Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din. za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 4.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom
Jesenice, 15. februarja 1939
Dne 10. februarja 1959 je umrl
PAPEŽ PIJ XL
veliki prijatelj delavstva vsega sveta in avtor socialne okrožnice
Quadragesimo anno.
Tudi slovensko delavstvo se ga bo z vneto hvaležnostjo spominjalo! Naj ostane priprošnjik revnih pri božjem Sinu!
Družinske plače
Pred dnevi smo prejeli prispevek za naš list, v katerem naš sotrudnik opozarja na to, dn je delavcu treba oskrbeti družinske plače. Pravi, da so povprečne razmere danes na Jesenicah take, (Ia se s sedanjo plačo vsekakor more preživljati samski delavec, ni pa zadostna ta plača za delavca s številno družino. V svojem razmotrivn-nju podaja naš sotrudnik tudi praktičen predlog za Jesenice, naj bi KID svoje izdatke zu poletne izlete svojega delavstva naklonila rajši delavcem, družinskim očetom. Prizadevanje in izdatki KID Za te izlete so vsekakor hvalevredni in je treba podjetju priznati dobro voljo, vendar pa bi poraba teh izdatkov za delavske družine bila socialno pravičnejša.
To nam je dalo ;x»vod, da spregovorimo v tej številki nekaj besed o pravičnih oziroma družinskih plačah. Človek je ustvarjen za delo kakor ptica za letanje. To je ugotovil že stari Job. Tudi ni delo za človeka nobena sramota, ampak čast. Večina ljudi mora z rokami delati, da se pošteno preživi. Tudi to ni nobena sramota, ampak čast, fe človek za to, da se %x)šteno preživi, dela v tej «li oni obrti. Seveda, da se pošteno preživi! »Saj l»i rad delal! Kako zelo rad, če bi se mogel z delom res pošteno preživeti! Toda delam kakor frna živina, a z ženo stradava, otroci so pa vsi Niztrgani.« Tako upravičeno tarna marsikak de-juvec družinski oče. Prav res, če to ni krivično, ^«j je potem še krivično na svetu. Plača mora niti taka, da delavec preživi z njo ne samo sebe, "nipuk tudi svojo družino. Dokler na svetu ne
tako, bomo trdili, da gospodarstvo ni prav Urejeno in ga bo treba preurediti. Лко so socia-■isti in komunisti zahtevo po družinskih plačah prevzeli v svoj program, moramo reči, da so se "d nas prav naučili, le da so za dosego teh ciljev privzeli napačna sredstva, ki ne bodo nikdar pravičnih ciljev dosegla.
Marsikateri podjetnik bo zahtevam po dru-
žinskih plačah ugovarjal. »Ako naj plačam višje plače, kakor jih plačujem, potem'rajši zaprem svoj obrat, kajti v svojo zgubo in svoj gotov propad vendar ne bom vodil gospodarstva!« Ob zahtevi po družinskih plačah, ki jih brezpogojno imenujemo pravične plače, nikakor ne mislimo na krivično zahtevo do posameznih podjetnikov. Radi priznamo, da cela vrsta podjetnikov pri današnjih razmerah ne more plačevati družinskih plač. 1 oda zaradi tega še nikakor ne moremo odstopiti od svojih zahtev. Delavec je vreden plačila, in sicer pravičnega plačila. Družinske plače zahteva tudi papež Pij XI. v svoji znameniti delavski okrožnici Quadragesimo anno. Pa tudi Pij XI. se dobro zaveda težav glede možnosti izplačevanja družinskih plač. Če pa kljub temu zahteva družinske plače, je to znamenje, da ne zahteva nič nemogočega. »Ko se določa višina plač, je treba gledati tudi na položaj podjetja in podjetnika. Nepravično bi se zahtevalo take čezmerne plače, ki jih podjetje ne more prenašati, ne da bi propadlo in potegnilo s seboj v nesrečo tudi delavstvo. Seveda, če nosi premajhne dohodke zaradi podjetnikove malomarnosti, nepodjetnosti ali neskrbi za tehnični in gospodarski napredek, to ni upravičen vzrok, da bi se delavcem plače zmanjševale.« Tukaj opazimo neko nasprotje. Delavcem se godi krivica, ker ne dobivajo pravičnih plač, a zopet podjetja ne zadeva krivda, ker jih dajati ne more. Kdo je torej kriv? Kje je krivda, kje krivica? Krive so gospodarske razmere, krivo je to, da gospodarstvo na splošno v današnji družbi ni prav urejeno. To pa je ravno tako imenovano socialno vprašanje, ki ga je treba rešiti. Papež opozarja najbolj na pravo razmerje cen; če bi cene bile prave, bi bile tudi plače lahko prave, ker se v cenah izraža sicer ne samo delo, toda vendar tudi delo. Čim več dela je treba za kako stvar, tem višja mora biti cena. A kdo naj to razmerje
Z Desenic
Koliko smo popili na Jesenicah. V letu 1938. so Jeseničani popili: vina 3.465,35 hI, vinskega •mošta 71,40 hI, špirita 94,83 hI, piva 1.038,33 hI, žganja 130,21 hI, ruma-konjaka 25,71 hI, likerjev 24,95 hI. Od te količine je bila namreč plačana občinska trošarina. Ce se je popilo kaj, kar ni prišlo pod trošarino, nimamo poročila.
Podružnica »Slovenca«. Že z tlecembrovin prejšnjega leta je uprava lista »Slovenca* organizirala na Jesenicah posebno svojo podružnico za upravo in dopisništvo. Nahaja se v Krekovem (lomu v prostoru poleg trgovine s ii)osebnim vhodom. Tu se torej naroča »Slovenec* in vsi naši listi (Domoljub, Slovenski dom, Bogoljub, Na mejah), tu se iplačuje naročnina, se naročajo in-serati in oddajajo jeseniški dopisi. Opozarjamo zlasti naša društva, da tu oddajajo objave za društvene zadeve. Poskrbljeno je tudi, da ne bo več nihče vtihotap-Ijai v »Slovenca* raznih poročil, ki niso v skladu z našim gibanjem na Jesenicah.
Naš poslanec dr. Albin Šniajd bo vsak teden ob ponedeljkih na Jesenicah v Krekovem domu. Jeseničanom in tudi drugim, ki imajo bliže na Jesenice nego v Radovljico, bo s tem zelo ustreženo. V nedeljo 12. februarja je {poslanec poročal na širši seji JRZ v Radovljici (okrajna seja) o sedanjem političnem položaju. Izvršil je več intervencij v zadevah našega okraja.
Dr. Aleš Stanovnik in njegovi politični tovariši še vedno ženejo tožbe ali pa zastopajo tožbe proti našim ljudem zaradi teh in onih žaljivk, ki so jih slišali v času
2
volilne borbe. Prva je bila tožba dr. Stanovni-ka, ker so mu baje očitali, da je izdajalec. Sedaj teče zanimiva njegova pravda proti našemu listu. Iz te pravde bo prišlo na dan obilo zanimivosti, ki interesira-jo vse naše bravce. Ko bo zadeva končana, bomo o tej stvari obširneje poročali, da zadostimo upravičenim željam našiti bravcev. Pred nekaj dnevi je bila končana tožba proti sedmini našimi fantom zaradi nekih cestnili volilnih sporov, kakor se dogajajo ob vsakih volitvah. Če strogo vzamemo, so bile nepravilnosti na obeh straneh, kar je z ozironi na volilno borbo in navdušene mlade ljudi ipač umljivo. Naši fantje so bili pozvani, če hočejo tožiti nasprotnika zaradi takega volilnega delikta. ki ga je ugotovila politična oblast. Odgovorili so, da ne tožijo pod pogojem, če tudi nasprotna stranka ne bo raz-])ravljala volilnih stvari ])red sodiščem. Ker je ,pa nasprotna stran šla pred sodišče, so tudi naši fantje vložili tožbo. Sodišče je večiuo naših obtožencev oprostilo. Nekateri so bili obsojeni le pogojno. Nasprotna stran je bila obsojena brezipo-gojno. Ali je to modro? .Mi je to pametno!' Komu naj to koristi? Delavcem gotovo ne. I i si zaradi tožb in zlasti zaradi takih tožb ne bodo mogli zidati niti bajt. kaj šele palač. I oda n('-katerim tožbe nesejo in taki si lahko zidajo palače. Ker ubogi delavci stroškov za te \ sil jene tožbe ue bodo mogli sumi nositi, se snuje odbor. ki bo na Jesenicah pobiral darove, <la se bodo lahko plačali advokati.
Politično življenje. l'o sijajni zmagi, ki si jo je priboril slovenski narod pri zadnjih volitvah, je med našim narodom zavladalo splošno zadovoljstvo. .Malo nerazum-lji\o je bilo samo to, da je po prvi rekonstrukciji \ lade po \ ol i t vali manjkal v vladi naš \oditelj dr. .\nton Korošec. Točno menda ni nihče vedel, zakaj je tako. Vsesplošno so pa bili naši trdnega in pravilnega
uredi, če prizadevanje delavcev samih in gospodarjev ne pomaga, mora poseči vmes javna oblast, saj je to zahteva obče blaginje.
Družinske plače bo mogoče uvesti le na ta način, da se zakonito ustanovi fond, v katerega plačujejo podjetji! in deloma tudi delavci in ki se delno množi s splošnimi državnimi dohodki. V tovarni in vobče pri podjetniku dobijo vsi delavci (samski in poročeni) samsko plačo. Družinski očetje pa dobe iz omenjenega fonda dodatek po številnosti družine.
Oblast ureja take stvari z zakoni in na red-bami. To navadno ne gre hitro. Potrebni so daljši postopki. Začasno more pomagati vsaj nekaterim družinam krščanska ljubezen. Treba je poskrbeti, da se ustanove zasebna in javna društva, ki bi pomagala. Če vse to še ni zadostno,
je dejal papež, je dolžnost javne oblasti, da dopolni nezadostne moči zasebnikov, zlasti v zadevi, ki je za splošni blagor tako važna, kakor je ljudi vredno življenje družin. Ponekod uvajajo države zavarovanje za bolezen, starost in brezposelnost. Tudi pri nas je tako. Pri vsem tem se moramo zavedati, da gre za pravice delavcev. Nekateri, pravi papež, so hoteli vso pomoč naložiti ljubezni »kakor da bi ljubezen morala pokrivati krivice, ki jih zakonodavci niso le molče trpeli, temveč včasih celo odobravali«. Ne samo ljubezen, ampak »socialna pravičnost zahteva, da se plače kolikor mogoče tako uravnajo, da more čim največ delavcev dobiti dela in primernih dohodkov za življenje«. To bo pa mogoče le s preuredbo vseh socialnih in gospodarskih razmer.
Kakšne bodo bodoče Jesenice
(Poročilo ing. uril. J. Plutncrja k programu za izv('<lbo regulacijskega načrta. — Nadaljevanje in konec.)
Za smučarsko skakalnico si- je rezer\ iralo iiii-sto \ Vležaklji približno iiiaspinii kuviliiici'. To mesto je po niiuMijti merodajnili strokovnjalko\' najprimernejše.
Po določitvi (oil prostorov se je preštudiral obstoječi in bodoči cestni promet. Skozi Jesenice so predvidene tri glavne vzdolžne proinetiie žrle. in sicer:
1.	Državna cesta št. 2. v širini 12 m. rekon-striiirami po smeri stare trase, s koncem na novo smer proti llnišici z izognitvijo kojiavnika.
2.	Nova 8 m široka cesta, kot odcep od državne ceste št. 2. pred tovarno, rekonstruirana \ .smeri obstoječe \ podaljšku C ojzove in Kralja Petra ceste, z odcepom pri llermanii in od tu dalje v ravni črti med Savo in železnico v ■smeri proti 1 Irnšici. iizogiii\ši se športnega zemljišča.
1. .Nova 8 m široka cesta \ smeri obstoječe Zasavske ceste, vodeče iz Poljan, izognivši se velikih ovinkov mimo obstojcčili hiš ob Savi za tovarniškimi barakami, v smeri Pod Mežaklja— 11rnšica ob vznožja Miižaklje.
I a cesta predstavlja bodočo glavno in manjkajočo zvezo med IJlejsko kotlino jireko jeiseni-škega ozemlja in CJoriijesavsko doliino. S to cesto je speljan nev.šečni in za mesto nepi ijetni tranzitni promet izven jedra mesta kot samega.
Poleg teli treh glavnih žil je predv idena še interna transverzalna cesta za osebni in lažji ])romel ob železnici, ki razbremonjnje državno cesto, in pa višinsika cesta pod .\lirco, Klobnčno in Mnravo, ki bo vezala vse severno ozemlje Jesenic od potoka jesenica mimo farne cerkve do bodoče meščanske šole in gimnazije ter se bo zlila v državno cesto pnxl Krekovim trgom. Ta cesta, ki ima silno lepo pokrajinsko obeležje in ki v posame/.niih odsekih že obstoja, bo glavna prometna žila pešcev, posebno šolskih o t rok, iki bodo posečali meščansko šolo oziroma gimnazi jo, vsega severnega ргекк la me.sta.
Vse tri glavne in dve stranski iransverziili vežejo medsebojno prečne smeri, ki so stvorjene že po obstoječih smereh ali pa po popolnoma novih predrl j ill skozi nezazidane komplekse. Pri teh določbah so se vsestransko npošlev ale leren-ske in posebno višinske razmere, le prečne ceste so;
1.	Cesta z mostom preko Save mimo apneiii-ce, ki bo ena najvažnejših doli(xliiih (est za tovarniške delavce.
2.	Prečna cesta v smeri obstoječega mostu mimo ilermaiia, ( nferjevega kopališča in temu nasproti sloji'čega bodočega didavskega doimi. s podvozom, ki se bo končal na trgn pred kolodvorom. I a prečna žila je glavna dohodna žila
za vse ozemlje Pod Vležakljo in proti Poljaiuini k jeseniškemu kolodvoru. S to cesto je rešen problem povezanosti kolodvora z velikim delom ^ mesta na južni strani.
3.	Odcep ceste od Kralja Petra ceste v obstoječi podvoz za hotelom »'i'riglav«. To je glavna zveza, pretežno trgovskega značaja, iki veže ozemlje, določeno za malo industrijo in obrt, s j tovornim kolodvorom in carinskimi ter javnimi skladišči, ne da bi motila promet na obstoječih cestah.
4.	Zveza štirih transverzalnih ces^ z mostom preko Save. s podvozom pod železnico, ki se končuje v državno cesto št. 2. miimo carinskih skladišč in hotela »Pošta«.
Prečna cesta, ki veže medsebojno vseli pel trniisverznl 7 Tnostmn 'prekn Snvr v ?(тпгт1 Tn?mu C nl'erja in na cesto proli (k)lici. I o bi bila ob-iMieiii najkrajša turistična cesta za avlomobili-sle z Bleda k Sv. Križn.
(). Lokalna prečna cesta ob polokn Jesenicii j in cesta pri /vagnovem mostu do drža v ne ceste /itev. 2.
7. kot silno važna se je odkrila cesta z mostom preko .Save ter tunelom pod lov ariiiškim ozemljem v smeri Obrtniške n I ice. la cesta bi imela velik pomen za tovarno samo. ker bi bila lo najkrajša zveza za dotok vsega delav siva iz vseh smeri v tovarno. Zgrajena bi bila kol tunel in zvezana s stopnicami s tovarno, la tunel bi imel tudi velik vojaški pomen. \ primeru bombnega napada bi lahko služil kol zaklonišče vsemu lov arniškemii <lelavslvn in dobršnemu dedu ostalega okoliškega prebivalstva. I a cesta bi bila tudi najkrajša zveza med IJledoni in državno cesto proli Koroški Ikdi.
S tem smo obdidaiii v se I ransvei žalne in prečne ceste, ki tvorijo medsebojno posamezne kareje. ki bodo v regulacijskem načrtu preptežene s .sekundarnimi cestimii za lokalni promet.
Prihajam k obrazložitvi problema splošnega odvoda vod "(kanalizacije).
(ieneralni sistem cesine kanalizacije je na-.sle.dnji:
Celotni gradbeni rajon se razdeli v več predelov, odkoder se spt I jejo odpadne vode po /.bi' I alnikih z zadostnim profilom in padcem v Savo. in sicer:
a)	Predel pred Plavškim imoslom in ЈхЉор''" liščeni se sptdje v kanalizacijo po zbiralniki'' vzdolž obstoječega vzli(wlnega pokopališkega zid" v Savo.
b)	Pretil I (и1 pokopališča do carinarnice ■''J kanalizira \ smeri cerkvenili stopnic proli S<ivi-
3
c) Iz predela carinarnice clo gostilne Peklar se odtekajo vode po zbiralnikih skozi podvoz v Savo.
<1) Iz predela od ljudske šole do Peiklarja po že obstoječem kanalu od Peklarja pod železnico v Savo pod mostom pri Hermanu.
e)	Iz predela od ljudske šole do Ukove se odvede voda po zbiralnikih po Delavski ulici v Ukovo in od tu v Savo.
f)	»Nova vas« se kanalizira delno po zbiralniku po Delavski ulici, deloma pa v Staro Ukovo.
S tem je označen generalni sistem kanalizi-
ran j a. iki je bil stvor j en na podlagi terenskih in obstoječih razmer.
Rešitev napajanja mesta z vodo je rešeno z mestnim vodovodom, ki ostane tudi v bodoče z vsemi svojimi napravami, le da se v primeru, da bi voda ne zadostovala, predvidi med Lavrincem in cerkvijo nov razbremenilni rezervoar, ki bo napajal z vodo celo naselje na desnem bregu Save.
S tem so prikazani v kratkih obrisih rezultati rešitve vseh glavnih problemov, ki jih vsebuje program za napravo bodočega »regulacijskega načrta«.
Spomini večne luči
Dvajset let bo preteklo letos, kar je nehalo biti srce Ivanu Cankarju, prav v tistem času, ko je slovenska zemlja, ona lepa slovenska zemlja, s 'katero je imel Cankar toliko in tako lepih besed, zadihala v boljše dni. v svobodo. Zdi se, kot da nam je prisijala ta zarja svobode kot plačilo za trpljenje tako velikih morž kot je bil Cankar in je iz te zarje vstalo sonce ter posvetilo v naša ponižna slovenska srca ill v naše skromne domove, da smo se zavedli, da smo narod, ki je bil tlačen, pa potre-l>»je sonca svobode.
Glasnik svobode, ki naj prisije uad domo-vmo, jt> bil veliki Ivan C^anikar, pevec materinske ljubezni, ki je plenienitila vsako njegovo besedo, in velik vernik, kateremu je Bog in njegovo delo dajalo vsebine. Tako se je njegovo delo zgostilo v treh besedah; mati, domovina, Bog. Videl je tedanje gnile razmere človeške družbe, opazoval ljudi v bedi in trpljenju ter doživljal vso krvavo vojno. A4č ni zato čudno. № je bičal, če je na grehoto kazal in videl povsod le temne sence in tako malo sonca.
ViMidiir, on je bil Slovenec, je ljuJ)il slovenske matere in po njih Bogu. i o so vrednote, s katerimi nas je tako obilno obogaitil in \ katerih bo ži\el. dokler bo /i\el slo\enski narod.
Ne smemo pozabiti še druge obletnice, ki smo jo obhajali pred nekaj dnevi — 90 letnico P r e -šern o v e smrt i.
Prešeren pomeni -— čeprav je prete'klo od njegove smrti že skoraj stoletje — vrhunec pesniškega ustvarjanja. Kdo je pred njim ali za njim dojel slovensko besedo tako kot on? Kdo je iskal z večjo ljubeznijo lepote in človečnosti, pa je obenem doživel tolika razočaranja? Kdo bi mogel zliti v pesem toliko harmonijo, če bi ga — tako romantično usmerjenega in pesniško mehkega — tepla tako surova in topa vsakdanjost in zagrenjenost nad vsem, kar je doživljal.
Zatekel se je k domovini, v kateri — prav tako preganjani in razibičani kakor je bil sam — je našel najbolj primernega olbraza in izraza. K.O je bil vesel, je pel o domovini v isvoji »Zdrav-Ijici«, ko ga je trla smrt prijatelja Smoleta, ni pozabil domovine, ».ki jo je ljubil prisrčno ves čas«. Svoje gorje pa je nosil sam. saj se je zavedal svojega poslanstva, rekoč: »Stanu se svojega spomni, trpi brez mirti«.
Danes je Prešeren luč. ki gre jiced nami. luč. ki ne bo izgorela, dokler bo Slovenec ljubil slovenstvo. Brez l'rešerna ne bi bili ta 'kar smo: neumrljivi nnrod z neumrljivo pesmijo.
]eseniško gledališče
„Tisočak v telovniku". »Smuk Smuk" In še kaj.
^ it'll (riidic ii)nuliic pridpiistiic razposujciiosti iiaiii ji> Aljii/i'va IK nilska (Irii/iiia Krckovcj^a prosv. (li-ii.š(va prikazala dvoje odrskih del, in sicer koine-ilijo I isočak v telovniku in /liano Diičarjevi) spe-voi^no »Snuik-Siiiiik ,
Komedija tisočak \ telovniku n:i,m kot odrsko d(\lo ne odkriva bofjve kakšne originalnosli: motiv kmečkega tlekleta Miee in Andreja, sina bogatega Bla/ona, ki si želita ustvariti lasten dom, pa ju pri tem ovira li!a/on, ki ne mara v ^vo jo liiso posta rice, hčerke revnega krojača Igliča, od česar ,pa mora цхи! pritiskom nenadiiili, seveda precej za lase privleče-iiili dogodkov odnehati in končno privoliti v »niijno-izpoliiit('v želja dveh mladih src. Osrednji lik, prav za prav stržen komedije, je oseba krojaškega vajen-ca Jakca, nekakega >l'avlihe< v malem, ki s svojimi, često prelirihtniiiii domisleki ipomaga medlemu ozadju komedije na noge.
\ logo Jakca je nu najbolj doživet način podal g. ("egnar, ki je v ti4ii primeru prekosil samega sebe. Njemu sta povsem euakovredno drngovala krojač Iglič g. JiMaše in Dlažon g. Ahaca. Zaostajal je par ge. Znidarje\e in g. Sok t if a, ki se nikakor iiisia mogla vživeti \ kmečko .šegavo domačnost in je njijii uspeli zaradi pretirane (leklaniacije, ki je izzvenela tragično, izostal. Cdč. Xve/dovi. ki je igrala ženo kro-jač^i Igliča, pristajajo mnogo bolj mlajše vloge. Izmenjava z gi). Znidarjevo bi vsekakor dala večji uspeh.
Manj uspela je bila spevoigra >Smuk-,Smiik , ki postane po živahnem prvem iii deloma drugem dejanju zdolgočasena zadeva s ipopoliioma mrtvim konce,m. ki ga lie more rešiti miti živahna zaključna |i«'si4ii. Mrtvost v zadnjem dejanju je stopnjevala še razklana in neučinkovita sku,pinska igra Paternostro-vih z vso žlahto in smučarji. Dasi posameznikov ne hi inogli grajati — podali so svoje \log«> po svojem najboljšem znanju in spretnosti — bi mogli kljiili
temn trditi, da je primanjkovalo vestnosti, ki bi dala odrskemu (lelii gibkost in hitrejši potek. Največ krivde pa leži na avtorju samem.
Kar bi še radi omenili, je ono iboleče mesto, ki mora najti svojega zdravnika — orkester. Ne sanio 'kulturne potrebe in prestiž v društvenem življcMiju, tradicija zahteva ipredvsem. da je tr(4)a poskrbeti, da bomo v najkrajšem času izpopolnili orkester. Moči je dovolj in dobrih, treba je le volje in hotenja. Menda naš klic ne bo edini in brez odmeva, zato moremo pričakovati svetlejše ibodočnosti tudi v tem primeru.
Cerkveni vestnik
Pcroke: 29. januarja .Andervald Silvester, tovarniški delavec. Pod Nfežakljo (>2, in Pogačniik Barbara, hči posestnika in tovarniškega delavca, Po<l Mežuk-I jo >2; ?. februarja VrhiMic Franc, tovarniški delavec. (losposvetska 17, in llobavs Cecilija, hči tovarniškega delavca, (losposvetska c.; (). feiiriiarja Katnik Alojzij, tovarniški uradnik. Obrtniška K), in Pohar Vida, hči tovairniškega uradnika. Riiaixlov trg 1; 12. februarja I nks Rudolf, elektromehanik KID. Ilirska ceista, in .\ ž m a 11 Zofija, hči tovarniškega delavca. Ilirska c.; 12. februarja jug Stanislav, tovarniški delavec. Ilrii-šica 4), in Potočnik Ana. hči .posestnika, lliiišica 71.
Roj.stva: 10. januarja Magda Reichman. hči frizerke Neže Reich man. Plavž 11; 1. februarja Doroteja Marija Kalan, hči tovarniškega delavca Srečka. Pod Coz-dorni; 10. februarja Valentin Novak, sin tovarniškega delavca Cirila, Savsko nabrežje.
Smrti: 2H. januarja Pintar Antonija, žena t ova rni-škega delavca, stara ?? let, liriišica: 1. februarja Kar-liiia Kovačič, šivilja, stara 4? let, (losposvetska c. 10; '■). februarja Vojko I'lirlaii, sin carinskega posrednika, star H let. Murava.
prepričanja, »da Korošec že ve, kaj dela. Njemu je treba samo zaupati«. Po preteku dveh mesecev po volitvah pa se že vidijo obrisi čudovito modre taktike našega preiz.kušenega voditelja. Živo nam prihajajo v spomin besede, ki jih je govoril na volilnem shodu v Radovljici. Tam je naš voditelj bil kos preroka. Napovedal je, da smo sedaj v volilni borbi nasprotniki liste dr. Mačka. Prišel pa da bo čas, ko bomo šli na volitve z listo, na kateri bodo kandidirali Stoja-dinovic. Maček in Korošec. To bo prišlo zaradi tega, ker mora priti enkrat do sporazuma med Srbi, Hrvati, in Slovenci. Za to bp treba seveda dalj časa. Dr. Korošec je omenil, da bodo razgovori in pogajanja za tak sporazum trajala morda eno do dve leti. Ni izključeno, da bo takrat prišlo do ponovnih volitev z zgoraj omenjenim »kiiipnim nastopom zastopnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ob političnih dogodkih teh dni se spomnimo tudi besed našega drugega voditelja in desne roke dr. A. Korošca ministra dr. M. Kreka, ki je na znamenitem volilnem shodu na Jesenicah 1. decembra 1. 1958 ob vzkliku v dvorani: »Zivio dr. Maček!« takoj dodal: >Da. živio dr. Maček na Hrvaškem, toda sram naj 1)0 vsakega, kdor tako kliče na Slovenskem.« Iz te njegove pripombe so vsi prav sklepali, da hoče reči tole: Mi smo za Sipo razum med Srbi, Hrvati in Slovenci in zato ^ ne vsiljujemo na Hrvaškem nikogar raz(Mi Hrvata, ne dovolimo pa, da bi slovenske vrste razbijal kdorkoli ill naj bo to Srb ali Hrvat. Mi no-č(Mno ne srbskega in ne hrvaškega gospostva, nii hočemo pravičen sporazum, ki bo koristen za vse tri narode in /a v^^o državi). Vse drugače pa se godi našim narodnim odpadnikom, ki so rojeni Slovenci, pa so se pri zadnjih volitvah hoteli obleči v hrvaško obleko. Ob prvi ostavki vlade so že razglašali, da je vlada padla in da pridejo na vlado sedaj oni. Ob drugi ostavki vlade se
4
je na račun sigurne opo-zicionalne vlade na Jesenicah že ,pilo, da je teklo vino po mizah. A spet dolgi nosovi. Naivnost in neumnost sta si res sestri. Ni treba veliko politične modrosti, da lahko vsak uvidi, da je možno v sedanjem političnem 'jKjložaju, da vlada ali samo JRZ ali pa večinski zastopniki Srhov, Hrvatov in Slovencev, v nobenem primeru pu ne morejo biti udeleženi pri vladi slovenski odpadniki, ker politično ti ne eksistirujo.
Dovje
Fantovski odsek je priredil 29. januarja smu-ške tekme v teku za naraščaj in mladce. Narašča jiniki so imeli dva km dolgo progo, mladci pa ? km. Tekma se je vršila na Dovškem polju, s startom in ciljem pred Prosvetnim domom. Med mladci je prevozil progo v najkrajšem času Polda Janez, drugi Lih-tenegger Jože, tretji Karel Pavlus. Pri naraščaju sta bila kar dva prvaka, in sicer Knaflič Franc in Balažič Jože, ki sta progo prevozila v enakem času. Kot tretji se je plasiral Lihteneg-ger Kristel. Tekmovalo je 17 mladcev in 16 na-ruščajnikov. Prijatelji mladine so darovali nekaj praktičnih daril za zmagovalce. Vsak tekmovalec je dobil dober prigrizek, du «o bili ob zaključku še bolj zadovoljni. Ta toknia pa je tudi pokazala, da je пич1 našo mladino mnogo talentov, ki bodo po vestnem treningu prav gotovo dali kakšnega 1к)-dočega prvaka. Za takšno skrb je treba fantovskemu (Klseku samo čestitati.
Dekliški krožek je priredil na Svečnico igro
Blažena Imeida«, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela.	*
Zaradi govoric nekakšnih ine<|)ravilnosti, ki se dogajajo pri nas v fari in se celo zanašajo v časopisje, moramo reči v svojo obrambo in zaradi dobrega imena \seh faranov, da vse de-likte povzročajo le tujci. ki so se tod naselili in ne upoštevajo miroljubnosti domačinov. Toliko v vednost vsem, ki |K)znajo kraj in domačine.
Vse pisarniške in knjigo-veške potrebščine v trgovini Krekovega doma
Najmočnejši organizem industrije
(Dalje.)
K.O žo poznamo vzroke pripadnosti družine Industriji, si oglejmo najprej okolico njenega udejstvovanja, ki je vsikdar Jiajibolj jasen odraz njenega notranjega življenja.
Kraj, v katereju se razvija industrija, nosii izrazit pečat nevsiljenega roda, ,ki je na prvi pogled vsaj na zunaj dokaj sprejemljiv in znosen, za povprečneža kar ugoden. Kakor hitro pa opazujemo to življenje s stališča, s katerega se proletariat prosvetno, kulturno in stanovsko izživlja, začutimo neugoden, dražeč pritisk tega enoličnega reda, ki ga vsiljuje prosperiteta industrije vsej svoji okolici in vsem, kar se vzporedno z njenim življenjskim tokom giblje. Taiko se ta navidezno ugoden red naenkrat spremeni v železen zakon tam, kjer se industriji podložno delavstvo svobodno izživlja. Temu redu pa se mora nujno podrediti tudi red v vseh kulturnih in prosvetnih ustanovah, če hoče proletariat v svoji oseibni svobodi živeti tudi svojemu umskemu in narodnostnemu delu. Kakor hitro pa te prilagoditve iii, so vse javne ustanove v industrijskem okolišu brezplodne, ker ne bi imele svojega delovnega reda prilagodenega času, v katerem ima delavstvo pravico izražati svoje prepričanje ter mu posvečati svoj prosti čas.
Če ta industrijsiki red tako močno \"pliva na svojo okolico posredno, kako močan je ta л-pliv šele pri de'lavskih družinah, ki so mn neposredno podrejene. Če se mu mora prilagoditi javno
življenje, tem bolj mu je po<lložna družina delavca, ki je pogojno vezana na njene dajatve. Tti pogoj tira k posebneanu vzidrževanju celotnega družinskega reda, ki je vsikdar podrejen očetovemu delovnemu redu, pa naj bodo njene težnje in potrebe temu še tako nasprotne. Sčasoma se temu redu delavska družina tako prilagodi, da pozabi na svoje prvobitne potrebe izživljanja, da celo pri vzgoji otroik ne čuti nobenega tujega vpliva in ne raznih kvarnih odtenkov čuta podložništva, ki ga prinaša domov oče v vsej svoji biti. Odto<l prihaja tisti neizbrisni pečat na proletarsko mladino, odtod nagnjenje k nezavedni potlrejeuosti. ki ustvarja razliko med »nižjim« in »višjim«, kar daje temelj industrijskemu absolutizmu.
Prvi in najvažnejši vpliv, ki ga <l6be z vzgojo otroci delavca, je občutek tednih in enoličnih razmer, v katerih se kretajo in čudijo grenlkim spoznanjem. Vsa radodarnost nje mladosti i>a je strogo omejena na tedenski zaslužek očeta, ki je že mesec vnaprej porazdeljen na neobhodno po-trAne izdatke. Višina zas^lužka je merilo izdatkov, torej tudi nujno merilo jx)lreb. Pre'ko teh se družina v lastno korist ne sme nagniti, če hoče izbegniti posledicam zadolžitve, iz katere jo more izkopati le največja žrtev. Proti takim zadolžitvam pa je industrijsiki red neizprosen in sknlijo premogokrat usotlni odtegljaji.
(Dalje prihodnjič.)
Cjidvko Savinšek:
ш. Шем.
(Dalje)
Seveda, jaz sem ikriva, ker sta vidva tako hitela! Saj bi mi bil lahko povinlal, da ne maraš iti z menoj, pa bi bilo dobro!«
»Kako krivo sodiš, Anica! Le priznaj!«
»Le priznaj ti, Dreja. Da se človek naveliča vedno z enim in istim in mu včasih dobro de biti z drugim!«
«S(xliš |И) sebi morda, Anica?« Dreja vstane, ker stol pod njim kar gori.
Dreja!« plane iz Anice.
»Anica, ne ЈхкИ iako brž huda in razžaljena!« tolaži Milka, ker jo boli, da je zaradi nje vse to. »iNe jaz, ne gospwl Dreja ni mislil nič hudega, ti pa se tako razburjaš!«
Sevixla. jaz naj ])otrpim, zaradi, zaradi ...«
>Ne reci, .Anica!« plane Dreja.
»Zaradi — telx.'!« suae v Milko.
Anica! Milki privro solze in se obrne proč.
»Anica, čemu govoriš, česar sama ne verjameš!«
Samo to naj verjamem, kar mi ti jiraviš — Dreja, kajpa<la! Na lepo besedo! Za hrbtom pa me varaš z drugo! Solze ji pretrgajo besedo.
Kam pa greš, Anica, počakaj !< skoči za njo Dreja, ki z naglo kretnjo pritisne kljuiko in hoče ven. I i naj grem s teboj ?-
-Niti odgovora nni ne da. Naglo si o^briše z robcem solze, pa stopi skozi vežo na cesto. Dreja sloji med vrati, glixia za .Vnico. gleda na Milko neodločen. A kakor bi se utrgal z verige odhiti brez p()z<lrava za Anico. Amorčck za njim. \ nekaj korakih jo dohiti in gre molče ob njeni strani. Prižge si cigareto pa jo vrže stran i)o nekaj potegih In prižge drugo. A tudi tej se euako zgodi.
In prižge si še tretjo, ki šele najde vet; iniJosti \ njegovih očeh.
^Nikottur ni na c-esli; redke hišo spe v opol-
nttnSki "pTigrc'vici.
A niča! v prične Dreja tiho, kakor bi se bal zbuditi iz spanja kamenje. '.Anica, ali si hutla?«
I'es se zažene za niušico in ji sledi do vode.
Anica, ali ti je hudo?«
».\mor. A mor. ta. ta!«
Anica, čemu s.i se taiko razhndila? Saj ni bilo nič naroibe!«
■Amorče.k. pojdi no sem!«
» l ako sem te težko čakal, pa te ni bilo. kakor si obljubila!«
Pes priteče 'k Anici.
kako si priden, Amorček, j a, j a. priden!« in ga poboža. Pes se vzpne i)o dekletu.
»Pusti. Anica, ])sa; vi<liš. umazal te je s prašnimi tacami!«
Amorček, pri<len. priden!« iboža Anica s|)0-toma psička.
»Stran, .Лтог! Marš!«
Pes pre])lašen ;x)gleda in pobegne.
Anior, pojdi sem. pojdi!«
Pes postoji in vprašujoče gleda zdaj .\nico, zdaj Drejo.
Anica, zakaj mi nič ne odgovoriš?«
I,e iM)jdi sem, .Amorček. le! Nič se ne lx»j!«
Pes se še ne upa. ker vidi plamteti D rej eve
oči.
Zakaj si taka z menoj. .Anica? Za psa imaš prijazno besedo, zame je nimaš! <
Na, Amorček, sladkor, na!« Anica (xlpre torbico in vzame \en košček shnlkorja. Pes plane k njej.
Na, pri<len, Amor. na!« Pes hlastne po sla<l-korju in se zahvali z repom.
Dreja postoj i. .Anica, odgovori mi; kaj sem ti vendar storil, <la si laka z menoj?« (Dalje.)
Za konsorcij lista >Na niejahc Jože Godina, Jesenieo. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železni k
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.