Velja v Ljubljani in po pošti: celo lilo ... K ISO*— pel leta , . ... 90 — četrt leta . „ 45-— ta Ktsec „ 15 — ŠZkfl »^1 v* -v c«S&?S K 24 O-— m 120 — 5SR«i4'* Za Ameriko: celoletno ... 4 r.Mnrje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Za inozemstvo telo leto pol leta. četrt leta za r;cscc Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. n' "■anj(tf -1 se zaračunajo po m prostoru in sicer Isolr ter 55 mm ^jubli&na slor n takiat 2 K '■ečkrat popast. Uredništvo je v Ljubljeni, Frenčišksnska ulica čttv. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ZZ štev. 8. Telefon štev. 44. izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inserstev i. dr. se ni:j oži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi sc ne vračajo. ^L.y_2-;!2..rrrs Regent v Zagrebu. Zagreb, 23. junija. (Izvirno poročilo). Danes dopoldne ob devetih je posetil regent zagrebško katedralo, kjer ga je pozdravil nadškof dr. B2uer v spremstva vseh škofov svoje nadškofije. Po kratkem cerkvenem opravila se je vrnil regent v banski dvorec, kjer se je začel cb 10. uri sprejem dcputacij. Prestolonasledniku so se poklonili: član! nar. predstavništva iz Hrvatsko pod vodstvom dr. Ribarja, člani hrv.-siav. sabora, zemaljska vlada, depu-taclja beguncev Iz zasedenega ozemlja, duhovništvo vseh veroizpovedanj, mestni svetovalci, vseučilišče in akademija znano- sti, deputaclja Seljakov, depufaclja društev odposlanstva iz Atedjlmurja itd. Zastopniki mesta Zagreba so izročili regentu krasno vezan spominski album. Mogočen vtis je naredilo na vse navzoče, ko je izjavil regent na nagovor beguncev, da bo tudi za njega najlepši dan v življenju dan, ko bo mogel pozdraviti svoje Istrane, Rečane In Dalmatince, v njihovi ožji domovini osvobojene. Prisrčen je bil sprejem seijakov, ki so prišli v nar. nošah. Z vsakim od njih so je regent posebej razgovarjal, ter ga povpraševal po njegovih razmerah. Ko so odhajali, so bili ginjeni vsi, regent in Seljaki. Italijani zaprti v Valeni. I PIJ Pariz, 23. junija. »Pelit Pa* lisien« javlja iz Rima. da nameravalo Italijani zapustili Valono. Močne albanske čete pa jim toga ne puste, izgube na obeli straneh so zelo izdatne. RAZRITA POGA JANJA ZA PREMIRJE V ALBANIJI. Dural 23 junija. (Izvirno poroč) Po poročilih !z R;ma so se vršila v okolici Valone med zastopniki italijanske vojske in albanskih vstašev postajanja za premirje Kot poproj za uadaljne razgovore so zahtevali Albanci izpust vseh talcev in interniranih civilistov, ki so jih spravili Ita-ljani na vojne ladje. Ker so Italijani ta pogoj odklonili, so ostala podajanja brezuspešna. — Albanski obroč okrog Valon je vedno ožji. Albanski topovi obvladajo tudi dohod iz luke v mesto, tako, da se Italijani ne morejo več Ribati. Jtaiijansko poveljstvo namerava zato pričeti proti Albancem protiofenzivo iz Drača. Meščanska vojska na Irskem. Bet lin. 23 junija. (Izvirno poroč.) Položni na Irskem je poslal nevzdržen. Sinfajnovci obvladajo že cel otok razen ulsterskih provinc. Angleške oblasti so povsod pregnane. Kjer se nahajajo angleški vojaki, se vršijo Piavi pozicijski boii z zakopi in rovi. Da naredi kor.ee. je poslala angleška vlnda na Irsko celo armado z ogromnim številom tankov iti zrakoplovov ter močno artiljerifo. Boji na Irskem so dol ili že popolnoma značaj meščanske vojske. LDL' London. 23 junija. V Dublinu so napadli sinfajnovci policijski' avtomobil z bombami in streli iz sa- mokresov. Glavni inšpektor irske policije je težko ranjen. V London* clerrvju so se včeraj nadaljevali poulični boji, pri čemer ie bilo več oseb ubitih. V 1-ondonderrv so odšle čete iz Bolfasta. Železniški promet na Irskem ie vedno težavnejši. LDU London, 23. junija. (Brezžično.) V spodnji zbornici je javil Bonar l.avv da je lilo pri pouličnih bojih v Londonderrvju devet civilistov ubitih, 15 do 20 na tanjenih. Bri-gadni general Cabell je odšel v Lon-doderrv z vsemi vojaškimi pooblastili. AVSTRIJSKI KANCELAR O RAZ M E RJI1 MED AVSTRIJO IN JUGO SLAVIJO. I.DU Dunaj, 22, junija. Napram uredniku lista A7idensky Dcnnik« je izjavil državni kancelar dr. Renner o razmerju med Avstrijoi in Jugoslavijo nastopno: Gospodarski ednešaji med obema državama še niso urejeni. Sedanja beograjska posvetovanja imajo namen skleniti pogodbe za gotovo dobo. Izvzemši teritorijalna vprašanja je polit:čnd razmerje z Ju- goslavijo. jasno in upam za bodoče, da bomo živeli v dobrem prijateljstvu /e dalje časa namerava stopiti v osebne stike z beograjsko vlado* ds bi mogel kakor pri praškem obisku delati tudi v Beogradu za zbližanje, ki bo omogočeno no demokratskem mišljenju obeh držav in demokratskih ustavah. Od nedobrohotnega stališča časopisja napram Jugoslaviji se ne more živeti, akoravno se pojavlja tako razpoloženje v avstrijskem časopisju. Ponavljam, da smo prisiljeni po demokratskih načelih in Mr. Fedor Gradišnik: Zarotniki, Spomini cb prvem prihodu regenta ■ v Slovenijo. Bilo je za časa balkanske vojne v Pragi. V stranski soli kavarne »Šport«, ki je bila tisti čas shajališče jugoslovanskega dijaštva, smo sedeli štirje: jaz, Vane Radej, Rudolf Giunio in d.'. Leontič. Tiho smo srebali vsak svojo črno kavo in Ie semintja je izpre-govoril eden ali drugi izmed nas brezpomembno besedo. Zamišljen je bil vsak v svoje misli in bilo nam je, kot da visi nad nami nekai velikega in težkega .. Zdaj zdaj je švignil pogled k vratom in vsak izmed nas se je zdrznil Celo uro smo ž.e sedeli tako in čakali Za osmo uro je bilo določeno. on pridejo, zdaj je že devet in nikogar še ni.,. Morda je izdajalec v naših vrstah? Ali se bo ponovila zopet stara slovanska pregreha. ( da izda brat brata? l.e za hip mi je švignila misel v glavo, kornai zn trenutek... Takoj sem se otresel in tisti trenutek se odpro vrata. Prišla sta dva, kmalu nato zopet eden, potem zopet dva in tako nas je b:lo v kratkem zbranih ‘dvajset. Ih butelj Giunio je prebral imena in izkazalo se je, da ne manjka nobeden. Vsi so se odzvali vabilu. Zaklenili smo vrata, kakor je bilo domenjeno, nato smo segli drug dru > g emu v reko ter si nemo prisegi; zvestobo. Zasedli smo mize in prijatelj Giunio je začel poročati. Poslali smo ga na jug k bratom Srbom in danes se je vrnil z važnimi instrukcijami. Zmagovito ie predirala hrabra srbska armada v Macedoniji v Albanijo, druga turška postojanka za drugo je padala in kmalu bo osvobojeno Kosovo poiie. Tokrat bo končano prvo dejanje jugoslovanskega ujedi-njenja. Toda s tem naše delo še ne bo končano, začelo se bo drugo dejanje, za katero moramo pripravljali pot že zdaj. Prišlo bo morda poprej e kot si mislimo, zalo moramo biti pripravljeni Mnogo težkega dela nas čaka. V prvi vrsti je naša dolžnost, da vcepimo mladini v srce ljubezen do naših bratov, propagirati moramo idejo jugoslovanskega edinstva. kajti samo, če bomo vedeli in čutili vsi, da smo.. Slovenci, Hrvati in Srb j en nared, brez ozira na državne meje, samo takrat nam je zmaga zagotovljena. Usi variti moramo v Avstro-Ogrski monarhiji močno, silno iredento, vse naše stremljenje mora iti za tem, da zrušimo avstrijsko cesarstvo. da izginejo državne meje ia da se spojimo z zmagovito Srbijo v veliko in močno jugoslovansko državo. In nehati ne smemo poprej, dokler se naš ideal ne uresniči in naše minersko delo se bo končalo šele takrat, ko vkoraka srbska .vojska §.. samoodločbi odstraniti medsebojne nejasnosti. MEŠTROVICFV »KRALJEVIČ MARKO« PRODAN ZA 20 MIL JONOV KRON Zagreb. 23. junija. (Izvirno poročilo.) »Spljtski Novi list«, poroča, da je ngš kipar Ivan Meštrovič prejel od Setc-na \Vatsona obvestilo, da le neki Anglež kupil kip »Kraljevič Marko« za dvajset milijonov kron- Lepe fraze — socijalno delo. BOJKOT MADŽARSKE VEDNO OSTREJŠI. LDU Dunaj, 23 junija. V zvezi i bojkotom proti Madžarski ie bil včeraj ustavljen tudi osebni promet na progi južne železnice. Blagovni promet donavske paroplovne družbe je ustavljen že dva dni. »Arbeiter Zei-tung« in »Volkszeitung« javljata, da se je državna zveza bančnih uradnikov pridružila bojkotnemu gibanju. . BOJKOT MADŽARSKE IN DUNAJ. Dunaj, 22. junija. (Izvirno poročilo.) Iz Madžarske danes It tretji dan na dospel noben živilski transport niti po železnici, niti pc ladji. Madžari ustavljajo vse pošiljke zlasti tudi transporte žita, ki so na poti po Donavi iz Jugoslavije. Madžarski protibojket se na Dunaju že zelo občutno pozna. Cene živilom, zlasti sočivju so rapidno poskočile. Zato je odpor proti bojkotu med dunajskim prebivalstvom vedno večji. Na vzhodnem kolodvoru ie prišlo do ponovnih snooadov med nesociia! stičnimi delavci, ki so hoteli odnremitl vlake na Madžarsko in socijahsti. ki so hoteli to preprečiti. NEMŠKI SOCTJAI.ISTI IN NOVA VLADA. LDU Berlin, 23. junija. Socijalno-demokratična državne-zborska frakcija je po večurni debati sklenila, da pri glasovanju za zaupnico, ki bi sledila izjavi vlade, sploh ne bo glasovala. Frakcija meni, da ne more pristati na nadaljnje koncesije, če ras-motriva vse razloge, ker ne more dati zaupnice vladi, v kateri sedijo pristaši nemške ljudske stranke. Frakciia namerava motivirati svoje, stališče, da sc ne udeleži glasovanja, tako. da noče vladi otežiti stališče nasproti antanti v Spai. »Neodvisen* dnevnik SLS za delavstvo »Večerni list* dela v svoji petkovi številki pod gornjim, samo preobrnjenim naslovom zopet reklamo poverjeniku dr. Gosarju in njegovi stanovanjski naredbi. Kdor večkrat prebira te Izlive »Večernega lista«, dobi utis, kakor da smo res že sredi najljutej-šega volilnega boja. Žalostno je, da hočejo nekateri gospodje iz vsake, še tako splošno važne gospodarske zadeve kovati strankarski in oscbno-polltieni kapital. Namesto resnega dela mlatijo res fraze in sipljejo ljudstvu pesek v cči. Klasičen primer zato je tudi dr. Gosarjeva stanovanjska naredba, ki se člta in sliši zelo lepo in naredi utis socijaluega dela, ki pa ne bo v sedanjem ustroju stanovanjski in socljalni bedi prav nič odpomogia. V Zagrebu in mnogokje drugod se zida danes že z vso paro. In nekaj čudnega je. V Zagrebu in na Hivatskem, kjer je življenje v splošnem šo dražje kakor pri nas, se zida neprimerno ceneje kakor v Ljubljani ln v Sloveniji. Imamo dokaze, da bi stala zgradba, ki je proračunana v Zagrebu na osemsto tisoč do enega miljona kron, v Ljubljani blizu dveh milijonov. Glavni vzrok za ta čuden pojav je v razliki cen stavbnega materijala. V Zagrebu ni ulkdo prisiljen zidati, zato 1)1 stavbni materijal ne naše! kupcev, če bi bil predrag. V Sloveniji pa špekulirajo gotove firme na prisilno zidavo, in se nadejajo zaradi tega še višjih cen, zlasti ker materijala že danes primanjkuje. Ako bo res moralo zidat! toliko strank, kakor hoče socijalno poverjeništvo, bodo postale cene še bolj trdne in še višje. Zato se je bati, da bo dosegel dr. Go* sar s svojo naredbo ravno nasprotno kako/ je hote). V Ljubljani bi se morda mnogo več zidaio, če bi ne bilo toliko strank hkratu prisiljenih, da zidajo, ker b! bržčas cene materijalu potem ne bflc tako neomajno visoke kakor so sedaj. Pri današnjih cenah r.e morejo zidati niti podjetja, ki bi to rada storila, še manj pa podjetja, in privatniki, ki se jih sili, a tega ne zmorejo. Tu ne pomaga vsa modrost Večernega lista« ln vsa vnema neizkušenih po-verjeulkov nič. Stanovanjska odredba bo ostala na papirju, dokler vlada na ta ali oni način ne poskrbi za cenejši materijal in delavno silo. Samo ako to stori, bo res cd-pomogla socijalni in stanovanjski bedi. To delo bo bolj realno kakor pa današnjo odredbe stanovanjskega urada. Res pa je, v tem imata »Večerni list« in dr. Gosar prav, da je treba delati, in sicer hitro delati, da nas zima zopet ne prehiti. Napravite vendar barake — saj so lahko lepe ln udobne — za mnogoštevilne urade, ki so nastanjeni danes v nekdanjih' zasebnih stanovanjih. Na ta način bo do zime na razpolago več in bolj sigurnih stanovanj, kakor pa če trmasto vztrajate na svoji neizvedljivi naredbf. To ne bodo samo »lepe fraze«, ampak resnično soc!-jalno delo. SKLEPI B0D1OGNEŠKE KONFERENCE LDU Bcutogne, 22 junija. Konferenca 'te danes končala svoje delo. Komunike o podajanjih veli, da so se iznova posvetovali o vprašanih nemške odškodnine in njene razdelitve med zaveznike. Sklenili so da se sestanejo v Parizu francoski, angleški, italijanski, belgijski in jugoslo-venski strokovnjaki, da predlože na podlagi gotovih smernic skupne predloge. Ti predlogi se bodo izročili bruseljski konferenci, ki bo 2. julija, Končno so določili, da se bodo v Londonu z ruskimi delegati zapečeta pogajanja naddljevala, pri čemer pa ni navora o priznanju sovjetske politike. NOVI IJOJI NA TURŠKEM. LDU London, 23 junija. (Brezžično.) Po poročilih iz Carigrada so se vneli novi spor a Ji med turškimi nacionajisti in med angleškimi in indijskimi četami v bližini Izmida. LDU Pariz, 22. junija. Kakor po< roča »7'emps« iz Mesine v Ciliciji, so Turki napadli imenovano mesto. Francoske ladje so na napadalce stre-ljale. _____ UKINJENA NAREDBA O DAVKIH NA VOJNE DOBIČKE. Kakor javljajo Iz Beograda, je finančni minister ukinil naredbo o davku na vojne dobičke, ter odredil, da naj se ustavi vsako poslovanje na podlagi to naredbe. Zato tudi prijav pri davčnih oblastih ni treba vlagati. ZADNJA BORZNA POROČILA. Zagreb,23. junija. (Izvirno poročilo). Vsled regentovega obiska ostane zagrebška borza danes, jutri ln v petek zaprta. Dunaj, 23. junija. (Izvirno poročilo). Zagreb 215—235, Budimpešta 92—102, Praga 360—384, čs. krone 361—387, dinarji 850—900. Curlh, 23. junija. (Izvirno poročilo). Berlin, 15.85, New York 584, London 21.97, Milan 31.85, Praga 13.40, Zagreb 7.S5, Budimpešta 3.45, Dunaj 2.95. svojim vladarjem na čelu v Zagreb in v Ljubljano. — Naša srca so zad.htela in vnovič smo si prisegali da bo vse naše živ jjcnje, vse naše delovanje posvečeno samo enemu cilju: uničenju Avstriji in zgradbi velike jugoslovanske države. Izdelali smo program svojemu delovanju do najmanjše malenkosti ter sklenili, da pričnemo z največjo naglico, ker ne sinemo zamuditi nobenega trenutka. Žc o priliki vsesokolskega zleta v Pragi smo imeli sestanke in dogovore s srbskimi politiki in oficirji, že takrat smo sklenili marsikaj vazne-ga. a do prave udejstvitve sklepov še ni moglo priti, ker smo morali šele pri.oiaviti teren, spoznavati ljudi, katerim moremo zaupati i. t. d. Takoj po sokolskem zletu smo razpredli svoie mreže po vseh avstrijskih visokih šolali, iskali zaupnikov in pri-pravbali organizacijo. Zdaj smo prišli tako daleč, da imamo zanesljive ljudi in pr'čelo se je lahko z realno propagando jugoslovanske državne misli. Svesti smo si bili, da nas čakalo veliki boji, da se pednjamo v veliko nevarnost, toda ljubezen do na' roda le bila silnejša od bojazni za življenje. V domovini so nas imeli za'neresne fantaste ali pa nam celo očitali. da smo veleizdajalci in sovražniki svoje hube avstrijske domovin? in predobrega cesarja. .Vse tc nas ni strašilo in s tem večjim navdušenjem smo se vrgli na delo. Da bo češka javnost in potom nje vsa javnost monarhije objektivno podučena o jugoslovanskem vprašanju, smo ustanovili svojo lastno korespondenco »Crc-atia«. katere vodja je Lil Rudolf Giunio Potom te korespondence so dobivali vsi praški listi točna in stvarna poročila o vseh važmh jugoslovanskih zadevah. — Stopili smo obenem v sdk tudi z vodilnimi češkimi političnim’, krogi ter imeli večkrat sestanke, n.t katerih smo razmotrivaii skupna češko- jugoslovanska politična vprašanja. O priliki desetletnice našega akademičnega društva »Mirije« se je ta češk o- j u g o sl o v anska zveza jasna dokumentirala tudi na zunaj, ko so bili v slavnostnem odboru zastopam vodilni možje tedanjega in danaŠme-ga polidčnega življenja Češke, med drugimi dr. Kramar in sedanji prei sednik češkoslovaške republike prof Masarvk. Po balkanski vojni se le delovanje zarot:? k o v podvojilo, ker je do-b;lo že n nogo pr!s!a'tv v domovini, zlasti med srednješolci. Kmalu so bile vse srednje šole organizirane na podlagi našega jugoslovanskega programa Začel se ie hud boj, a izgubili nismo poguma, ker smo bili prepričani. da moramo zmagati. V Ljubljani ie začel izhajati »Preporod« ki je vršil propagando jugoslovanske misli med srednješolci. Zopet so se oglašali skrbni in zvesti avstrijski patrijotie ter grozili z ognjem in žveplom »zastrupljevalcem« mladine, zgražali so se nad našim nepatriio-ličnim delovanjem — a mi smo šlt svojo pot naprej, brez ozira na levo ali desno. Prišla le svetovna vojna in ta* krat je vedel vsakdo izmed nas. kaj le njegova dolžnost. Vsak io ie vršil na svoj način: kdor je mogel, je šel »preko« in '-stopil v prostovoljno legijo. kdor ie ostal v avstrijski armadi. je deloval v njej za uresničeni i naših idealov. Razkrcjevalno delo — to je bila sedaj naša cleviza. Mnogo samozatajevanja. mnogo nevar-* nosti je bito treba Sestanek ie sledil sestanku in na vsakem se je sklenilo kaj novega. Da okrepimo jugoslovansko misel tudi v, Srbiji, je bilo nujno potrebno, da stopimo tu.1i s tamkajšnjimi krogi v ožji stik. Tako smo skenili poslati preko mej? akadeinično prostovoljsko četo v Šibijo in Crno goro. Zbirali smo prostovoljce ter odposlali že dva transporta, ki pa sta bila od avstrijskih oblasti zadižana v Zemunu iti odposlana nazaj. Treba le l ilo torej začeti previdnejše Odhajali so po-> samezno in ne več v celih četah, m e* dicmce ra smo pošiljali s Češkimi transporti »Rdečega križa« in s profesor ji-kirimn, ki so odšli na srbsko bojišče kot zdravniki operaterji. Ni ta način sc nam ie posrečilo spraviti precej svojih agitatorjev v Srbijo. Za šest milijard. Praga, 19. junija 1920, Glavni interes v, zbornici že bil posvečen obravnavanemu zakonu o vojnem posojilu (o katerem smo v listu že obširno poročali, op. ur ). Tisti, ki odobravajo dr. Englišev predlog, odkrito priznavajo, da ne gre pri tej akciji za drugo kot za to, da dobe državljani zaupanje v državo in njene finančne operacije. Jasnejše povedano: S priznanjem vojnega posojila se hoče doseči, da bi priznali državo tudi Nemci. Kakor kažejo vsa znamenja, to ne pojde lahko. kajti Nemec se pokori samo biču. Vskd dobrih besed postane prevzeten, kakor so postali pievzetni češki Nemci sedal, ko so jim Čelu prostovoljno ponudili kakih 5 milijard kron, katerih se niso več nadejali Kajti: kdo obstruira proti predlogu? Neverjetno, toda resnično.: Nemci, ki hočejo imeti posojilo v nominalnem znesku brezpogojno izplačano. To se pravi: dobiti hočejo vse, dati pa nič. So res tiči tile Nerjici, to se mora reči. In kaj še delajo? Iz nemških krajev republike grozijo, da bodo ovirali davčna izterjevanja, če ne plača republika vsega, kar so kedaj proti češkemu narodu podpisali posojil. Najhujši nasprotnik honoriranja vojnih posojil so narodni demokrati z dr. RaŠinom na čelu, ki je imel danes velik, vehementen govor proti zakonski predlogi. Kakor so vsi govori v zbornici dolgočasni, o Raši-novem govoru se tega ne more reči. Mož zna govoriti in dati svojim mislim izraza tudi z gesto, naglasom ra mimiko. Ni čudno, da so Nemci poskočili, kakor bi bil dregnit v sršenovo gnezdo, ko je začel Ruv.n govoriti. NaipreJ je omenil, da Je bil proti honoriranju vojnih posojil od strani češke republike celi čas medvojne akcije sam sedanji prezident republike. ki Je to svoje stališče obširno obrazložil v svoji francosko pisani sedaj tudi češko izdani knjigi »Nova Evropa«. Ko ie omeni’, da Nemci države itak ne ljubijo. Lot niso ljubili češke dežele tudi takrat, ko so bili v Avstriji, pa nal so prihajali na češko kot kolonisti ali pa naj so bili na češkem roieni. ie nastal med Nemci pravi socfcji dan. Besede kolonist Nemci z dr Lodgmannom na čelu ne morejo slišati in prezidenm Alasarvku ie besede, ki jo je izprc-govoriL ko ie 21. decembra 1918 stopil na tla republike, ne morejo odpustiti. Pri dr. Rašinovifa besedah so začeli lomastiti kakor obsedeni, hiteli proti govorniški tribuni, vpili in razbijali kake četrt trne in se posluževali tudi piščalke S tem so pa naredili hibo, kaiti zborničin. predsednik Tomašek je takoj pokazal voljo, da ne pusti piščalke veljati in da bo za vsako ceno uprital v zbornici red In se v to svrho poslužil tudi določb zborničnega poslovnega reda, ki dovuljnje, da se -or-siancu, ki na tak način obstruira parlament, odtegne lahko tudi dijeta v znesku 3000 kron mesečno, zakar bi pač poslanec slišal precei bridkih besed od svoje žtne, ko bi prišel s praznim žepom domov. Ko je Tomašek pozval reditelje, da ugotove žvižgalo, se ta seveda ni priglasit Seja se je nato prekinila, Nemci so odšli medtem iz zbornice na posvet in po odmoru ic dr. Rašin dokončal svoi govor brez n a daljnih scen. Po raznih govorniških akrobati-Jah je prišlo do glasovanja, pri katerem so poleg vladne koalicne tudi Kar nas ie ostalo doma, smo pričeli z velikopoteznim delom. Prvo, kar se ie napravilo te bilo to, da smo zanesli Jugoslovansko državno misel v.akademična društva. Akademičiu društva »Ilirija« (slovensko), »Ša-madiku (srbsko) in »Hrvat« (pozneje »Strossinaver«) v Pragi so sl-najela 'kupne društvene prostore in tu je bil odslej generalni štab zarotnikov. Na razpolago smo imeli veliko knjižnico in čitalnico, predavanja so se vršila za predavanji, ustanovili smo Jugoslovanski pevski zbor i. t. d. Da razširimo svojo ideio še silni-}e. smo osnovali zvezo T go slovar.-skih akademičtiih društev v Pragi pod imenom »Jugoslavija« in tako nam ie bilo tem lažje nastopati tudi na zunaj enotno. — Ko Je bilo ujedi-n jeni e praške omladine končano, smo pričeli z delom na Dunaju, v Gradcu. Brnu in Inomostu ter na ta način kmalu vzbudili zanimanje za naše delovanje med vso akademsko cmladino monarhije. Da populariziramo misel ujodi-tijenia Še boli. smo pričeli izdajati svoio i eviio »Jugoslavija« pod uredništvom Giuniia in d L Lftontiča. ,SLq- klerikalci oddali »vol glas za 'dr, Engliševo predlogo, ki ostane sedaj zakon. Kriza v vladi, s katero se le nekaj časa plašilo sem in tja, jt* končno za nekaj časa zopet odstranjena, in sicer na ta način, da se ie med agrarci in socijaristi dosegel sporazum glede kontingenta žitnih pridelkov, ki lih mora oddati poljedelec v aprovizacijske svrhe državi' in ki znašale na en hektar dva k pol q rži, 5 q pšenice, 5 q ječmena. Rekvi-ziciie prenehajo, temeljna cena za meterski stot se Je določila na 140 K in razun tega se bodo dajale tudi premije na meterski stot in sicer 59 kron v juliju in avgustu, 40 kron pa pa ostale mesece tega leta in 30 K za ostanek dole do bodoče žetve. Agrarci so tudi dosegli, da bodo v zemljedelski industriji odločale samo zemljedelske inštance, v nobenem oziru pa gospodarski sveti. Iz ministrstva Je zato odšel minister Prašek, ki ni til pod nobenimi pogoji voljan pcptiščati socijalistom. V Pragi je Živo kakor v uljnaku. Od vseh strani prihajajo tujci-gosti na sokclskl zlet: Iz Francije, Anglije, švice, iz Amerike je prišlo nad 600 Cehov. Pri obsežnosti vsesoko'ske-ga zleta je jasno, da bo služil zlet sedaj tudi vsem drugim ozirom in interesom, kakor je služil dosedaj, posebno narodno gospodarski interesi igrajo pri tem izletu veliko vlogo, kar kažejo najrazličnejše publikacije. rrirrave In razstave. Jutri nastopi sokolski naraščal, ki hiti z vseh koncev republike na štadijou na l.etni, da pokaže svojo disciplino, voljo in moč. Dr. P—n* Gospodarski položaj Jugoslavije. Pod tem naslovom prinaša »L’ Economiste Slave«, izhajajoč v Parizu kot tednik izpod peresa ruskega narodno - gospodarskega publicista A. Svjctloviča članek, ki ga v glav- S nih potezah objavljamo, da naša jav- f nost, ki je včasih tako neopravičeno nezadovoljna z našo državo, izprevi-di, kako sodilo tujci o nas in kako bodočnost nam obetajo. Kot uvod opisuje Svjetlovič naše Žalostne prometne prilike, ki v prvi vrsti ovirajo uspešno- organizacijo našega Izvoza in uvoza ter notranjega prevoza blaga in prihaja do zaključka. da je izboljšanje prometnih sredstev predpogoj za povzdigo gospodarskega življenja Nato prehaja na naš državni dolg. ki obstoji iz 43 milijard kron (10.75 milijard dinarjev), od tega dolga odpade na konsolidirane dolgove 41 milijard 25 V milijonov kron in na tekoče 2 milijardi 155 milijonov, Konsolidirani' dolgovi naše države so: 1. stari srbski državni do5g pred vojno: 9 milijard kron, 2. srbski vojni dolg! 10 milijard kron. 3. srbski dolg v Ameriki; 3 milijarde' kron. 4. posojilo države SHS v Ameriki: 8.250 mil:jard kron, 5. posojilo države SHS v Franciji in Angliji: 500 milijonov kron, 6. posojilo države SHS v Francij: in Angliji: 560 milijonov kron. Na posameznega prebivalca v Jugoslaviji pri 14 milijonih stanovnl-štva odpade po 3.100 kron t. j. 310 frankov. Ta številka dokazuje, da ie Jugoslavija relativno zelo malo zadolžena in da se ie državni dog razdeljen sorazmerno na posameznika povečal v teku vojne od 225 frankov na 310 frankov, L j, samo za pribili* no 35%, • Ce pomislimo, da je Srbiji pripadlo po vojni ogromno ozemlje, moramo konstatiratl, da so gospodarski izgledi te države najsijajnejši in da je Jugoslavija morebiti e.dina država v Evropi, ki lahko trdi, da je v resnici materialno pridobila v vojni. Zato sedaj brez strahu pomnoži svoj državni dolg v svrho zboljšanja prometnih razmer. Njen finančni položaj ji dovoljuje storiti to ne da bi preveč obremenila svoj budget. Novo ozemlie priključeno k Srbiji po mirovni pogodbi ima zelo znatna naravna bogastva Jugoslovanski premogovniki so v stanu ne samo popolnoma zadostiti domačim potrebam, amp2k oddajo lahko tudi velike količine premoga na razpolago izvozu. Celotna produkcija premoga is znašala 1. 1919 2,424.000 ton, od kolih je dala Slovenija 1,153.338 ton, Bosna in Hrcegovina pa 674.930 ton. Ta letna produkcija le za 35% nižja od one v letu 1913, ki je znašala 3,587.432 toni. Ta primanjkljaj je pripisati vojni, ki Je jako občutno oškodovala rudniško industrijo. Ne samo, da se ni začel izkoriščati noben rudnik, celo velik del onih, ki so bili v obratu 1914, je lil opuščen vsled poslabšanja in pomanjkanja delavnih sil. Jugoslovanska vlada razdeljuje rudnikom ogromen materijal iz vojnega plena: vrhu tega ie dovolila kredit 3 milijonov dinarjev za zopetno vzpostavo obrata v rudnikih in 50 milijonov kron za opremo novih prc-mogokopov v Mostaru, Bukinji in Uglievlni. Geologične preiskave so dognale v Jugoslaviji bogata ležišča železa, cinka, svinca, bakra bistrima, msr-kurja. antinoma, soli in manganov-ca. K.on sta tirali so celo nahodišča •zlata. Izkoriščanje vseh teh bogastev je šele v povojih Bogata ležišča železa v Bosni, v č;gar sosedstvu se nahajajo mogočna ležišča premoga. služijo samo neki neznatni me-talurgični delavnici, ki je silno skromno opremljena. Treba bo velikega pritoka kapitalov in organiza-torične energije, da se bodo odprla Evropi ta neizkoriščena bogastva. Prejšnja kraljevina Srbija in Bosna sta pekriti •i silno gostimi hrastovimi. bukovimi in jelovimi šurna-mi. Izkoriščanje teh gozdov Je začela v Bosni avstrijska vlada in ingo-stovnnska vlada nadaljuje to izkoriščanje nekoliko mesecev, potem ko se je to med vojno opustilo. Številne reke omogočajo lahko in ceneno odpremo posekanega lesa, toda pomanjkanje specijalnfe opreme ovira iazvoi te važne in dobičkanosne industrije. Podonavje in Dalmacija sca bogati na cementnih ležiščih, toda tovarne, ki izdelujejo cement, so zelo maloštevilne. Ruski inžener M. R. Vhoda je odkril v zagrebški okolici pred nekaj meseci ležišča nafte o katerih trdijo zagrebški listi da so zelo bogata. Tekstilna industrija ima v Srb•<> deloma neizogihno. na vsak način pa se precei pretirava. Omenjamo predvsem vprašanje obleke In toalet, ki dla baje gotovim krogom sive lase in prazne žepe, med širšo publiko pa vzbuja nejevoljo in siabo razpoloženje. Baie bočeio predpisati za obisk glednbšča in Matičnega koncerta frak In damsko 'dvorno toaleto, za kolodvor salosko suknjo, itd. Celo. nekatere skupine, od katerih bi to najmanj pričakovali, predpisuje]^ obleko 2a špalir. Nimamo nič proti temu. če se predpisujejo obleke za bankete, dinerje, in druge take prireditve, kjer ie gospoda sama med seboj. Na prireditvah pa, ki so na* menjene Širšim krogom, te zahteva odločno odklanjamo. Saj ne odgovarjalo niti duhu našega naroda, niti — o tem smo trdno prepričani željam in nazorom našega regenta. Nikomur, ki ima sicer priliko priti v, regentovo bližino, ne sme biti to za« branjenn zato, kar nima toalete, kakršno bi si izmislili gotovi gospodje. Mislimo, da je regentu mnogo več na tem, da vidi pred seboj ljudi, kakor pa frake in klake in damska dvorne toalete. »Njegovo kraljevsko Visočar stvor. V uradnem poročilu o prihodu regenta Aleksandra čitamo med dru* gim takole: »Njegovo Visočarstvo se je podal pred kolodvor...« » ... nakar se je Njegovo Visočaa-stvo zahvalil...«, ». . . njegovo VI-sočanstvo ie izjav.lo . . ., da je tak sprejem !e redkokdaj doživel. NJ. V. je odgovorilo . . ., da mu bo ljubo« ako se obla v! . . da je srčno ginjen .. .« 2e ti primeri stilistične nerodnosti in nedoslednosti jasno kažejo, da ti iz nemških etiketnih predpisov posneti nazivi ne odgovarjajo duhu našega jezika. Mirno pa lahko rečemo, da ne odgovarjajo tudi duh r našega naroda, ki spošuje in ljubi svojega narodnega vladarja tembolj, čim mani se obdaja z zidom tuje etikete, s katerim so se znali Habsburžani ločiti od lhidstva, ki ie bilo za* nje samo »PobcU. Jugoslavija. Baranjsico Vprašanje. Vlada SHS le predložila zaveznikom predlog in pismo madžarskega delavstva, ki prosi, naj ostane Pečuh z okolico še nadalje zaseden po Jugoslovanih. Baranje! za Jugoslavijo. 16. Junlia se ]e zglasila pri min. predsedniku Vesnlču v Beogradu deputadja prebivalstva iz Baranje, in zahtevala v spomenici, ki je bila Izročena naši vladi, naj ostane Pečuh z drugim Madžarski še nedodeijenern ozemljem, naj-manl še pet let pod Jugoslavijo. Državni proraCtm za leto 1920-1921. Finančni minister Stojanovič je izdelal proračun za leto 1920-1921. Po tem proračunu znašalo mesečne potrebe naše države 300 milj. dinarjev ali za celo leto 3.600-000.000 dinarjev. Komunistični, kongres, v Vukovaru, V nedeljo, 20. t. m., se je otvoril v vukovarskem »Grand-hotelu* kongres komunistične stranke v Jugoslaviji. Kongresu, katerega je otvoril Sreten Jakšič, je prisostvovala 450 delegatov. Srbijo je zastopal Pavl»-Pavlovič, Bosno Sreten Jakšič, Hrvatskd Tajkov, Slovenijo Petrič. Poročilo o strankinem delu od kongresa tijediuienja do danes je podal strankin tajnik Filip Filipovič. Tiskarski štrajk v Beogradu le končan, ker se je dosegel sporazum med tiskarnami in stavci na podlagi kompromisa. Znižanje zidarskih plač. V Beogradu srt zidarji zniZaU plače, ker se radi pomanjkanja stavbnega materijala zadnje časo zelo malo zida. — Toča v Bački, V okolici Zente iti Zomborja Je zadnje dni padla toča, ki je napravila precej škode na žitu, ki Je že itak nekoliko trpelo od preobilnega dežja. Javna varnost V Južni Srbiji je še vedno slaba In bo najbrže potrebna obširnejša akcija orožništva in vojske, da se vzpostavi red In mir. Razna poročila. Grška za prosto roko v turškem ozemlju. Pri zadnjih pogajanjih v Hytheu se ie zavzemal zastopnik Grške Venlzelos za to, da bi se prepustila Grški prosta roka ne le v doslej Ji adkazanem pasu v Turčiji, temveč tudi v onem ozemlju, kjer je akciia Grške radi obrambe In uveljavljanja turške mirovne pogodbe vsled ofenzivnega obnašanja turških nacijonalistov ogrožena. Venlzelos je utemeljeval svojo zahtevo s tem, da Grška ne brani le svojih Interesov, temveč zavezniške koristi sploh. Češki nemški soc. demokrati so v pr & Skl poslanski zbornici predložili Interpelacijo, ki zahteva od češke vlade, da se nepravilno odstavljeni uradniki in nameščenci nemške narodnosti sprejmejo zopet v državno službo, da se jim povrne gmotna škoda in zagotovi prejšnji čin. General Grdner In tajni svetnik Slmnit sta sprejela ponudene Jim portfclje v novi nemški vladi. Prvi prevzame promet, drpgl pa zunanje zadeve. Gospodarstvo. Borza. LDU Beograd, 22. junija. Valute: 20-dlnarsk! zlati 23.40—23.40, angleški funti 76—78. ameriški dolarji 19—19.25, Italijanske lire 117—120, nemške marke 55—55.50, romunski leji 50.50—51.50, Češkoslovaške krone 57—60, avstrijske krone 14—0. LDU Curib, 22. junila. Devize: Berlin 15.10, Newyork 549, London 21.94, Pariz 44.40, Milan 33.35, Praga 12.65, Zagreb 7.50, Budimpešta 3.25, Dunaj 3.85, avstrijske žigosane krone 3.90. Dunaj, 22. junija. Devize: Berlin 440, Curib 2790. Valute: nemške marke 436, švicarski franki 590, dolarji 145, Zagreb 200—225, madžarske žigosane krone 87— 99, Praga 361—373, češkoslovaške krone 352—274, novi dinarji 800—850. LDU Praga, 22. Junija. Devize: Beograd 225, Zagreb 55.60, Dunaj 27.55. Valute: Jugoslovenskl dinarji 222, avstrijske krone 26,50. "+' Izvoz drv V Trst. T. !. m. so uvedle Italijanske zasedbene oblasti carinski tarif tudi za zasedeno ozemlje. Carina na drva znaša 6 lir za 1000 kg. Proti carini na les je nastopila zveza tržaških trgovcev, ki zahteva, da se ta naredba takoj ukine. + Zastoj v manuiakiurnl veletrgovini. Vsled prevelike ponudbe in minimalnega povpraševanja po manufakturnem blagu, je prišla večina manufakturnlh veletrgovin v Jugoslaviji x, veliko zadrego, Dasi sq tr- govci ponekod znižali cene, vendar občinstvo ničesar ne kupuje, ker pričakuje, da bodo cene padle še nižje. + Kmetijski tečaj za ljudskošolske učitelje. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 19. Julija do 22. avgusta 1920 kmetijsko nadaljevalni tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu in ravno tak tečaj od 6. septembra do 10. oktobra na kmetijski Šoli v St. Juriju ob juž. žel. Vpoštevali se bodo zlasti prosilci Iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove kmetijsko-nadaljevalne šole. + Gospodinjski tečaj za učiteljice priredi poverjeništvo za kmetijstvo v Marja-nišču v Ljubljani In sicer v času od 19. julija do 22. avgusta 1920. Namen mu je, usposobiti ljudskošolske učiteljice za pouk na gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Prednost Imajo učiteljice iz krajev, kjer je želeti, dl se najprej vpeljejo gospodinjsko-nadaljeval-nl tečaji v zvezi z ljudsko šolo. !+ Mednarodna donavska konferenca. 17. t. m. se je začela v Parizu mednarodna donavska konferenca, ki se bavl s polita..ii-ml in prometno-tehničniml vprašanji, ki se' tičejo Donave. Izdelal se bo program, po katerem bo morala vsaka poedlnn obrežna država v svojem področju regulirati strugo Donave. Konferenca bo tudi rešila vprašanje, kako naj se vsem obrežnim drža. mi omogoči prost promet po reki in kaj naj se ukrene glede zveze med Donavo in Rcno s posebnim,prekopom, Dnevne vesti. — Regentovo potovanie iz Zagreba v Ljubljano bo po poročilih, ki iih dobivamo iz vseh krajev prava triumfalna vožnja. Kolodvori bodo povsodi lepo okrašeni, na večjih postajah kakor v Brežicah, na Krškem, v Sevnici, na Zidanem mostu, v Liliji bodo zbrani zastopniki vseh naših narodnih, kulturnih, gospodarskih oiganizacij. predstavitelji oblasti in občin, šolska mladina itd. Pevska društva bodo pozdravila prestolonaslednika s kraljevsko himno »Bože pravde«, in z »1 epo našo domovino«. Določeno v' c:cer, da se dvorni vlak nikjer ne u-.avi.'vendar je regent na vcžnji v vseh večjih postajah. kjer so se zbrale velike množice izstopil ter se je zadržal nekaj minut, da razgovarja z narodom. — Kaša narodna himna. V Zagrebu ih drugod so peli regentu v pozdrav tudi »Naprej zastave Slave« in sicer kot slovensko himno. To ni povsem p? svilno. »Naprej zastave« ie narodna koračnica, naša himna pa je že od davna »l epa naša domovina«. kateri se je sedaj pridružili »Bože pravde«, kot pesem našega kraljevskega doma. Ti dve pesmi se naj pojeta v slavnostnih dneh povsodi in sicer na>prvo »Bože pravde« potem pa »Lepa naša«. Ni tieba da bi še pri himnah kazali znameniti SHS, zlasti če je to povsem prisiljeno skonstruirana .-troledinost«. — Tihotapstvo in padec Hrc. Z rapidnim padanjem lire je hkratu ponehalo tihotapstvo ob celi: demarkacijski črti. Posebno je opažati ponikanje tihotapstva ž živino. Sedaj nik-do več ne dskira. da bi gnal živino preko črte, ker kmet lahko proda blago doma za skoro jednako ceno. Tihotapstvo tobaka le tudi zelo ponehalo — »Državna posredovalnica za delo.« Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice ea delo« v Ljubljani, Mariboru in Ptuju Je Iskalo v preteklem tednu od 13. junija do 19. junija dela 228 moških ta 76 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 240 tnoškili In 63 'ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 165. Dela iščejo: pisarn, moči, trgov, sotrudniki ta sotrud-nice, dninarji ta dninarice, natakarji ta natakarice, služkinje, kuharice, čipkarice, ključavničarji, kovači, žičarji, mlinarji, peki, vratarji, oskrbniki itd. V delo se sprejmejo: služkinje, kuharice, gozdni delavci, hlapel, dekle, delavci, vajenci razne Stroke, mizarji, zidarji, tesarji, pletarjl Itd. — Gospodinjski tečail po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi tudi v letu 1920/21 več gospodinjskih tečajev po deželi, ki Imajo pričeti jeseni in trajati po 10 tednov. Prvi tečaj se vrši od 18. oktobra do 24. decembra 1920 in drugi tečaj od 3. januarja 1921 do 15. inarca '1921. Za te tečaje lahko prosijo županstva, žopnl urad, kmetijske podružnice in druga društva. V gospodinjski tečaj se sprejema po 16 do kvečjemu 20 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) nosijo dekleta, stroške za učiteljice in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj In za 2 učiteljici, kakor tudi potrebna drva pa mora poskrbeti dotično županstvo, župni urad, društvo ftd. Imenovani interesenti, ki želijo prirediti letošnjo jesen ali pozimi gospodinjski tečaj, naj sc obrnejo na poverjeništvo za kmetijr stvo v Ljubljani zadnji čas do 20. julija 1920 Zbirka za Koroško. Koroška rojakinja E Mira Ipavic v Novem mestu je nabrala v propagandne svrhe povodom predstoječega plebiscita 891 K. Ljubljana. r= Policijska ura dne 26 junija 1920 za ljubljanske hotele in gostilne se izjemno podaljša do ene ure. za ljubljanske kavarne na celo y ar jak naj gredo 2 njJffl V BOsttO 'il druge Južne kraje, čd> da jim pre* skrbi lepo, udobno službo. Kakor ču-iemo, se le več dc-klic dalo pregovorili in so odšle za njim, kjer pa so doživele grozna razočaranja. Prei dnevi ie zopet nagovoril v Ljubljani 12 mladih deklic za »službo«, bij pa je pravočasno areriran. — Izrabljanje regentovega prihoda. Ljubljana je ta teden v pripravah za slavnostni sprejem regenta. Umevno, da so cone nekaterih predmetov poskočile, zlasti onih, ki služijo za okrašenje oken. Urad zoper verlžnike Je posvetil trgovcem-navijal-cem cen posebno pažnjo in včeraj Je ta urad kaznoval lastnika neke veleuglcdnc tvrdke na 2000 K globe In teden dni zapora ter v zaplembo blaga, ker je ta tvrdka prodajala blago za zastave po 125 K. — Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani naznanja, da ne bo sprejemala strank Od petka dne 25. junija do torka dne 29. junija 1920. —■ Posestnikom hiš ta strankam v zna-nfč. Prošnji zadruge dimnikarjev za razdelitev mesta Ljubljane v 10 ometalnib okrajev vlada ni ugodila. Občinstvo se opozarja, da ima vsak ljubljanski dimnikar pravico ometati v vseh delih mesta In si smejo posestniki poljubno izbrati dimnikarja. j— Izgubila se je v soboto dopoldne plavT usnjata torbica od stojnice na Vodnikovem trgu prot! Jugoslovanski tiskarni. V torbici Je bila nakaznica za petrolej, recept, par predmetov ta nekaj denarja. Najditelj se naproša, da vrne najdeno proti nagrad! v strojnici Jugoslovanske tiskarne. —< Zgubil se je na poti od Leoninmna do železniškega mostu v Zeleni jami O' tek,, v katerem je bilo 400 kron, očala in druge stvari. Pošteni najditelj se naptoša, da prinese ovitek proti nagradi v upravo »Jugoslavije«. Maribor. Veliki »koroški kres«. V vojni realki priredi 28. junija »Jugoslovanska Matica« s sodelovanjem vseh narodnih društev in, pod pokroviteljstvom poveljnika vojne realke polkovnika Jakovljeviča, velik koroški kres v prid bedni koroški ded. Pričetek ob 16. Mariborska porota. Pred porotnim sodiščem je bil na tri leta težke ječe obsojen ključavničar Franc Mlakar iz Trnovca pr! Ptuju radi tatvine konja in voza. — Radi tatvine konjske opreme Je bil obsojen ‘ na sedem let težke leče Anton Kramberger iz Bablncev prt Ljutomeru. Alariborska policija je zaplenila v delavnici južne železnice plakate slovenske in nemške vsebine, v katerih se bujska proti ittSMlsrtii v prid Avstrije glede koroškega plebiscita. Raznašalca teh plakatov Mihaela Obmana so zaprli. — Delavnica južne železnice v Mariboru je menda res pribiža-lišče vseh protldržavnih rovarjev. Krivo žigosani bankovcL Mestno knjigovodstvo daje na znanje, da sc nahajajo v prometu eno- in dvokronskl bankovci z žigom »Stadtrat Marburg«, »Stadtgemeir.de Marburg«, in »Stadtschulrat Marburg«. TL bankovci so krivo žigosani in jih ni treba sprejemati. Dar »Jugoslovanski Matici«. 19. Junija so priredili uradniki glavne pošte v Mariboru v Subotico odhajajoči gospodični Jožici Gaber, vrli Ljubljančanki In Izborni 1>evkl, v Narodnem domu odhodnico. Pri tej priliki so se gostje spomnili tudi »Jugoslovanske Matice«, za katero so nabrali 350kron. Celje. Regent pride v Celje 29. I. tn. Vladni svetnik g. dr. Žužek Je dobil iz Ljubljane obvestilo, da pride regent v Celje dne 29. Junija okrog 10. ure dopoldne. Glavne ulice skozi katere se bo regent vozit so: Ljubljanska, Prešernova ulica, Cesta Kralja Petra in Mariborska cesta. Coijska porota. Radi roparske tatvine so bili pred poroto obsojeni Martin Lcskov-žek na 12 let, Rudolf Pepelnak na 8 let, 11 0 č Z OITIC lit vijo. d U SC od cnci Viktor Ceč na 5 let, Janez Ceč ml. na tri ure naprej ne smelo- točiti alko- j leta in Janez Ceč st. na 13 let težke ječe. h ni ne oiioče 27. In 23. luni la te ROii- Pred poroto so se zagovarjali Avgust na trgfl sv. Jakoba v Ljubljani, Članice prinesejo s seboj telovadni kroj (črne čevlje, črno nogavice, rdeče rute). V rokah lipove vejice, Zbirališče za članice ob 1. uri pop. v telovadnici Narodnega doma. Zenski naraščaj (v belih oblekah) In moški naraščaj (v krojih)- oba z zastavicami ali lipovimi ve-* jicami) se zbere ob 1. uri popoldne v tivolskem drevoredu. Zunanja društva so vrnejo še isti dan, oziroma drugo Jutro. Prenočišča preskrbljena. Povsod, kjer so sokolska drit-| Štva, pozdravijo po povratku Iz Ljubljane | na svojih mestih regenta, ko se pelje na Gorenjsko, Celje In Maribor ter ko se vrača jz Maribora v Zagreb. V ostalem sc točno ravnajte ,po navodilih' okrožnic! --Zdravo! — Starešinstvo Sokolskega Save-za. PROGRAAt za prireditve ob prihodu regenta prestolonaslednika v Slovenijo. 1. dan, v soboto 26. junija. Približno opoldne odhod dvornega vlaka iz Zagreba, prihod vlaka na deželno mejo pri Brežicah ob 13.25, prihod v Krško ob 13.36, ob 14.30 prispo vlak v Zidani most, ob 15.32 v Litijo. Prihod dvornega vlaka v Ljubljano, južni kolodvor ob 16.12. Prihod se javlja z 21 streli tz topov na gradu. Regentu prestolonasledniku se javi na kolodvoru najprej general. Po pregledu častne čete se javi predsednik deželne vlade za Slovenijo In predstavi vse .povabljene na peronu navzočne unkcionarje. Pred kolodvorom stoje v polukerogu te-le skupine:'a) častniki, b) stolni kapitel, c) uradnlštvo, č) župan z občinskimi zastopniki, in d) v ozadju občinstvo. Zupan govori pozdravni govor. Sprevod po mestu, in sicer po Cesti na Južno železnico, po Dunajski, Aleksandrovi ter Bleiweisovl cesti do poslopja deželne vlade. Medtem ko se poda regent v svoje apartmanfc, se premika sprevod mimo deželne vlade ter defilira pred prestolonaslednikom, ki se Je podal na balkon. Ob 20.30 dvorni dine v stekleni dvorani deželnovladne palače, ob 21.30 bakljada z vojaškimi godbami. 2, dan, v nedeljo 27. lunija. Malo pred 9. odhaja regent iz vladne palače po BleiweisovI cesti, Aleksandrovi cesti, PreSernovl in Stritarjevi ulici ter ------------------------------------------- K Mestnem trgu v stolno cerkev. Pri vhodu : hod iz Bleda 18.30, Prihod v orovtje ■ ' vlak, ki je prišel medtem v Maribor, z mariborske postaje. Prestolonaslednika spremlja predsednik deželne .vlade do Brežic, kjer se poslovi, a prestolonaslednik potuje čez Zagreb v Zemun. POSEBNI VLAKI ZA ČASA BIVANJA PRESTOLONASLEDNIKA V SLOVENIJI. Povodom posefa prestolonaslednika v Sloveniji bodo vozili razen rednih še nastopni posebni vlaki: Na progah državnih železnic: V soboto dne 26. t. m.: Na progi Jese-nlcc-Ljubljana gl. kol. vlak št. 1721 in 1718/11. del; odhod Iz Jesenic 11.49, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 13.47, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 23., prihod v Jesenice 1.10. Na progi Kamnik-Llubljana drž. kol. vlak Št. 2156/11. del in 2159; odhod iz Kamnika 12.30, prihod v Ljubljano drž. kol. 13.40, odhod iz Ljubljane drž. kol. 22.49, prihod v Kamnik 23.55. Na progi Novomesto- Ljubljana vlak št. 2214 in 221,1; odhod iz Novega mesta 8.32, prihod v Ljubljano 11.26, odhod iz Ljubljane 23.40, prihod v Novo inesto 2.27; na progi Kočevie-Orosuplje vlak št. 2312/11. del In 2317/11. del, z zvezo z novomeškim posebnim vlakom; odhod iz Kočevja ob 8., prihod v Grosuplje ob 10. oziroma v Ljubljano ob 1L26; odhod Iz Ljubljane 23.40, oziroma Iz Grosuplja 0.40, ter prihod v Kočevje 2.40. V nedeljo dne 27. t. m.: Na progi Jese-nice-LJubljana gL kol. vlak št. 1711/11. del In 1718/11. del.; odhod z Jesenic 5.30, prihod v Llubljano gl. kol. 7.40, nazaj kakor v soboto. Na progi Kanmik-LJubliana drž. kol. vlak št. 2152/a In. 2159; odhod iz Kamnika 6.38, prihod v Ljubljano dtž. kol. 7.45, nazaj kakor v soboto. Na progi Novo-mcsto-LJubljana glavni kolodvor vlak številka 2212/11. del In 2211; odhod Iz Novega mesta ob 6.40, prihod v Ljubljano 9.50, nazaj kakor v soboto. Na progi Ko* čevJe-Grosuplje vlak št. 2212/11. del ta 2217/II. del, odhod Iz Kočevja 6.30, prihod v Grosuplje 8.30, oziroma v Ljubljano 9.50, nazaj kakor v soboto. Na progi Trebnjc-St. Janž vlak št. 2673 z zvezo na ljubljanski vlak št. 2211; odhod iz Ljubljane 23.40, prihod v St. Janž 3.20. V ponedeljek dne 28. L m.: Na progi Borovlje-Jesenice-Bled ta nazaj; odhod Iz Borovelj ob 8.,prihod na Bled ob 10., od- holne pijače. 27. in 23. Junija le pot; čilska ura ?a hotele in gostilne v. Ljubljani 1 2. ura; 1: a var ne smejo ostati celo noč odprte. Pri tem velja za kavarne zgoraj omenjena omejitev točenja alkoholnih pijtjč. — Poverjeništvo za notranje zadeve: Remec s. r. ~ Izseljevanje v Ameriko. V Kolodvorski ulici se je zopet pojavilo ono predvojno tipično življenje. Amerik anci oživljajo to ulico. Amerikan-ci, ki prinašajo dobre dolarje in Ame-rikanci. ki streme po zlati deželi. Sedaj odhajajo. Številni Amerikama zopet v Ameriko. Potovalne agenture. ki to za časa vojne zaprle svoje pisarne, so zopet začtle s svojim delovanjem. Pred neko iako agenturo se sedaj dnevno tarejo trume kmetskih ljudi. Hite v Ameriko. Samo včerai se ie 57 oseb odpeljala iz Ljubljane na Trst. Značilno pa ie dejstvo, da tvorijo večino Amerr kancev — mlade ženske. — Trgovina z dekleti. Neki trgovec iz Bosne je čestokrat prihajaj v. Jdubbai. \ ter ie mlada dekleta; iituBto Košič, Franc Pečovnik, C. Pečovnik, Alojz Višnar, radi tatvine In vloma. Obsojeni so Avgust Košič na 7, Franc Pečovnik na 3, C. Pečovnik na 4 leta težke ječe. Višnar Je bil oproščen. Regentov obisk. Polovične vožaje na državi. železnicah, Ministrstvo saobračaja je dovolilo vsem korporacijam, ki pridejo dne 26. in 27 junija ob P ril ki obiska prestolonaslednika v Ljubljano. polovično vožnjo po vseh dr*, železnicah v Sloveniji do Ljubljane in nazaj. „ Posebni vlak linčana—Maribor. Glede posebnega vlaka, ki odhaja dne 26. junija ob 23 1z Ljubljane m pride v Zidani most ob 24.30, se pripominja. da bo vozil po najntovejSiti dispozicijah vlak do Maribora, kamor pride ob 3 Zjutraj. Sokolstvo ob regentovem obisku. Prihod regenta Aleksandra v LJubllano Je določen na soboto popoldne, člani vseh društev v kroju §9. zbereio. točno Qb. Ž, url gop.. ga sprejme in pozdravi knezoškof z duhovništvom in spremi na njegovo mesto. Kratka služba božja. Ort stolne cerkve odhaja regent po Stritarjevi in Prešernovi ulici, Dunajski In Gosposvetski cesti k evangeljski cerkvi, kjer ga po kratkem pozdravu evangeljskega župnika sprejme z nagovorom evangeljski sveštenik. Kratko pravoslavno blagodarenje. Nato- se vozi prestolonaslednik po Dunajski cesti, Selen-burgovi ulici ta Kongresnem trga do deželnega dvorca, kjer ga pričakuje predsednik likvidacijske komisije dr. Gregorič ter ga spremi v poslopje. Nato sprejme rektor univerze prestolonaslednika ter ga povede v univerzitetno dvorano, kjer Je zbran akademiški senat, ln odtod na balkon, kjer ga pozdravi z nagovorom. Na trgu pred. dvorcem je zbrana mladina ljubljanskih šol, srednješolci in akademiki Ko stopi regent na balkon, se pojejo himne »Naprej zastava slave«, »Lepa naša domovina« ta »Bože pravde«. Vračajoč se iz deželnega dvorca, gre prestolonslednik peš raed špalirjem dijakov s svojim spremstvom po Wolfovi ulici pred Prešernov spomenik, da položi venec, potem se odpelje v mestno hišo, od tam v državno obrtno šolo in v muzej. V svoje apartmane se vrača ob trinajstih. Nato dejeuner. Med 15. ta 16.30 sprejem deputacij v reprezentacijskih prostorih deželnovladne palače, potem vožnja regenta po mestu ta poset ljudske veselice na Kozlerjevem vrtu. Ob 18.30 obisk pri dravski diviziji. Ob 19.30 diner. Ob 21. svečana predstava v opernem gledališču. 3. dan. v ponedeljek 28. Junija. Ob 8. vojaška parada na Blei\velsovI cesti. Okoli 10. odhod regenta ta spremstva v avtomobilih na Gorenjsko. V Kranju (ob 1030) se avtomobili za čas ustavijo. Pozdravni govor župana. Nato nadaljevanje vožnje mimo Radovljice na Bled (prihod ob 12.) do zdraviliškega doma, kjer so postavljene deputacije. Pozdrav blejskega župana In govor zastopnika koroških Slovencev. Ob 13. dejeuner v hotelu Malnar. Ob 14 vožnja po jezeru do otoka v okrašenih čolnih. Po vožnji pristanejo čolni v bližini hotela Petran. Ob 15. odhod Čez Begunje v Tržič, kamor se pride ob 16. Tržlški župan pozdravi regenta. Po vrnitvi v Ljubljano ob 19. diner. Ob 21. koncert Glasbene Matice in orkestra y dvorani Union. 4. dan, v torek 29. julija. Ob 8. odhod v avtomobilih iz Ljubljane čez Trojane, Vransko (pozdrav župana) In Žalec (pozdrav župana) v Celje. Prihod ob 10. Pozdravni govor okrajnega glavarja kot mestnega gerenta in pozdrav izvoljenega župana celjskega' okraja. Iz Celja vožnja čez Konjice ta Slovensko Bistrico (v obeh krajih pozdrav županov) ter prihod v Maribor ob 12. Mestni geernt pozdravlja in govori pred mestno hišo. Nato svečani sprevod v dvorano, kjer se sprejemajo deputacije. Govori zastopnik prekmurskih Slovencev. Ob 13. dejeuner v Narodnem domu. Pozdravni govor lavantinska. knezoškola,. Ob 15. bdliaU dvorci . Nedeljski vlaki tz Ljubljane v Bohinj, na Koroško, v Planico in Kamnik radi tega v nedeljo'dne 27. t. m. ne bodo vozili. Na progah Južne železnice. V soboto dne 26. t. m.: Na progi Zidani most-Ljubljana; odhod Iz Zidanega mosta ob 11.30, prihod v Ljubljano ob 13.; odhod iz Ljubljane proti Zidanemu mosta ob 23., prihod v Zidani most ob 2430. Na progi LJublJana-Borovnlca: odhod Iz Ljubljane proti Borovnici ob 22.30, prihod v Borovnico ob 23. Posobnh vlaki dne 29. t. ut.: Martbor-Grabštanj: odhod iz Grabštanja ob 7., prihod v Maribor ob 10. Čakovec-Maribor: odhod lz Čakovca ob 6.32, prihod v Maribor ob 930. Povratek v Orabštanj: odhod iz Maribora 1539; povratek v Čakovec: odhod Iz Maribora 18.55. Šport in turisfika. Hašk-Illrija. V nedeljo ob pol 19. url so vrši na prostoru Ilirije velika nogometna tekma med Ilirijo ter zagrebškim Haškom, ki bo ojačen z nekaterimi najboljšimi igralci Viktorije. Vstopnina: sedež I. vrste 20 K, II. vrste 16 K, stojišče 10 K, za člane in dijake 6 K. Ob vsakem vremenu. Vožna in galopna dirka na dan 29. jun. Za one konje, ki so že bili prijavljeni za odpovedano dirko na dan 20. junija, veljajo prijave automatično tudi za vožno dirko v torek dne 29. Junija, ako sc dotičae dirke sploh nahajajo na vzporedu. V nasprotnem slučaju Je konje še enkrat prijaviti. Dirke dne 29. Junija bodo kombinirane; na vzporedu je 5 vožnih ta 3 galopne dirke. Nihče, ki poseti Ljubljano ob prihodu regenta prestolonaslednika, naj ne zamudi prilike prisostvovati voznim ta galopnim dirkam, ki se vrše na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. junija na vežbališču pri Mostah. Začetek ob 3. url popoldne. »Šport«. Na dan regentovega prihoda, izide prvi slovenski športni list »Šport«, ki bo izhajal kot llustrovan tednik z bogato^ aktuclno vsebino. List bo skrbel za vzgojo, procvit ta razvoj slovenskega športa, služil bo v informacijo vsem, ki se zanimajo za športne prireditve, bodisi doma ali v tujini ter bo kot tak gotovo liitro priljubljen Irt razprodan. Pošljite tedaj pravočasno vaš naslov na upravo »Športa«, Ljubljana, da vam ga zamoremo poslati na ogled Oso-blto opozarjamo vojaške kroge na list, ki bo Imel stalne rubrike o našem športu v armadi ta ki bo zaeno služi! raztresenim vojaškim oddelkom v hitrejše zaznanje vseli športnih uspehov, doseženih v vojaških tekmah. Športniki in prijatelji športa, Izpolnite tako} svojo dolžnost. Aprovizacija. Telečje mero. Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani* odala je za v četrtek petek in soboto, t J. 24, 25. ta 26. Junija sledečim mesarjem svoja teleta in sicer; Ahlinu, Anžičn, Breceljniku, Češekn, Černivcu, Cuzaku, Dolničar Francu, Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Ham Marfii, Janežu, Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu, Lebnu, Makovcu, Navljanu, Novaku, Ocvirk, Petriču, Prepeluhu, Prezelju, Primcu, Rihtar mL, Rihtar st, Selanu, Smoljanu, Škerjancu, Škrkanjarju, Štrukelju, Zajc Iv., Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu, Zupančiču, Žabjeku In Miha- Zajcu po 5 telet; Smetu 2 teleti, le Janežič dobil Je 6 telet Kg mesa Velja: sprednjega 19 K, zadnjega 20 K. — Vsaka stranka dobi največ en kg mesa. Gledališče. Ljubosumje. V včerajšnjem poročilu O premieri »Ljubosumja« je pomotoma Izostal končni odstavek: Režijo Arcibaševo drame Je vodfl g. Osipovič-Šuvalov, ki Je dosegel posebno s kavkaško scenerijo v prvem in z ekonomično Izrabo prostora v drugem dejanju lep uspeh. Bodi s tem popravljeno. Jugoslovenska Matica, Ustanovitev podružnice »Jugoslovanske Matice« v Celju se je izvršila v soboto zvečer v v,elikl dvorani Narodnega doma ob zelo lepi udeležbi. Zborovanje Je vodil g. Sancin kot predsednik pripravljalnega odbora. V svojem nagovoru Je obrazložil pomen Jugoslovanske Matice. V Imenu JDS je govoril g. Ivan Prekoršek ta v imenu NSS g. Žabkar.-Gospod Sancin poroča nadalje, da se Je do danes nabralo za celjsko podružnico J. M. 9201 K 23 v, za kar gre v prvi vrsti zasluga gdč. OmladičevL G. Žabkar Jo Izročil podružnici hranilno knjižico z vlogo 2180 K kot čisti dobiček plesne prireditve podružnice Z. J. Z. v Celju, ld Je bfl namenjen IredentskeinU skladu. H'koncu je še g. Lužnik Imel vspedbudni nagovor, v katerem Je izvajal, da ni dovolj, da se dTuštvo samo ustanovi, temveč, da mora tudi delati. V odbor so bili Izvoljeni: kot predsednik g. Sancin, kot tajnik g. Lužnik, kot blagajnica gdč. Omladičeva, kot odborniki: gg. prof. Franc Mravljak, Iv. Prekoršek. dr. Ogrizek, Ivan Rebek, Ludvik Cer-nej in Ivan Žabkar. Književnost in umetnost. Ljubljanski Zvon. Vsebina 5. številke 5 Stano Kosovci: Internacija. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. — Avgust Žigon: Korytkova pogodba z Blaznikom Iz leta 1838. — Miiart Fabjančič: Eksplozija duš. — Miran Jarc: Pri oknu. — Lucijan Marija Škerjanc: Glasbeni pregled. — Janko Samec: Pradedov dom. — Ivan Zorec: Ljubica. — Franjo IRoš: življenje. — France Veber: Bergso-nova teorija smešnega. — Ivan Albreht; Tomijeve Tine mlada leta. — Marija Kmetova: Brez tal. — Miran Jarc: V maju. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. — LJ. Zvon stane celoletno 70 K, posamezna številka 7 K. Priporočamo! Glasbena matica. Javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice, ki je bila nameravana ob koncu tekočega šolskega leta, se zaradi priprav za sprejem regenta ne vrši V mesecu juniju, temveč se preloži na iesen. K Glasbena Matica, šolski izpiti gojencev matične glasbene šole se dovršijo v petek 25. t. m. Obsezall so klavir, gosli, solepetje, violo, čelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, rog, trobento, pozavno in tubo. K Pokrajinske vesti. Kamnik. Pišejo nam: Kulturno delo, ki so ga započeli naši navdušeni pevci ta pevke, bo med našim narodom v tem kraju za-dobilo velik pomen. Prvič se zberemo vsi pod zastavo zedinjenih pevcev ta se s tem zbližamo v skupnem delovanju za prospeh našega naroda. Naš okraj se bo izkazal v sočutnem delu za zapuščene v vojni oslepele vojake. Škofja Loka. Kmečko svatbo prirede v nedeljo v Ljubljani Škofjeločar.i pod vodstvom g. Thalerja, ki le že zbral močno skupino svatovskih voz. Kakor se govori, se silite v to skupino dve datal, ki sta se svoječasr.o obotavljali podpisati majniško deklaracijo in še sedaj vedno nemškutarlte. Je-Ii ta vest osnovana ali ne, nam ni znano, želimo pa, da se pravočasno prepreči envet. vmešavanja nepoklicanih v to lepo skupino- Slovenji Gradec. Po dolgem spanju se Je začelo tudi pri nas enkrat 'malo živahnejše narodno gibanje. Dne 4. junija se je vršil sestanek naših pevcev, pri katerem se Jo soglasno sprejel predlog, da se ustanovi pevsko društvo. V odbor so bili voljeni: kot predsednik trgovec J. Uruškovič, kot podpredsednik žel. uradnik L Kumar, kot pevovodja A. Kranjc, kot tajnik in arhivar pisarniški vodja F. Semlič, kot blagajnik davčni uradnik A. Debelak, kot odbornika pa L. Boltin ta J. Korošec. Sklenilo se je nadalje, da se 18. Julija priredi prvi ustanovni koncert združen z gledališko predstavo »Cigani«. Vaje se že vršijo. Vabijo se vsa sosedna društva, da posetijo to prireditev kolikor mogoče v velikem številu. Treba Je pokazati našim nemčurjem, da je prlsijalo solnce svobode In da se ne bomOi t pustili vež od niih komandirat!. Pred© s©: Prodam Erncns.unn fočofcra-aparat SX12 cvsntuelno s pritiklinami. Vpraša ss v upravi „Ju-gcs cvije“. 1016 Radi preselitve sc p rrlam is« viuasrad ircaa liišsi z v Maribertt, ilurr.boUovn ulica 10, \r;.ta 1. I iS« TlHORTRt ova ulic vclci Izključeni. Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavij h tmssz hBE$2&s25B33C2H» r* r - | OSfvUO- 1 1020 Prodam di»uniIssrrsJiO obrt v malem mestu z lepo okolico. Naslov v u; ra vi lista. 1018 Proda sc 31(0 m3 jclovi-pa los n ki sc ga da razžagali v poljubno dolžino in Vi O m3 smrekovih »Tesli, prvovrstno blago za mizarska dela. — Naslov pove upravništvo. 1G08 E I-'rodam dva liolcssa in sicer eno oško in eno žensko. — Šušteršič, Zg. št:a, Kosova ulica 05. 1010 Ileuzlii:« it vagona prodajem edmeh sa skladišča u Zagrebu. Ponudbe na uoravnišlvo »Jugoslavije11 pod šifro »Benžin*. 1C09 Prodisia pisalni sl roj znamka »Cou:ir“ v najboljšem stanju za 15.CC0 K. Prodam lovsko puško in flobert pištolo. Pojasnila daje uprava Jugoslavije v Ptuju. Predam v Ljubljani lepo cnonad-stropno hiš« v mirnem kraju z velikim vrtom. Cena ugodna. Ponudbe in vpraša se v upravništvu pod .Ugodna prilika 260". SS7 i€ypl se: Kupim ir« dam tisoč Kron nalilmlc tistemu, ki mi naznani primerno lepo bišo z velikim vrtom a’i^o-sestvo do C oralov zemlje v lepem kraju solnčna lega, blizu ceste, na Štajerskem. Naslov: Magdalena Stelcer, Celje, Benjamin Ipavic uiica 16. 1017 SSwžts@: Poslovodjo brivnice (starejšega In poštenega) išče brivec Koštomaj, »naissce r\ *5 * * Menija pri Zagcrju (Gallcnegg) cc jsfccIe: 10 objektov, 30 sob in restavracija z inventarjem, gozdne in travniške parcele in park po^EStitla: Gospodarska pisarna Dr. ČERNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 0. H11 kamne - persi© - modno blaga 5^r3q j Ve Elito saEogoJ Naznanjamo vsem sorodnikom 111 znancem, da je naša prebljnbljena soproga, ozir. mati Frančiška StiMcr rojena Gregorič dne 22. t. m. zadeta od mrtvouda preminula. Lukavci pri Ljutomeru, dne 2?. junija 1920. Alojzij in Marija, otroci. Franc, soprog. emz Olje. 1021 (lospodičnu, ki jc dovršila trg. tečaj želi primerne službe v kaki pisarni. Nr.siev v upravi, 1015 Jsičem trgovcu kateri bi sprejemal blago manufakturno pripeljano iz Trsta, ma.linc ali tudi večje množine. Cenjene ponudbe pod »Dobra cena* na upravništvo. 1015 Fotograf J. rclušer se sprejme s 1. {u ijm. Ponudbe s sliko. — Atelje »PkLlKAN*, Celje. 1019 Mizarji! Štirje samski mizarski fomočnlki, iz ribniške okolice, dobijo takoj dobro in stalno mesto in dobro opravilo, pridnemu delavcu se povrnejo potni stroški. J. Jugoslovanska tovurnn pol: učiva, Sun j n, Hrvatsko. 1001 p@BUG€®ibe ženitna ponudba! Mizar 34 fct star, povsem zdrav, prijetne zunanjosti sc želi v svrho ženitve seznaniti 7. dekletom ali vdovo brez otrok, ne čez 28 let staro, ki bi imela svoj dom in nekoliko posestva. Cenjene ponudbe pod Stfro »Mizar“ na upravništvo. 1022 sprejme lesna trgovska in industrijska družba v Sloveniji. Prednost imajo gospodje s prakso v lesni trgovini in s poznavanjem lirvatskega in nemškega, po mogočnosti tudi italijanskega jezika v besedi in pisavi. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe pod šifro »Lesna industrija11 na upravništvo lista. lesarji pozor! Glede preselitve se proda takoj lepa pritlična hiša in šo eno poslopje zraven, z dobro vpeljano mesarijo z vsemi obrtniškimi prostori, obstoječe iz klavnice, mesnice, sušilnice, pralnice, ledenice, župc, drvarnice in hleva in lepim vrtom. V prijaznem in prometnem kraju v bližini Ljubljane. Cena ugodna. Poizve sc v upravništvu. 940 Slavnemu občinstvu ss priporoča kavarna central pofeg Smaiavega (iubiiejnesa) mesi«. K2E3E2&J Cigaretni papir. 500 Lastnik 5S©y© ^ifcoSiČ. Boraiks v kristalih in zmlet pravkar clošal, Medic, Rakove & Zank! družba z o. z. preje A. ZASKL sinovi. pristno staro, belo in rdeče karton K 185 . . K 200 . . K 180 , . . K 160 . K 190 . . K 200 (KIKsts). . K 36 .. K 35 , K 38 Razpošilja se po povzetju. JOSIPIUNC, Zagreb DcmcSrova ulica St. 'K/!. Riz Abadic (zlato) Oioman karton .... Golub karton .... Tabu karton ..... Club karton ...... Sarnum karton .... Cigaretna stročnico Zagreb—Monopol 1000 , Derbv 1000 . . Celo 1000 . . . i tv » v je ako si nabavite blago po r.izki ceni. Cigcreir.! papir: Altessc v knjižicah 100 kom. K 1551— Kajnssvojšii vzorci} EtaJistondo & €©,„ Inf vro Sc-ss Lasssro 5Sev. 23. 751 asEssza3Kffln®n*5a^»!e^3a(2ZEssaa*es««5tsEHss.^^^r3WB II i* m (h ash ra « ^ “¥ž?3 feCaŠ v'} 11 komadov, po 11 m dolgi, takoj porabni, se E3ESH35aHSaBSBSBSaraE3*23K 32KS2SJ Effics: m ssa proaado. — Pojasnila: Karlovška e. 1, ® -v ® *, W6C® po zmzam cena za iluminacijo o priliki prestolonaslednikovega obiska oddaja v vsaki množini na veliko in malo tvrdka Ivan Jelačin* Uub Hilli* Tabu Golub Patent Abadic 100 100 eo K 155-— K 160"— K 110-- Ctgsrcinlh siročnki Rcnorr.6 ...... 1 mil 1< 331— Derbi.........................1 » K 36 — Sanetta (Altcsse izdelek 1 , K 50'— Jacobi........................1 , K 54 — in drugo blago rr.zr.ošilja vsako množino t«a dehel« eini voaja prvovrstna, starejša moč z zaupnemu meslu primernim nastopom verziran v vseh komercijelnih in pisarniških manipulacijah, samostojen korespendent v vsaj treh jezikih, z večletno prakso v enaki službi se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »A. J. K.‘ 9!S slivovko, rum in tropinovec, vse šueceriisk® Ir p-b-p,- l fVrtslie HoloRlfatRO blage: MKer i Genanc, fino jedilno olje, kis, sol, sveče, j Ljubljana, Resljeva cesta