nijso uze zadosta razSirili p> toluituskth hribib, kder jo uboga Ijudstvo po t kih pri'kaojenih volkovih v ovejih kozah u2e tako zaslep* ljeno, da je volilo dozdaj skoro samo uradnike za svo* je poslanceV G. Winkler je res izvrtten moz v svojem urad-nijSkem delokrogu, a kaj vam more pomagati v diZav-nein zboru, povejtc? To vam je dobro znano, da so zdaj nstavoverci ua krmilu in da uaui je Slovencem sedajna viuda nasprotua. Winkler je nje sliuabnik in more kot tak podpirati njene namere, ali vsaj se jim ne sine nikdar ustavljati. To ste vidcli letos jasno, kako so vsi vladni organi v cenilmh kouiiasijah zago-varjalt vise tanfe. da bi se dosledno posestuikom davki na korist drzavnm denaraic povikS^dt. V driavnem zboru se tudi rvSuje vsako leto proraeun drzavmh stroskov iu gospodje ministri zahtevajo vehke zneske za vojuStvo, za policijo, za uradnijStvo sploh in za druge vec ali manje potrebue drzavne naprave. Tern veei zncski se dovole, tern vise raie drzavui dolg iu tern vise rasejo tudi nasi davki. In kako, meuile, se jam navadno viseli wz hrbet, posobno pri dekletih; a osipale so jih navadno z rutneuo barvo in nuzale z dragoeeao diSavo. V zulusti so si jo afcto odrezale. Moda je bila tudi v poznejsih casdi da so st obrvi Lr-uile, obraz pa z belo in rudeco barvo nasi pale. Za toiletto so tohko casa potrebovale, kakor dsnasnje dm. Pri bogatih gjspeh je moral bitt sreberu umivaluik ; mnogovrstuih zrcal tudi nij smela pogreSati, in, igel, trakov, inriz za lase je po sobi kar mrgolelo. Da je bda zlateninu, kakor prsteni, rocmji, neobhoJna po-trebua, to se samo ob sebi tazume. Tudi prahu za zobe nij smelo maojkaii. Ko nijso imtle cisto mc dela, so pa pitale golobe iu golobice, katere sj do bi vale iz Siciiije, xili pa pestovale male pricks iz Malte. Ca je prilio kaj tacik ieusk skupaj, bil je ujih pomeuek sa-ino o modi, o kiucu, obleki, in mejsebojni lepoti. Vse. kakor pri uas! (Dalje.) Jiinak. lludcca nit r nGlasovi* ggodovini goriSkih Sloveucer. (Dalje.) ^ustili amo juaaka zaprtega v njegovi kovafiiji in trepetajocega na vseh udib, ker se je bila na obuebji pokazala osodepolna zvezda repatica f,Ji»kraN,' katera bi bila imela po izrekn slavnostrahopetnih astrologov se syojim aarecim repom vse Slovnny posmoditi. Dolgo se nij mogel zavesti in Se dalje se mu nij hotela od prevelicega strahu zasirjena kri po zilab raztedi. Trebalo jemnogo petakastih iodesetakastih oblizev (da* Strov), preden mu je priila kri zupet v navadnl tek in so bolea»ne odtegle, Kmetje so mu jih pridno pri* bodo gotovi, da bodo federalist! v vecmi. To se bo zdaj kmalo pokazalo in nadejati se smemo, da federalist! bodo tako gotovo v drz. zbor imeli ve-eino, kakor gotovo so ustavoverci po krizi ostaK brez vsih pripomockov in jih .tudi Ylada ne ^more tako zdatno podpirati, kakor poprej. • ¦ . . ' • ' Oe pa federalist! pri volitvah zmagajo in vi-dijo, da se da na Dunaji kaj storiti, po tern se bodo tndi Cehi menda radi podvrgli sklepom i'ede-ralistienega kongresa na Dunaji, kajtidrngaee bi bilo res misliti, da eeska politika spekuUra na bli-znji propad Avstrije. Knialo se bode tedaj wf zasukala, nadejamo se,# da naholjSe. Ministerslvo z;lnj pripravlja proraeun, kateri pride prvi pred drz. '/Men; deficit bo letos ua vsak nacin za dnsii prisegel deficit poprejfinjih let, ker je samo pri razstavi zavr-zeaih Im 1G miljono? gold.; kako bo na vs> to reel odgovarjal ubogi Deprotis in kaj bo sloril, ko pridejo na dnevni red interpellarije zarad krizo \ On, ubogi moz, vam ne ve nobene pouioei, kriza vsak dan v daljuejse kroge sega, trgnvea nLe inm in bliza se zdaj celo posestiiikn. Kaki nasledki znajo nastati iz toga? Da bi mi imoli patrijoth'iu' poshnce iu da bi se Kilo le kolif-kaj patrijotizma v Avstriji, cela vrsta hivsih iu Se sedajnih mini-strov bi se morula zagovarjali pred drz. sodnijo za mnoge napake; tako pa se vtt'ina poslawov boji koinu kaj otitati, uze veino zakaj. Mimistor Stremayer je bil to dni v Marihoru pri slovesnein otvorenjij nove realke iu se je hotel pri tej priliki nekaj oprati glede* toga, da mu ustavoverci o&tajo zvezo s klerikalci; on je tedaj pondarjai, da se se gmerom drzi nai'ei leta 1848. Ktfda glede zatiranja nas Siovencev; v ostalem je i^vemayer jako gladek moz, ki In rad sodel na dveh stolali. Hmtska dobi zdaj popolnoma novo vlado in mnogo novili uradnikov Ilrvatov narodnjakov; llaucli pa se zineroin masa, dasiravno nijma upanja, da bi Se kedaj prisel na krmilo. Na Francoskem zdaj monarhisti v rosnici ua to mislijo, da bodo restaurirali monarhijo pod Hou-rikom V.; pridobili so si v narodni skttpSdini uze 110 glasov in mogoco, da se kaj tacega zgodi. Pa potem gorje Francoski; mej narodom ima republi-kanska stranka ogromno veeino, Se vojastvo je ve-einoma za republiko; nij enda, da patrijoti, kakor Thiers, Gambetta, da se celo finanLni \niinistcr sva-rujejo pred poskusom r odstranjenja republike iu h-peljanja raonarhije. Ouli so se glasi v francoskih, angleSkih in nemSkih novinah, da, ee monarhisti res prokli&sjo monarhijo, bode na Franeoskem na-stalo tako fclanje, proti 'katereinu je Kotaspiernvo Dantonovo in Maratovo v prvi republiki igraea. Uboga Francoska! narod francoski je uze stra-5no dosta km prelil aa svobodo in zdaj ga morda so najvefo skuSnja Faka! Dokler se za svobodo vojsku-je, gotovo je vreden simpatij clove^anstva in ne bo se propal; \a v rokah Bourtoncev. pabnjen !)i bil v pozabljivost. Tisiers in GamlK'tta l>osta izdala ost™ manifesto proti monarliiji. Mat Malum pa je popolnoma skrit in se na videz za nif ne l>riga, ne more se tedaj vedeti. <*-e bo republiko izdal, ali pa ohranil. Zdaj se vrsi v Trianom pri Versailles-n proces JJasaine-OY, ta francoski inarsai je zatozeu izdajstva pri Metzu 1. 1870. Akti tega procesa obsegajo na CKite spisov, samo zatozba traja uze o dni, konec-na obravnava bo tedaj gotovo e>z leto trajala. ker bo zaslisanih fez 1000 prif: in sam zagovor bo ob-. sezal velikansko delo ve(Mh zvezkov. Xe ve se si-cer, re bo obsojen, ampak slisi se. da bo Bazaine fudne reei na dan snravil in da se bo izrezal. Vo'.itve na GoriSkem. Iz Lokavca S3 aam je telegralbvato 4. t m. flNad Lokavsko citalnieo razstava vjhra. moznarji poka-jd, alavna amaga; izvoljeni bo sami svobodnjaki ".— Iz Ceniic; se nam pi§e: Pri nas in v Sempa* su sraov kljub vsun naporona Tonklijevcev in bar. Rech» bacha zmagali svobodnajki i vsi votild niozje, 11 na Stavilu so svobodaega misljenja in trdncga znafoja. ¦-k. la Skril j smo prejeli to porodilo. VrSila se je 3.fc m. volitev v obemi Vertovin, kder sta izvolje* n*d»a moia nase atranke; v Kamnj ah pa sta iz-voljena dva zarotena ,Glasoveau fajmoSter in A. Vo-j^opivee. V nafii obdiai, Skrdjp, bila je prava borba, ker Glasovci so delali na vse knplje, lovili so glasove na pol ure dalefi, p» vse zastonji; izvo'je-ja sta dva po-stensj, RVobo-loljul)na moia, katera Uosta vo!il«, k:ikor je ljudstvu, pa ne cluhovnom, ali vladi pnmerno, - V Krizi se je volitev tudi dobro obnesla, vsdi 5 volil-cev mora bni vesela na§a napre'lnja§ka stranka. Iz Dornberga smo dobli sporocilo, da po hu-di borbi, pri kateri se je posebiio napinjal 6. g. Kolav-dic, je bilo izvoijenih 5 volilnih moz odlouno napred-nja§ke stranke, kateri se ne bodo dali preslepiti oe p >d^rKolav6ie u, kateri jih j««ze TOt voldni dan KHdoati sli§;d, §e manj pa po c, k, wradnikih. V Ver-toj bi je bila ravno Mi dan-volitev in je od 5 vol ilea v, sumo c()on ^otnvo'Tonklijeyee. drad so menda na^e : str-ink'1. 1 ?. Rih on berg.-i sino dobli. d-»lj; dopn, ka*<-; r<>gi pa le tikraj$ant»ga priobelmo. IV» nan bila j*' -4. j t. m. volitev 6 volilnih m »2; prUlo je k toj volitvi ! blizo 4() mo^, kmero je veemoma g. Fabjan, rnjen v I Kobdilu in som presaijan sosed in iskrem wprav»ar" ' zbi>bnalf zarad 6esav je volitev vecinoma v br«zdomo-I v nifk-'iu, ,ultra kterikalaetii*1 zmbla uhla,, Ta uioi, j k« noma ruzimviaza napred«*k narod.i, je v imenu Ton-i kltjt p-'oslepil innog.* nasihmanj razamnih kmutov, ki-| ti-rti jo komanliral in jim imum kaaddatov na alio ¦ septal, «n Tonklijov agent pa e, gosp. %ht\l: Nustal j j<* ni"il volitvjo tudi prepir mej tem agemom in vlad-i nun kiiniissarjein, a pm m j« v*»k hip blamiral, ki*r • vladni komisur mu je r |^ iHta mi^il Pontijal jo oni 1 agont tudi naAemu zopaiia visoko inilost, da bo so- gius'io za volilca tzbrau, ce p:td^ na svoja greAna ko-Itmu in mod goriskoga klefieplaasn, kar pa je ims Kiiadaj-j ni in svolmdnim principomzve*,tiznpanz indignacijo zavr-' nil. Sicor pa sta dva volilna inohx zadosta poStoujaka, ' da boHta, dasiravno Se neodloftna, §e v pravem c»su : provideln, da narod jo na Soeni sttani, edon je po-j polimina vladnn, dva pa sta Tonklijevna in bonta na ; dan voliltvc odloi^ila gotovo zmago zmorom zmago-nosnega. mkoli blamajocogft so dr. Tonklija. iz Mirna se nam pi^o: Volitev volilnih mo); jo vkljub ttmu, da §e vsi volilci miso bili povabljeni in da si» je volitev nkoro tajno vrtiila, vendar dobro izpa-la: • d ;• volilnih moz, sta 2 od'ofino na§a, enega je ¦ v. g. Stros lovil, ki je prisel nn!aiL iz Kobarida sem, i da bi agitoval za Tonki-ja; vondar pa senadjamo, da ; j? nas /.upan moz, kateri so bo pri volitvi tavnal po I zelji vt-Oino nast'ga prebsvahtva, katero po/.na in Iju-; bi Lavnt'a. J Iz Kviikega nam porocajo ondotni rodoljobi: 1 Pri nas jo Ijudstvo v narodnem in politicnem obziruSe i zaspano, nema pojma o teh redeh in gg. nunci tudi ; zato skrbc, di ga v temi obdrzo; zato pa so gg. nun- i ci v nekterih brdskib krajih popolnoma gospularji po- ' liticne situvacije in pri volitvi volilnih mo/, so skoro sami oni glasovali, ker drugih volilcev je tu pa tain malo priSlo. Zraven tega so nekaterim voliicem tudi vabda pn>kesno dosla, cesar je kriva Uechbachova sa- movoljnost Mi vsi smo se drzali <»glasa namestijStve- n-^ga, vsled katerega bi imele volitve biti CJ. t. nt. tako pa nam jili je nas preljubeznjivi pa§a prav na tihem na 4 t. in. 'nbesil. Vkljub vsrj neugodnosti, wnd.ir upamo do od 14 glasovi katere imajo Brda, So«'-i i kanditlit saj 5 dobi. Sicer pa se slisi, da liocejo ne- kateri proti tej volitvi protestovati, ker jt* In'io vse polno nerednosti. 1 z S e 1 a 5. okt Povsod na Vipavskt-m s;) volitve se procoj ugodno izsle; le v Gojacevem so ondotni kratkovidno/.i izvoldi zupana nemskntarja in vladncga moza, invno tako v Kamnj ah dva moza, ki bista za goriskoga Kleceplaza glasovalt in v Smarjah, kder ja ixvoljen oinktni, popolnoma vladni zupau. Da je tu pa tarn v Goriski okolici Ijudstvo tako kratkovidno, tvmu je menda uzrok pnprejSna grofovska suinost; a nadejati se je vendar boljso pnhodnjosti, ce enkratpo-mrjejo ^tarokopitnezi, kateri zdaj vecinoma zaatopajo intelligenoijo na dezeh in veeidel imajo zanpne sluzbe v rokah. Ljudstvo do teh ljudi nema zaupatija in pravi, „k t'emu bi hodili k volitvam, vsaj vso edno storijo, kar koeejo i.t.d. Bo uze boljsi. a dobrih utiteljev (ne kreatur) nam preskrbite. Iz K anal a smo dobili sledcce pismo. Xaj vladni mozje in njih fekrivni zavczniki iz Tomina delajo kar hoc«*jo, vendar so pri nas volitve volilnih moz tako zagotovljeue, da v najslabsem slutiaji Lavric dobi nad-polovico nasih gla^ov, kajti za kandidata, katerega nanvetnjejo ljudskc pijavke, in h katerim pristevamo mi neke skrivne zarotnike, se ne more nihee ogreti, oe tudi bi bil dober," tako pa nam ponujajo vladncga moza, katerega naj sami volijo. da jim bo pomagal mav-he pulniti. Za Tonklija bo tn pa tarn gla^ovala ka-ka zgubljena ovca. Iz Sezane se nam je vderaj telegrafovalo: Naj-uplivnejsi m«zje na Krasu podpirajo Lavri5a, 2/8 gla-80V v najslabSem slucaji. Winklerjevci nemajo mocij, Tonklijevei 5e manj. Iz T o 1 m i n s k e g a nemamo p witivnih sporoeil, nego denasnji dopis ; vendar pa so ra^mere zadosta dobre in se smemo zgotovostjo nadjati, da Tolminska gospoda ne bo preslepila vsih kmetov, gotova pa ne Cerkljanov in kotarjev. P6 sporo6liih;Wd.ti je vploM nasi strankr popolnoma ugoden; vendar ptasene smemo preyed na to zanalati, kar smo dozilaj storiJi, ampak vsak Socan naj zdaj in posebno jia dan volitve „ neumorno dela, da nam nihee ne otltegne isrt&$ moL " m naj pri vsaki priliki politicna sleparje^ifc «Wraea ter narod podu6eva. D»voIi nam na posled, mili na§ s'.ovenski narod na Goriskem, da tu odkritosrdno in mirno izrecem> glede moza, kateri to ima zastopati na Dunaji, da oni ne more biti moz, kateri se je odal drogemq, a ne kmetsk»mn stanu, katerega ima zasto-pati; govoriti in glasovati bo moral pred vsem in po* sebno za »a stan, a tebe mili narod, postavi k vedem v drugo vrsto. Se manj voli'e tnlcega, ki je dokaza\da mu ,|v' naroJ lo sredst.ro za njcgnve osobne namene, Zalibog ii' mortvno in no «m*mo priporocari nnba-nnga c, k. tir.idnik i, ko bi bil tndi sicer izvrste.i mb. zak, kajti vfzan jn na ministre; k"dar ti kaj predlo-zijo,ne more j»m nasprotovati, kobi bil tudi preplan, da je predlog napcen. Nek poLten in na Tolininskehi znani uradnik, ki so mu kand.datuvo ponnjali, je izre. kel: nPustuo nas uradnike v mini,* vi hocete mojo, uli svoj» ne.r^co. Svojo hoftete ee gledam nas« in na svojo sluibo, mojo pa lmc.»to, ce gle-lum to akerbim za V as. Zraven pomislite, da nij Soon jzmislila izreka: „Nobeden ne more dwma gospodarjoma slu2iti j" (Ljudstvu in miinslersvu) Ampak to stoji v av. pismu. /atony pa so zeleli m zelijo pvavi avobodnjaoi, da ne bismoli r,k. unidmki poslanei biti. 0 k. uradnik* vo- * hti pominja ddjefda"je Uiidntro zadovoljnoz miniwti'f, hofn padpiraM. Slivenei in eploh Slavjani da jih pa m j smo in ne nvjremn zadovoljni biti so Bedajnimi nnnntri, kar smo v naflom listn tolikokrat dokazatl Mozje ne dajte se tedaj zapaljati, skrbite za-so in no za drugo sta iz Notranjskega in iz Vipave, je gotovo, da Hob-enwart propada in da sijajno zmaga kand'dat mladih dr. Hazlag. Mi smo zadnjic tudi mitel jzrekli, da ie skoro verjetcn kompromis mej starimi in mladimi glede Razlagovc kandidature; dr. Ravlag je po Narodu me* glasil, da on Sa zm^rom ka.ndidojo na Notranjskem, veiidar pa su ob enem ne odpove* Ljubljanski mestnl*' kandidaturi in kuj nHStane, ce bi bil Razlag, v obeh * | krajih voljen? Gotovo sprejme poslanstvo za Ljubljano in Notranjci bodo moif.li So /mkrat voliti, pri kateri volitvi skoro gotovo potem zmaga Ilohenwart. Oe rata, smemo reci, da so jo stari dobro iztuhtali. 8ieer po Kranjskera reci za naprednjaSko stranko izvrstno stoje, skoro povsod proderejo njeni kandidati proti kandidatom starih, posebno so jo voseieti, da Costa, ta osabnez in sebicne^, pade, Na Stajerakem je ravno tenka; tarn bo izvoljen Vos:sjak, Ploj, Pajk, Prus, sami izvrstni naprednjaSki Slovenci. Na Koroskem bosta letos prvikrat zmagala 2 Slo-venra; Vigele in Emspieler bosta Oastno zastopala ko-roskc Slovence na Dunaji. Nad to zmago na KoroS-] kem maramo biti posebno veseli. Voblni odbor za | Istro razgUSa v pisebnem manifeslu za volilce dva i kandidata in sicer ptevz. g. Skoft Dobrilo, iskrenega i S'ovana /a koperski, pireeki in vodnjanski okraj, pa j g. VitezieaJ, svetovalca pri drz. pravdniStvu v Zadru j za pazm?ki, volovski, kvnki in loSinjski okraj. Ker je • izvoljitev obeh kandidatov gotova, bodo vendar onkrat I na Dunaji zvedeli. da v Istri zive Slovuni, ne pa sami j Lahoni. V trzaski okolici je izvolitev g. Nabergoja skoro gotova, saj SeTriesterca topriznava, a vendar je treba vrlim okolicaaom pn'porocati, da so vsi edtni. Trza§ki Socani debijte! Kakor vse kazo bode leto* ua Dunaji sedelo 18 do id slovenskih ptslancev; na vsak nacm lepo Sttvdo; Le bodo vsi energidni in poSteni, lehko kaj ol njih pricakujemo. (2-apan iz Ski-bine, g. Pi pan) nam je podal dolgo-poslano v katerem odgovarja g. p. 2. da on nij nikoli agitiral za Tonklija, ne za nobenega ' druzega iu ila se spioh ne briga za politicno agitacijo, temufi. da on psipusfti vsakemu svojo mnenje.— Dobro tudi tako.-r-(Zadnje novice o volitvah.) V Solkaftu. Cirk-neui an v vecih vaseh na Kanalskem so izvoljeni za vo-lilne moze sami privrzenci na§e stranke, ki bodo gotovo glasovali za Lavric-a; ravno tako nam jedo§lopri skle-panju lista mnogo pisem od naSih zaupnikov na Krasu, iz katerib posnamemo, da je na§a stranka skoro povsod popolnoma, ali saj deloma zmagala. Zivelt vrli KraSevcJ. Razne vesti. (OxnitnUoO Pri vseh brzojavnih postajah se do-bivajo s 50 kr, kolekovane tiskanice zb dopisavo v do* Priloga k 41. štev. " Soče" maci drzayJL kterih raba ima ta dobro, da nij potreba priF^aB'warfe na ppsfanice, :-L,:.•¦' ^BH^ttya se se, da se take tiskanice, ce so sepo-%S|^^^(>'Zaraenjavati z novlmi, ako se marka nij ; /T^csttt due 6. Oktobra 1873, (fi^wtvniiti vMifini «di»or) za volitve mestnega staresmstva oziroma dezeln»>ga zbora za 'frst su okolico jo imel v nodtljo 5. t. m. v Kojaiiu volibii shod. knte-rega se je vdedezikceli odbor, pa tndi mnogo ocllit^nili okolicanov. Doloeif se je pri tej priliki izvrsten program, katerega bo moral vsak kandidat podpisati in s tern obJjubiti, da se hpce vedno zvesto po iijem ravna-ti. — Tako postopanje vrlih okolicanov nsuu je naj bolje poroStvo, da je panitaljanski mestni zbor prepozno za-cel poitaliancevati slovensko okolico in da ostanejo vse njegove sile brez izdatnega uspoha. Slava postenim rodoljubora, kateri se za brambo narodnoMi in starih pravie trzasko okolico nevstrascno potasojo in sreeen uspeh blagemu prizadevanjn," (Vellklm poaeatnUiam aloveniikih oiirajev n» fiUirlltivm!) V($ki posestniki italjanski so ne mo-rejo nifi kaj zedinui, Paee-ta neeejc, Pajerja, nasega naj* v.'utaga sovraznika samo nekteri, mnj temi Dr. Tonkli, ker ga je v nekera odborn nasvetoval, grofa Leop. Strassolda hoeejo samo nizji Fnrlanje, veliki posestniki goriSke okoliee in veeina slov. vel. posestnikov pa bodo najrajSi volili barona Taceo-a is Vogerskega. Pravijo, da je svobodnjak in federalist. — Mi pa opomnijamo nase velike posestnike, da bar. Tacc6-a poprej interpellujejo, ce bo postopal z federalistu-.no stranko in volijo ga §e le potem, Se obljubi, da se bo potezal za dnsevne in materjalne interesse nase kronovine, in da bo zmerom drial se federalistienih nneel. Danes so ne moremo; prihodnji?. pa bomo gotovo naznanili volilcem vel. po-sestva in raest in trgov, katere kandidatenasvetuje na-so draStvo v obeh grnpah. (lid f ttveljnlltvn V. pnl>pi«-do izfiv^ovori, „o-sla" iia hrbtn ai).-.iti.— <>»/.naniio). (j. gospodj*' (irustveniki, spauajoci pod goi-'ski oddelek. so naproseni sniti se v nedeljo 12. t. m. o paludrw v drustveni pisarnici, kd« r se bode izbral en u .Minnik v drustveni glavni odbor. GOfflSKl 0DDI5LEK KMETIJSKE DOU/BE tf. Oktobra 1873. (Cittttnir* « i&ojann> prfGne dne 12. t. m. svo-jo glediSeno dobo, h katerim povabi prav vljudno vse fiastite ude i rodoljube; piedstavljala se bode: „2odo-ljnbja zmaga-4, dvogovor iz Sehiller-ja, potem ^skok** §a-loigra v enem dejanji. Po dramntieni predstavi bode pies. — Neudje plaCajo 30 kr. vstopnine". — (swiek.) Pod mostom zelezne ceste, ki pelje i;ez Sofo naSli so 29. sept, mrtvega moza, ki kaze ka-eih 36 let inje kmetskega stann. Zeleznieni envajgaje isti dan vefekrat videl po omenjenem kraji se sprehajati. Ma j lino eulo so tndi pri njem na§li. Ali je samomor ali kaj, se ne ve. (¦•»¦* «c*iptmn:t PoroSa so nam ravnokar s Kra-sja in z ajdovskega okraja, da so se izrazili nekateri na-si stranki sicer prijazni mozjo, da bodo, ako bo izid volitve dvomljiv, raj§e za Winkler-ja glasovali, samo da Tonkli pi-av gotovopropade. Zaboga, lene takoneum-nih manevrovJ Glasujte vsi svobodnjaci sMno za nasega kandidata in zmaga bo na§a! — 08 pa pride doofcje volitve med dvema kandidatoma, bomo uLe videli, kaj bo storiti.— Tift pognmno in sloJsno! Kmetijske i trgovske vests. (0 pridelavanji sgodnjcga spargelja in hrcmpirja.) (Dalje.) [A. §pargelj.] Do prve jesetti zrastejo Spar-gelji toliko, da dosezejo visoko.st dveh 6nvljev all pa se ve6. Leh se pa ne sine po zimi zanemariti, mai-ved je ueobhodna potreba da se jih •/. gnojem in zem-ijo tako puknje, da jim pi vie '/una ne skodnjo via?.* itost, mraz —, diugiu pa, da se tudi zemlja, kolikoi-treba poguoji. Gnoja, zmesanega se zemljo, se namree toliko na lehe natrosi, da postanejo z bljizni'n svetum enako ravue, to je da se vsled grebenov imsstnle r»-zorji zasojejo. Ak<» bi se tega ne storilo napolnili bi se i-azorji po zimi z vodo, kar bi spaigeljem hudo skodovati utegoilo, kajti segnjdi, pa tudi posebli bi lebko v hudi sulii z:mi. Na spomlad se zopet rablo natrosenega gnoja in zemlje toliko odvzame, da osta-nejo rastliue le kakega */* cevlja na debelem zakrite, po navadi se pa to lahko opusti, kajti po zimi segooj iu zemija u^e tohko polezeta, da ad skodaji;, tudi ce se nic ne odvzame, in da je zadosti, ako se gnoj le na lebkeni podkoplje. V drugi in tretji jeseni, se tro-senje se zemjo pomesanega gnoja poaofi, r.ivno tako tudi spomladansko podkopavaoje; v uusledojih ji^cnih je pa popolno ustiezei«o, ako se lehe ie kaka dva p.J-ca na debelem s kratkim 'giiofeni pokuijejo, katerega se na spomlad alt podkoplje, ali pa kar ostrani. Ponirle rastline je treba se ve, da z novind nadomestin. Vr tretjem ietu se sme se le z izrezavaiijem Sparge!ja pnceti, pred pa ne; kajti zgodnej§i izrezavanje Sko-duje prevec rastlinam. Do zdaj popisano obdelovanje potrebuje zares velike marljivosti in vendar, bi dost<;li •/. njim le majbne koristi, ako bi opustili pravilno iztezavanje rastlia. ka-tero je pri nas navadno se skoz in skozi napacno. Treba se umnejsega popnjuti, to je, ivkli bi skoro pri pridelavanji spargeljev najglavnejsa rec. Spargelj mora priti res,' obleden (gebleicbt) — bel v kupcijo, vendar se pa ne sme to s tem doseci skusat>, da se globoko iztczuje; ne, tegase kratko ni-kar ne sme* stor ti. kajti tak spargelj mora prvic gre-nak biti, gbtvna napaka na§ih Spargeljev drugicjepov-zivalni del kaj inajhen, ker se more zaradt trdosti pod zemljo rasenega dela skora vse zavreci, in tretj c kaka Skoda se rastlinam z globoko reziijo ne del», ker se prav lahko korenine prerczejo. Opusti te torej to neumo izrezavanje, ter popr»m.te se b.»ljseg.» nacina bledenja. Na Nemskem, Francoskeni in sploh povsod kjer se spargelj umno obdelaje, ga navadno s torn bledijo, da ga z nalasc za to i arejenim lonrem, a!i pa z lonceuinii iu lesanimi cevi pokrivajo Mi moremo o/. in. sk-V/i sb« kt - ne greaki, in Svr lehko *e bo oliracal vladni sluzabnik kot poslanec v takih sitnili sluc.jih? Necete? tudi prav, vara povemo m>. AH bo uazua'ni], da ga glava ali kaj druzega boli m bo izostal iz dotienih sej; v tern pri-merljeji izgubi opuzieija en glas, kateri je dOstikrat odio&len; ali bo molce glasoval za vladai predlog; s tern se bo vladi se vise prikupil — a ravnal bo zoper svoj mandat in pomagal bo kratiti nase pravi ce in za-tirati nase koristi; — ali pa bo pogumno so svojimi tovariSi glasoval zoper vladni predlog — in f6e to stori, ga kmaio poklice k sebi ostra gospodinja viada in mu porece: Ljubi moj Dreja, ti u»jsi vec za me, o sir. Jurji poifici si drugo slnzbo, — ter ga poSlje apacirovat. V tern primerljeji no bo samo on kaznovan, atnpak kaznorani bomo tudi m*, ker ifcgubirao pri namestnij-Stvu ali dezelnem solskem avetovalstvu izvrstnega za-Btopnika, kakorSmh ravuo pri teh oblaatnijah naj nuj-nisi potrebujemo. Tako je, vidtte! Pa naj vas opoiunimo se na uekaj. Ko ste lani KraSevci odlofoto protestovali zoper Ornetovo posto-panje v drzavnem zboru in mu ostre nezaupnice pod-pisavali; je njegov politifini prijatelj Winkler na TolraiDskcm podpise nabiral na zaupnico, katero so Crnetu poslali. Mi vemo prav gotovo, da je on Cmetovo postopanje odobraval. In zdaj naj bi Kra§evci Winklerja volili, kateri jc jusno > pokazal, da so suce po istem politicneiu vetru, kakor OrueV Kde je dos-lednost? Gospod dohtar Katerisibodi v Sezani se je v sedmi latmski Soli logike uLil; pojto k njeinu v svete, vrli KraSevci, on bo gotovo nasemu mnenji pri-trdil. Vi pa tolminski rodoljubi, katerim gotovo tudi bije gorko srce za narod, kateri tudi zelite biti dobro zaatopani na Dunaji, iztrgajte Be iz krempljev onib X>rilizujetiib zapeljivcev, kateri zaaledujejo se svojim piizadevafijom samo sebidne naraere, samo svoje osob-ne koristi, ne poslusajte onih adjunktov, kateri so sladkt samo takrat, kedar hocejo od vas kaj doseci, sicer pa gorjupi, ko strup, s kuterim hocejo umoriti ves narodni uapredek, vso ljudsko svobodo. Winkler je za vas, je za nas gorifike Slovenco sploh jako zasluzca moz, a drzavno poslanstvo je ma-lohasljivo in celo nevarno v njegovih rokah, to 'am mora priznati earn, Se ga vpraSate, kakor je ranki postenjak, c. k. okrajni glavar sezauski, Aloizij Pollay nekdaj priznal, da kot od vlade odvisen poslanec ne more dosti storiti in je svojim volilcein uasvetoval, naj izvoIijo rajyi njogovega neodvisuega brata, sedajnega poslanca. Naj bi nase opominovanje ne ostalo gla9 upijofiega » pnScavi! It §t, Petra pri Gorici 4. okt. [lav. dop.] Materni jezik je najdrazji dot», ki smo jo od svojik starih za-dobih; skrbno smo ga dolSui obraniti, in svojim mlaj-sim zapustiti. Cloveski jezik je talent, katcrega je nam gospod nt'bes ia zemlje izrocli, da bi L njim barantali in \eliko dobiftka storili. Za to me pa vehka zalost prevzame, ko vidim, kako pri nas nas mili slovenski nasali, a on jim je za to koval dolgo pravdarske veri-ge in sicer take, da so jib, kolikormogoce dolgo nkle-pale, in da jim je moral po tem sum za nove drage oblige sklep za eklepom odbijati. Toda bole^en, kateri ja bil uie poprej kolikor toliko podvrzen, se odtistega vasa vedno ponavlja in treba ce dalje vecih ohlizev, da se proti zdravr; najizdatnejsi so oni v obliki pet-desetakov in stotakov. Taki obl/J imajo kaj pomirlji-vo moc in uplivajo nanj neizmerno ugodno. Za to je pa junak neakoacuo hvalezen onim, katert mu jib prt-1 aSajo; on bi jilt valjda iz *aoie hvale2uosti kar do nazega slekel in, ce mogoce, se jsm koso cez u§esa polegnil. K sre6i se zvezde repatice ne zadrznjejo dolgo na nasem obnebji in tudi „ Jskria je presel kmalo nje 6a?; po kratkem potovanji je utonila v vecnem morji poza-be, iz katere je mendu ne bo nikoh vec nazitj. Prisle so za njo druge zvezde, katere so bilo boffega po* meoa za Slovane, ali jim vsaj ne tako nevarne. Pri ysaki taki novi prikazni pi so prorokovali in preroku-jejo se veduo dunajski ia drngi prebrisani astrologi v vecjih in manjsih casopisih vesele ali ialostne dueve, sreco ali nesreeo, pobitev ali zmago temu ali unemu naroda in Junak se je vedno zvesto ravnal po tem piorokovanji, kakor bi bile besede svetega evangelija. Kedar je pomeojala nova zvozda sre6o in vestlje. pri-kazal se je mej svoje, njegov obraz je bU. obsijan od solnca necavadne uljudnosti, njeg<>va beseda sladko* mila in celo njegov zarasSen brbtanec mu je nekoliko pokoren postajal ter se je vsaj za spoznanje upogibal. Kedar si pa priplavale na neb<> zvezde tieugoduega znamenja, nij raaral za svojo, i3k«I je rrj§e zaslombe v drugib taborih, brbtanec ga je bolje nazaj vlaSil, nego naprej, lasje so ga tako hud j boleli, da se mu je jezik silno peSa. Vsako leto bolje se v na§i vasi Siri tista zmedena furlaosciiia, in nasi fantje, ne zaajoj no-beue slovenske pesmice. Da, celo narodne so opustili in se popnjeii t'urlauskih jako smesuib pouocuic. To je sicer zulustuo pa resuicno. V goriski okolici se zadnje dni septembra in prve dni oktobra lupi tursca, ali kakor jo pri nas imeau-jejo sirek. Pri tej pnlozuosti so zbere pri, premoznih kmetib brfc po ve6erj» muogo va§6anov, starih in m>a-dib, ki pumagajo sirek lupiti, do enajste ure, do pol-noci iu se crez. V tacih Uruzhab se ne lo priduo dtla, nego tudi krepko zabavlja, pravljice piipoviduje, iu glasno popeva. I)a bi nase ljudstvo opazoval ter kaj narodnega blaga minljivosti refill, kakor tudi, da bi pogledai, jeli jo v teh veselih aruzbal Se, kakor je bilo nekdaj, se podam nekaj vecerov v par skednjev, kder se po nuvadi sirek lupi. Pa glejl vsakokrat se vrnein ialoiten domov, kajti v par lotih se jo tudi tuUaj ve-liko spremendo. l'opreje so ua5i fantje iu deklino slovenwke pesmice popevali, zdaj pa furlanske; prod nekohko leti se je slov. jezik pri nas cisteje in glad-keje guvoril, zdaj je s tujkami zelo pomeSan in oue-snazon. Najboljo sem se pa cudil, da so nekaton uze edino le furlanski ^lobudrali. Pa saj uij cudo, ako pomtslimo, da so skoro m Sempeterci lo revui koloni iurlanskih posestuikov, da so blizo mesta in da rujso dozdaj imeb v svoji sredi nobenega v resnici unetega slovenca, ki bi jib bil kaj poducil. Ti in |e drugi uz-roki so krivi, da so Sempettrci v narodaem obziru mrtvi. Naravnost moram povedati, kar sem z lastnimi uSesi sliial, da so Senpeterci svoj. jezik nbastardri in same sebe „bastardeu imeuovali. No, ako se clovek sam zani^uje, je kaj jasno, da gay bodo tudi druzi za-nicevali, takih vzgledov imamo v Scnpetru veliko. Tako je tedaj uarodno stanje pri nas, kakor tudi v see diu-gih vaseb blizo Gorice, kar seiu' uie dolgo U\e\ v tem, ah onem slov. casniku naznuniti. Ker od naSih dveh duhovnov in nasega v narod-uem obziru precej malojdelajocega ufienika***) nij prica-kovati zdatnega zdravila za uase zalostno stanje, ste vi L odborniki iu udje druStva „So6e" goreCe napro-ieni, da v prihodnjem zboru v ta nanien kaj storitc?. Kajti moje ereao zolje bo, da so furlanicini v goriiki okolici postavi trden jez*), in da se alovenski j«zik priduo glegtu, da nas vesniuuo bosode blazega Slomdeka no zadeuejo, ki pravi: ttfcedor svoj matorui joaik aa-vrie, ter ga pozabi in zapusti, je zmedenema pijancu podobon, ki zlato v prab potepta, ino ne ve, kolikb Skodo si dela."*) Rodoljub. *) Bo Slo teSko, i!e bc g- uMtelj in dragi intoligontni ljudjc rcsno dcla ne poprimojo in Co bo <5, duhovifiina Se eelo nwproto-vala. ¦ . . . . UEED **> Glej v „Novicah" 1. 184»f kder je natisnena pridiga 0 „Dolino8ti svoj jezik lpo§tofiti,,• ki jo je imel v Moibarri na Korolkem, nepozabljivi A. M. Slorasek I 1838. PIS. ***) Tega ne verujwno, on je bil vedno dober narodnjaV. , UKBD. tz pod Nanosa 7, oktobra [Izv. dop.] Na vse kraje se oziramo, na vse strani glcdamo iposlusamo, kako bodo volitve izisle. Nar boij so pa ves slovanski narod, posebno oni, ki v Austriji prebiva, na vas ozira, vrli goriski Slovenci. Vi imate mej seboj moza, kateri vso fcrt-vuje za svoj ali na§ narod, on ki je vedno zvest ostal, tor pri vsaki priliki pokazal, da je pravi branitelj naroda, Da, moza imate, kakorsnib le malo v vsih narodah celo klobuk na glavo prismoiil in nasmehnil se je k vetiomu tistemu, koji mu je kak dober obliz prinesel: U*m ve6ji, tem boljsi. Pa tudi drug pmv poseben upliv so inielo na Ju-naka te vedne spremeinbe na nasem obnebji: se zvez-dami se nij spreminjalo saiuo njegovo zvunajno obna-Sanjc, ampak ptemesMi so se v njem tudi verski euti, verska prepriSanja. Pod eno zvezdo se nij zme-ni! ni za boga ni za hudiea, nq porajtal za 10 boijih in §e manje za 5 cerkvenlb zapovedij, je 0 petkih v neizmerno pohujsanje kmeLkega ljudstva meso jedel in peceno kuretnw obiral in — sjrmifce! — celo mesne in ribje jedijemeSalin druge ludobije doprirtagal; age nij prav druga zvezda iz za dunajskih hribov zasvetila in uze se je kar cez noc spokoril ter postal naj podioznejsi sluga svete cerkve in njenili poboznih siuzabnikov; h gkoiijski kurji — posebno k mladi — in po farovzih je bodil v svete, postil se je in ponifcen postajal, kakor ovca; samo toga nijstno mogli poizvedeti, ali je tudi rad in obilo miloSeine dajal. Menda je to .tako skrivaj delal, da n\j ena roka vedela, kaj je diuga dala. 0 tem naglem prevracanji verskib cutov vsled podneb-nih sprememb smo govorili z mnogimi izvrstnimi psy-bologi; a nikdo je nij mogel raztolmafciti. Pac so govoricili nekateri puliloglavci, da ne more biti nikakor naravno in tudi resnicno ne, ampak da se Junak samo pritvarja, da s tem v dosego, bog ye kakih namenov svoje rojake in cel6 svoje prljateye siepi in goljufa i. t. d. A kedo bi verjel takimhu-dobnim in obrekUivim kvantam? Junak, — pa pri-tvarjati se, goljufati! Ubi pamet? On, ki je tako cis-tega poiStenja, kakor zlato v rudi in-takoneupogljivega zna&ija, kakor je neupogljiv njegov h'rbtanecl Svet je dan danes zares hudoben in celo mej ucenjake se je uie vrinila zelena zavist in nevo§Hjivost» " nahajamo, Ponosm sniete biti, da.ima^ito.slfi&amc mam ponosm smo tudi mi na.njega; tf>.;SS^l2ri 1 dela, kakor mule mogp^^ naroda, da.^jim pon«i se sme'cell «ansk nS! Zdaj imate pnhko pokazati m bvaleznost i zaupanje katero on v i-esnici zaluzi Tedaj delajte na v"o moe do zadojega, cla vas ne prekanijo oni, ki vam moza ali junaka silijo, ki je podoben, kakor je nag Krist rekel, po-belenemu grobu, kateri je zvunaj svetel, znotraj pa Solon inrtyaSkih kosti i vsega gnjusa. - Gorje vim? ako ne izvolito spogtovanja vrednega dr. Lavrifia. Zatemnela bo vsa vasa 6ast, vse vago moStvo bode nic vyedno, pokazal, so bodete pravo nehvaleznike, narod nifi vredSn, i\asasrcn, ki tako gorko zdaj za vas bijejo, posW'bo-de mrzla do vas, kajti usekali jim bodete vano, ka^rA no bo loliko Kmolo cela. Zastonj so bodete Sest dolffili lot kesali, zastonj bomo mi z vami zalovali. Le nam nas* protni narodi se nam bodo smijali i so toga veseleli. A toga se vendar nodjati ne smemo i no iaorerao, da bi vi, katere mi za pravo pretorjano iiasW nmto nataljanskimBjismatramo.propali. ter mrflenjakft/nam«-sto poStenjaka za zastopnika wvolili. Komaf tedtfl^ri-eakujemo dneva, ko bodemo zafiuli: dr. Lavrifrde-fefD-'"* Jjen. Tedaj bodo iz tisuc i tisuc slovanskih flerl J^tfro-rnolo: slava goriSkim Sloveacem! &ivio dp, EwrieP •¦¦ 35 podnanoskih rodoljubovr katerih iraena hrani uredniStvo, liTolmlrwkegg 5. okt [Izv. doj».] Vdlitvef, koje 80 artaj nadneviieinredu.Boievefiovainoiti, nego Wkmno mislimo. Pokazati moramo avetu tad dulgol«knih «ku-Senj, sprlfievalo politique zrelosti; pokazati moramb; da mjsmo lo iskreni narodhjaki, temve6 tud! naprednfftki, svobottnjaki. A v kakej luci bodemo prod oradcanira iVetom, brarje, «5a v teh kriticnib Caslli, ko je zacela vlada na Slovence prittskati, ko je zafiela zoper vsapedagoW^na pravila dole zopet ponomfievati, 6e v teh foilb, So1 bi moral vsak svobodoljuben dr4av\jan na to dolatl, da pade to nam eovruzno mliiiBtoretvo in ceotralistlfiui siBtom, ce v teh silah, pravlm, isjvolimo vlfilnfga poslanca za borito\ja svojih pravio? Rvjti znauo je; r vwh krogib se 0 tem govon, in svot naj isve, JS jo Wihklei' mu poniljoho kandidaturo spirejel; atudizua-no jo in svet naj fove, da hooejo nafii Tolmind canj glasovati. Smo li oalepljoni, Tolminci? Kaj naa daka od nafiih sobratbv Slovencev, e« na Krattjskam'iu Stajerskom,kjerje ljudstvo manje zavodeno, pr'odrejo narodnoliberalni kandida^e, i &9 pri nas zmaga vladW Gotovo nie drugega, nego zasmeh in ssftnicevanje. Spoinnimo se le Crnetove zaupnico 1 ICdtO $mrt se takrat blainirali, koliko Jgrenkili smo liiorali poireti! Koliko britkih ur bomo momli pa fie lo zd«j prebiti, ko nas ne bodo lo Slovenci in Slovani, temveC tudi federaltstium Nemci in Italjani, ki vsi po boljtth casih hrcpeiip, zanicevalit . ,,. ¦ % ,rjalne potrebe, naSe ^e^l». To nij res, Lavn'6 prav dobro pozna *na§e potrebe in se bo gotovo potezal za nj<\ A povejiuo mu 5e zra* Oas, kateri je do zdaj uze neizmerno veliko skrfv-nostij razkril in razjasnil, bo v svojem teku menda tudi to psyhologicno zastavico razvozlal in potetn bo svet s popolnim prepricanjem Junaka vse drugaee spdil, nego ga zdaj nekateri spoznavati menijo. OKI vivra, vedra. : . Od kar sta Junaku zoba pameti Celjusti pferi(p, — kar se godi navadno okoli 30. leta, — dppadali ste mu vedno hi prav posebno dve hisi v nasi carevini. Prva je v Gorici na starem trgu in se drzi stdlne cerkve svet. Jelerja; — druga je na Dunaji pred skotskimi vrati, iz lesa zidana, pa tako skrbno z inalto od< zva-naj in od znotraj ovr&ena in cedno nobarvan|,k da/lie more na prvi pogled nihee videti in' spdzoati, tea|o slabo in goljufivo je stavljena. V teh dveh J%h je vsako toliko leto izpraznjerio primerno' Stevilo' sjan^ vanj in mnogo, mnogo se jib za nje potoza; ka^Utfe samo da so^d njih nic n"jemnine ne placuje,, ntatVec dobivajOiSe ^fltniki* vsak po pet in po cle'set.,golji. samo i&Wi da se hodijo notri po nekoliko ur na dan — kratkofensiti. , , , .So.'teNa nastanejo mej zabavo veckrat hndi pte-pirizare^;;«lipa tudile na videz; veckrat se ce!6 v jezi iazidejoJa^raaburjeni dementi se kmalo ^otolaSijo in drug dan ssde zopet prijazno in slozn6 skjlpaj, .kj^.r bi se ne bilo nikdar kaj nevSecnega mej njiuu j&godilo. Prav fietno zivenje je v teh h»ah.. A prva hisa, smo rckb, se drzi stolne serkve 8jr. Jeler-ja in zato je prav in dobro, da si poiSfee^ bptrov' pri skoiyi in po farovzih, kedor hoce v mo. Kedor-^e ttajde tarn protekcye, se mora lmdo boriti; dti %)oOi, v to hiSo. Oni. ki hofiejo s pomocjo samega .ljufstVa v njo priti, morajo biti izvrstnjaki, narodnjaki; yudstvp fill mora kot take poznati — ali pa mora pa njih oslopljono biti. Vse to ve nag Junak prav dobro m ven, kie nas eevlje Xalljo, kaj zahtovamo od vlad*, in zaritimo ga pri fiwm boga, naj se neustraSno za nas bori in zagotovim vas, tolmioski voh'ci, da ne more-mo 'adobiti boljSega, pravienejSega i po§tenej§ega za- 80V°Tolminci, spostujmo svoje moze, a bodimo tudi pravicni! Zaradi tega spremenimo svoje mi§!jeoje, stonimo na noge zoper svoje sovraznike, ki nam no-ceio vladuega poslanca vsiliti, borimo Sd za svojo cast, za svobodo in omiko in volimo enoglasno za svojega poslanca dr. LavriSa. Predno „Soca- zopet izide, solnce sedemkrat U3-tane in zajide — v tern tasu lebku se svoje misli spremenimo, volilci. Se enkrat hoeemo prihodnjie nekoliko resnib besed na srce poloZiti tolminskim volil-rem in vzlasti uplivnim fupa-nom. ,.,„,.. Vec rodoljubmh Tolmmcev, Iz T«tt 6. oktobra. [U«. dop.] Zapazili smo, da italijarii nam nijso posebno pravicni d«siravno m p«»-wtiajo, da so svobodujaci. . . Uze lazijo okoli agitatorji, pravi petrolerji, katen strahujejo kupce, in jim kar navavnost. velevajo; tega hooerao imeti in za tega glasnjte. Trgov«c, katen je morda uie o zadnji rabuki imel vae neprilicnosti in gorje, ker je Slovan, jevbndi stiski, in ne ve,kaj sto-riti, treba nm je ali zatajiti narod ali voliti diktira-nega kaudidata, ali 96 volitve izdrzati. Mnogo glasov, katere bi volilci detrtega razredal nam dali in to iz area radi, morajo ali izostati, ali pa jib dobi nasprotm kandidat A pri tako velevazni volitvi je vsakakor sramotno ?dati se. Volilci catrtega razreda, pogum, Wicejo vam bratjo okohcani, ue dajte se ustra§iti od takih trzaskih postopacev, saj je postava, katera yas brani; delajto 8 prepricaujem in pridite na vohlno bojiSce ter glaaujte za moza, kateri je na§, nase km in naSih mislij, in ta je nas obce spoStovani narodnjak g. Nabergoj, poganun in pripravljen Movati se za narod in njegovo svete pravice. Mozje, okohcani! kolika Cast bode za vas, patudi kolika korist, ako vas bode razumeu poSteojak, z vafie sreda izbran, na Dunaji zastopal. On, kateri v resnici ljubi svojo ozjo doinovino in je v arcn voet za njene prave koristi in svete pravice, on bode gotovo z vso lakrenostjo svojo vazno poslansko nalogo izvr-Seval. Za okolico se bode potezal, da dobi zopet svojo nekdajno veljavo in da se ji povrnejo one avtonomiene pravice, katere je vsled prizadevaoja mesiSanskih na-sprotnikov izgubila. A. pomnozil bode tudi federali-sticoo atranko, po kateri sami inoretno avstrijski Slo-vani pridakovati, da se otresemo nadvladanja nemsko-nst&vaSkih nasprotnikov, -- ter postanemo popoino enakepravni clani naSe carevine. Ne udajte se! Iz Ljubljane 7. okt. [Izv. dop] (0 volitvah. Knea Cgartory'ski. „Shvenecu. Jaranov viliM C Stremay-erjeva ljubezen.) Zadnjic sem Vam pisal, da, ako bode agitacija od nase strain tako napredovala, kakor je'do sedaj, bode v drzavnein zborn scdelo vec liberalnih nogo klerikalnih Slovencev; toda Vi ste mi mojokom-binacijo prav cez sredo prestrigli, ter takodupis malo nejasen storili, izpustivsi iz njega vse, kar sera Vam o kranjskih kandidatih porocal. Bodi! Gotovo ste imeli svoje uzroke za to. Ne ustrasim pa se Vas ter danes spet z volitvami zaceujam. O vseh ne morem govoriti, samo o najvaznejih par besedij. Ena najzanimivejSib volite? je gotovo ona v ska-pini gorenjsko-notranjskib mest, kajti tu aa bodo me-rili trije mozje, stojeci. na 6elu svojib stranij. Sloven-ski liberalci kandidnjejo dr. Zarnika zoper kranjske- se zna tudi po tem ravnati. Enkrat je uze stanovanje v tej hi§i dobil po farovSkih botrih in ker je bil ljud-stvo zoper svojo navado opeharil-s kozami: a kmeta ne spraviS lehko dvakrat na led. Ker je videl, da so morale koze vkljub Junakovim iskrenirn zagovorom v prognanstvo, mn drugic nij hotel vec pomagati v lepo, prostorno hiSo na starem trgu in celo botri so bili hndi na Junaka. ker so s kozami izgubili desetino sira in skute. Ko so bila v drugic stanovanja izpraznjena, so se kmetje in 6rnosuknjarji postavilt pred visoke duri in so na vse kriplje branili Jimaku in peSciei njegovih prijateljev, da nij mogel notri. Proklete koze I je jezno zarencal v gosto brado, vraivsi se po brezuspe§nem prizadftvanji v svojo prav-darsko kovafiijo. „In ve," tako je nadaljeval tu svoj raz-burjeni monolog, „ve kmecke reve, le po5ak'ajte. jaz vam bodem pokazal, kaj se pravi meni vrata zapirati v lepo hiso na starem trgu! Odsihmal se bodo v moji kova-fiyi pravdarske verige kovale samo za velike, drage o-blize; kedor se mi predrzne z majhnimi pred oci, tega zapodim, da se bo za njim kadilo. Le pridite mi v pest, bodete uie videli, po Sim je §peh! Vas pa pre-kanjene lisice v crni obleki, vas uze dobim zopet na led in takrat vas namazem, da se bodete na me spo-minjale vse svoje Sive dni. Bomo videli, kedo je bolje zvit, jaz ali vi! Kako je Junak svojo otajubo spolnil, o tern pri-Iwdnjft. ga dr. Kle^eplaza, vlada in nemskutarji pa zoper oba dr. Suppanr., biv§ega ljubljanskega zupana. Kedo bode zmagal? Naj vec npanja ima gotovo dr. Zarnik, kajti Kamnik, Loka, Lo2, deloma Idrija in Vrhmka so od-lo5no za liberalnega slovenskega kaudidata, v tem ko dr. Costa n»ti volilnega sboda ne morenigder sklicati. Splob se mora reef, da je dr. Costa, ki je bil do se-dajtakofantovskonkorajz>n«, zadoje casejepo polnein utihnil in svoj pogum tako zgubil, da se oikamor agi-tovat ne upa, nego wo6ka8 dr. Bleiweiss so morali za svojega ljubega sina agitovanje prevzeti. Ha noben na6in pa nij prieakovati, da bi katero gorenjsko ali notranjsko mesto za dr. Costo v ogenj §lo, izvzemSi edini ffstarodavni in staroslavni* Kranj. V najgorsem sluCaji bode_ Zarnik v olovolitev priselz drora. Sup-panoin, za katerega se bodo nradniki, radovlji§ki n postonjski nemikutarji pa polijubeljski CimbH poteg-nili. Karakteristidno pi j« to, da so po nekatorih raesMh post, v SkuQiloki nemSkatarji po polnem ^gi-oili, odkar je „Slov. Narod* odioiJno liberalno zastavo ra^vil. Vsi tako imenovaui wstari Kranjci" so zdij dobri Slovenci. Zadnji 5as je n2e bil, da so se Ijudje, ki so so samo zaradi nasu klerikaine politiko, «l)ino-vini izneverdi, spet v njen narocaj privabili. Na Notranj*kem je volitev dr. Razlaga zoper grofa Hoheuwarta |io polnem gotova. Po^ebno zadnje dai se je za dr. Razlaga vse na bolje obrnilo, kajti prvic" grof Hobenwart na proSojo ondotojib volilcev progra ma m zedinjeno Slovenijo nij hotel podpisati ter je tako nekatere noodioune pa uplivne mozo Raztagu pridobil, in drugic so se volitve volilnib nwi povsod za naSega kaudidata prav ugodno izvrSile. Na Pi?k», v glavnem taboriSdi srednjeveSkih Hohenwartovcev so se za volilne mo2e izbrali odlo^ni Razlagovi prijateljl, da, Hohen-wartovci so celo v KoSani, v Hohenwartovi fari, p» polnem propali. Kaj bofiete §e ved! Gotovo Vas zaairaa kaj izvedeti o Razlagovi, v ciidne skrivnosfci zaviti kandidatnri v IjuMjaiHkem ma-stu. Stvar je ob kratkem taka. Costa in Bleiweiss sfca hotela v Ljubljani kandidovati trgovca Ivana Vil-hiirja, svojega zvestega trabaoia, ki je pa kot strogi director ljubljansk'h „iblajtarjevtt sploiao neprdjnb^jen moz. Ta kandidatura nij vzbudila samo mej mladini', nego tudi naj pametnejsimi „starimi", da, celo nnj klerikalci veliko opozicijo. Costa in Bleiweiss, kateri-ma se je pred par lett se vsa slovenska Ljubljana do tal priktanjala, sta sprevidela, da s torn mo?«em ven-dar ne pojde, posebno ker so tali nekatori narodni uradniki veckrat in na glas izrekali zeljo p> drugem, bolje priljubljenem kandidatu. Iz kratka: Ijubljanski filistri siti Costa-Bleiweissovega despotismaso'seohra-brili ter dr. Razlaga za kandtdata v Ljublj.-.ni razgla-sili. S tpm pa so ustregli 0starim* in „mladimK. BStariw namrec mislijo: n6e dr. Razlag v Ljubljani kandidtra, se nam na Notraojskem agitacija zoper njega olajsa." „Mladitt pa pravijo: Naj se v Ljubljani filistri in narodni uradniki za dr. Razlaga napibujejo; nam, ki vemo, da bode Razlag na Notranjskem gotovo voljen, to ni6 ne skoduje, dobro bi pa vendar le bilo, ko bi zoper prusofilega dr. Schafferja zmogel. Vsa Baslagova handidatura v Ljubljani je tedaj samo fill-sterska Jcomedija ne imajoca nobeneJm drugega ttspelm nego to, da se bodo ljublj. nemSkutarji §e strode orga-nisovali in sijajno zmagalL k neizmerno karakteri-sticna je ta kandidatura, ker se vidi iz nje, kako iz* gubljajo nstaritt svoj upliv in pa ker nam kaZe, kake reve smo mi Slovenci v Ljubljani. In kedo je kriv, da smo? Vprasajte dra Costo! Kako se slovenskim kterikalcem godi, lehko iz tega po=jnamete, da bi bil uze pri volji dr. Kosar zoper dr. Vo§njaka kandidaturo opustiti, ko bi dr. Ploj zoper Hermaua takisto storil! 0 drugib volitvah nij dosta porocati. Na Gorenjskem bode izvoljen klerikalec dr. Pokljukar, na Dolenjskea Iiberalec Viljem Pfeifer; v Ijubljanskem okrajt bi pobozai iu neznaui miaistrant grof Barbo gotovo propal, ko bi liberalci gotovo le ! dobrega kandidata zoper njega imeli; dr. Bucar ima na dolenjski raestnt skupini zoper bogatega nemsku-tarja Hodevarja malo upanja; DeXm^an bode v treba-njsko-kocevskem okraji gotovjo izvoljen zoper starega klerikalneg^ §olmastra E To.nSica. Slovenci m>rajo „starim* hvaleini biti za to blama^o. Dober kandidat bi bil gotovo zmogel. Zdaj pa uganite, koga neraskutarski kranjski vebki posestniki kandidujejo? Nobenega drugega nego mla-dega grofa Bla gay a, velikega cestite'ja zlate dolenj-ske kaplje in pa vit. Schwegel-a, biviega genuralnega konsula vCarigradu, zdaj dvornega svetnrka na Danaji, ki je sicer po polnem vladen moz pa vetwlar §e precej dober Slovenec Najvazneja novica pa, ki Vam jo danes porocani, je ta, da je kar na naglonv* 3. okt, zvecSer slavni po-ljski patrijot knez Jurij Czartoryski (od 8molktne stranke) v Ljubljano priSel ter se fo"tis>i veder pol ure z dr.om Costo, drugo jutro pa dobro uYo z d.rom VoSnjakom pogovarjal. Czartoryski je odlo5no za to, da gredo vsi federalist! v drzavui zbor, da tarn skup-no vr2f»jo centraliste. Iz najbistiejega vira Vam poro-6am, da oba, dr. Costa in dr. VoSnjak, sta mu oblju-bila mej siovenskimi poslanci agitovati za to, da na vsak wa^m, tttdi ie Cehov ne bode, gredo v dri. zbor, Zinimivo jo tudi, da je Czartoryski na ves glas odo-bril to, da so so Slovenci vendar enkrat postavili qa liboralno sialism; Bpravna straika" mu ugaja ;iamo kot zaveznica v driavn >pravnih vpraSunjih, sicer pije ne mara, ker je „reakcijonarna.tf 1. oktober je minul, a z novim klerikalnim „Slo-veucem" se vedno n!6 nij! Ti Ijudje so mislili, da so vsegamogodni ter da bodo nov duqopis kar iz tal iz-kresUi. ZJaj pa manjka drk, colo v „slavnoznani B!a-znikovi tiskarnici, manjka denaija, in « manjka u*ed* nika. Zadnja nDanica* je dal* glas od sebe, da bodo urednik vendar le res Stajerec, kakor sem Vam zadnjic porocal. Mislil sem uze, da bom moral sam sebe oporeka:i, kajti BIeiwais3ove „Novice" so oni dau za „Brenceljatt na boben udarile ter to svoje hobnafi,& s tem opravtcJe, da novega kUrikdaeg* lista urednik raorabitL tak ra )z, ki se bode mogalpo Hkaluzaha vaijati, kar se pak duhovnu gotovo ue spoiobi. Pa ^Dauica" je svojegi^vna ter se m\ vaak na6in svoje«a wSwji»rca* dr/.i. Nam je prokleto vse eno: Dr. §'ic aii dr. (irngorec, all pa Ale&nvee, edeii ae more biti bulj^i nego drugi; da, mi suni bi jim boijStli ne inogli oskrbeti. Prosit! Te dni so imeli kler.kalui mo^je in prvaki narod-no sejo, v kateri so govori^ili o novem casopisu. G. Jaran jw prav resno zahteval, da v „Slovenou- se mora ^cprkev" vedno z v>likim C pisati, kar je ie celo hV gmatienega Bleiweissa tako pogrelo, da je mons. Luko na njegovo „l)anico" zavroil, tje§, da oodi naj se-pre-kuenje, kakor mu drago, „Slovene*u in njegovo pisavo pak naj drugira pripusti. Po dolgi debati zarad one 6rke so se stati mo^je pi modri mo^je biez uspeha razSH. Ubogi mozje! Pri^li so stoprv do abeceda^ vojske, kedaj bodo So vvodne clanke pisali! Ministra Stremayerja ljubezen nasje u^espet raz-veselila s celo vrsto novib, Siovencem jako sovrainih naredeb, kajti bnS zadnje dni predno so se solezacole so se vsled ministerskega ukaza odpravili na realki.vsi, na gimnazji pa skoro vsi skromni poboljSkf, k-itorc je pred 2. 1eto.ua Jirecok slovenskemu je/.iku privolil. Na Ijubljanski realki, kder se je zdaj v I. in II. parallelnem razredu vso po sloveosko udilo, so je sedaj povsod v-peljal neraSki podu^ni jezik, da c?io slovenMina se mom na vsej spodnji realki « nem§hm jexikn poduSe*. vati Pri moji veri, kaj ne, to so pajdagogi, da so bogu sradi! Na gimnaziji se bode slovenScina s caso-mi odpravljala, tako da v cetvrtom razrndu se bod?) oie vsi predmitje v uem&kera jeziku ufiili, Tako bode tudi v Kranji in v Novem mestu. Kako dolgo, to menda Stremayer sain ne ve. Potem pa spet zafinemo s posku§njami ter tnko, kolikorje le moc-, zbegamo vrlo slovensko mladino. Politicni pregled. Le §e 7 dni, in zaCela bo po vsej Avstriw odloSaa bitka, katero bodo na voli&ih bili fedwa-listi raznih barv proti centralistiCnim usta\Tova?c em. Mej centralist!, bvala bogu, ne vlada ve3 tMta pe-klenska edinost, katera je toliko easa trla nas fe-deraliste. Mladonemei in deinokrati ddlajb proti atari ustavoverni kliki in bodo v mnogih krajih zmagali. Sicer p* so tudi mej Nemei sploh mnenja tako zblojena in kriza je spravila stare kolovodje ustavoverne stranke v take aadrege, da si skoro veo ne npajo kandidirati. Mej federalisti vsib barv pa je menda vendar prodrla taKo dale6 politifina kalkalaeija, da bodo Ysaj v eni re6i popolnoma e-dini postali, namrefi y tej, da je treba vreai sedajno ustatoverno ministerstvo in na to delati, da dobimo federalisti&io vlado, katera bo ugajala vsim drzav-nim individualitetam, to je, da se bodo v Avstriji razvijale razne narodnosti in razlia ro/aenja in testna prepricanja, kakor to zahteva prava .svoboda. Eazmere mej federalisti so zdaj ae precej ne-jasne; Cebov je nekoliko za to, da njih poslanci pridejo v dr^s. zbor, to so namred Mladocehi; ne-kteri Staro(5ebi in cesko visoko plemstvo pa so proti temu in.ne5ejo pod nobenim pogojem v driL zbor. Poljaki, katerim; zdaj dobro gre, ker se celo c. k. nradniki jra odloSne federalisticne kandidate delaje, pa so za brezpogojni prihod v dii. zbor, namrec" knez Czartoryski, eden najbolj&h poljskih federali-stov in politicen prijatelj Smolke, prvega poljskega federalista to idejo zagovarja in je Se celo v Ljubljano priSel, da slovenske merodajne kroge za to idejo pridobi. (Glej denaSnji dopis iz Ljubljane). Drngi neroiki federalisti, razun menda Tirolskih, bodo tndi brezpogojno sli na Dunaj. Tedaj bi bilo le od OehoY in Tirolcev odvisno, da se vsa 'opozi-eija enkrat sreea na Dunaji in poskusi svojo silo proti sedajni sistemi. Mi ostanemo gled^ Cehov nie zadnjie izra^enega mnenja, da oni in tudi Ti-rolci pridejo v dr2. zbor, samo ce bodo gotovi, da "~ ^f»az|e r prilogl .|~ .?-*m.