Poštnin« plačana v gotovini.
Posamezna številka Din 1*
Tevfik Rudži Aras
Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
€iLA$
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Primum vivere ...
Dobički Bat’e Poljanski in Selški dolini Ban na Vrhniki, Logatcu v Enotnost demokracije Med Stresa in Ženevo Jevtičeva Usta vložena Vsi so poklicani Kdo je kriv
Svet D N je danes zboroval
St. 4 Izhajinddneva poZprazninkudeljka V Ljubljani V Cötrtek, dne 18. aprila 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I
Zasedanje v Ženevi
Svet DN /e danes spreiel
resoludio
Besedilo resolucije — Glasovanja se je vzdržala samo Danska — Nemci se razburjajo — Turčija tudi zahteva ukinitev vojaških določb
Kdo le krivi
Često slišimo pritožbe, da smo Slovenci v tej državi zapostavljeni. Kadar te pritožbe preiskujemo pobližje, vidimo, da niso vedno brez podlage, da se nam često dogodi krivica. Vsak človek doživlja v življenju stvari, ki se mu dozdevajo krivične. Nespametno bi bilo, če bi rekli, Slovencem se ni še nikoli pripetilo kaj, kar bi mogli označiti kot krivico.
Toda kdo pa nam dela te krivice? Navadno dobimo za odgovor: Beograd! Toda pri tem dotičniki ne premislijo vse točno. Pri raziskavanju raznih pritožb od strani Slovencev se je ugotovilo, da se je mnogo napak zgodilo od strani visoke birokracije, ki naših razmer ni poznala. Druge vrste krivic so bile tudi zlonamerne, storjene od ljudi, ki niso bili prijatelji našega narodn. zedinjenja, pa so svoj visoki položaj zlorabili. Mnogo teb ljudi je bilo že odstranjenih, pa jih še bo.
Največ teh krivic pa smo Slovenci zakrivili sami s svojimi lastnimi razprtijami. Naše domače politične in gospodarske razprtije so šle tako daleč, da so eni namenoma in nalašč podirali to, kar so drugi s težavo započeli graditi. V teh naših prepirih je največ vzrokov za tista številna dejanja, ki smo jih občutili kot krivice. Namesto, da bi sami sebe prijeli za nos, smo naprtili odgovornost Beogradu, ker so bili odloki ali ukazi podpisani tam.
Te naše domače razprtije so bile vzrok že marsikateri naši nesreči, ko smo živeli še pod Avstrijo. Nikoli nismo znali te domače prepire obdržati doma, za sebe, vedno smo jih nosili tja, kjer se je o naši usodi odločevalo. Spomnimo se samo na to, kako smo svoječasno krivili dunajsko vlado za marsikak ukrep, ki so ga naši domači politiki skrivaj izvali in zahtevali. Kolikokrat nam je ta ali oni dunajski minister očital:	Pritožujete se nad mojim
ukrepom? Saj sem storil tako, kakor je zahteval ta in ta poslanec v vašem imenu!
Prav ista igra še je ponavljala v zadnjih letih v Beogradu. Kdo je preganjal naše uradnike, profesorje, železničarje ter jih premeščal? Odgovorili vam bodo: Beograd! Ne, ni bilo tako. V Beogradu so samo podpisali, kar so naši zastopniki ali priporočali aii pa celo zahtevali. To je res!
Cesto smo se pritoževali, da Beograd ni storil tega ali onega, da ni zidal univerzitetne knjižnice, onega zavoda, tiste ceste. Dosti pa smo mogli ugotoviti prime-sov, da je denar, namenjen za tiste zadeve, propadel, ker naši domači, slovenski uradi ali institucije niso storili svoje dolžnosti. Vseh teh konstatacij in očitanj bi ne bilo, ako bi bilo med Slovenci več sloge, pa manj prepirljivosti, zavisti in nepomirljivosti do domačega političnega nasprotnika. Doma, v Sloveniji, se lahko prepiramo, toda samo doma. Ni zaman sedanji predsednik vlade nekoč dejal:	Osebna
vprašanja so v Sloveniji najtežja!
Kako pa pridemo iz tega neznosnega položaja? Treba je likvidirati ne samo na zunaj,' temveč tudi v srcu stare politične koterije in klike, ki so deset in desetletja dolgo vnašale med nas strup medsebojnega sovraštva, pobijanja in preganjanja. Mi imamo doma v Sloveniji svoje posebne lokalne interese, kakor jih ima pač vsaka dežela, sleherna pokrajina. Te interese, ki so pa v skladu z državno celokupnostjo, lahko složno zastopamo in priporočamo. Kadar bomo to mi doma sami dosegli, se bodo tiste krivice, o katerih se danes toliko govori in šepeta, stopile kakor sneg na solncu.
Baš sedaj je čas, da začnemo graditi našo slovensko slogo in da vsakega škodljivca, ki bi zaradi svojih osebnih koristi to našo namero rušil, izključimo 'od slehernega vpliva.
Komaj 7®/o prebivalstva Jugoslavije tvorimo Slovenci. Teh 7°/o zediniti ni nemogoče. Vsi imamo interes, da naša banovina napreduje, da pridejo naši ljudje do dela in zaslužka, da se dvigne naše kmetijstvo, naš obrt, naša industrija, da dobimo priliko razpečevati naše pridelke in ’zđelke po vsej državi. Ali bomo to dosegli, če se bomo Spuščali v razne politične avanture, če bomo podpirali šovinistično velehrvatstvo ali pa se sami napihovali kot žaba v pravljici, ko je hotela Postati velika kot konj? Ne, to nas ne bo
Besedilo resolucije
Ženeva, 17. aprila. Na včerajšnji popoldanski seji je francoski zunanji minister Laval predlagal predsedstvu sveta Društva narodov tale načrt resolucije, ki so jo odobrile vlade Francije, Velike Britanije in Italije na zasedanju v Stresi:
SVET DRUŠTVA NARODOV UGOTAVLJA.
1.	Vestna izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti je glavna norma mednarodnega življenja in pogoj za ohranitev miru.
2.	Bistveno načelo prava Društva narodov je, da se nobena država ne more odreči pogodbenih obveznosti ali spremembi pogodbene določbe, razen v sporazumu z ostalimi pogodbenimi državami.
?>. Proglasitev vojaškega zakona od 16. marca 1935 po nemški vladi je v nasprotju s temi načeli.
4.	S to enostransko akcijo se ni mogla ustvariti nobena pravica.
5.	Ta enostranska akcija, ki je vrgla v mednarodni položaj nov element nemira, se mora označiti kot Ogražanje evropske varnosti.
6.	PredsedniŠtvo Društva narodov ugotavlja na drugi strani, da sla angleška in francoska vlada s pristankom italijanske vlade doiočiii B. februarja 1935 program za splošno ureditev odnošajev v Evropi, ki bi se dosegla s svobodnimi pogajanji v cilju, da se organizira varnost v Evropi, da se izvede režim enakopravnosti, ki bi obenem zagotovil aktivno sodelovanje Nemčije z Društvom narodov in da se izvede snlošna omejitev oboroževanja.
7.	Prej omenjena enostranska akcija Nemčije ni v skladu s takim načrtom, in to tem manj, ker se je izvedla v trenutku, ko so se pogajanja dejansko že vršila.
NA PODLAGI TEH UGOTOVITEV IZJAVLJA SVET DRUŠTVA NARODOV:
I.	Nemčija je kršila svoje obveznosti, ki jih imajo vsi člani mednarodne skupnosti, ter odklanja vsako enostransko odklonitev mednarodne obveznosti.
II.	Svet Društva narodov poziva vlade, ki so prevzele iniciativo za program od 3. februarja 1935, ali ki so pristale na ta program, naj nadaljujejo že pričeta pogajanja in v okviru Društva narodov sklenejo dogovore, ki se zde z ozirom na obveznosti iz pakta o Društvu narodov potrebne, da še doseže cilj, ki je določen v tem programu za ohranitev miru.
III.	Svet Društva narodov potrjuje, da more enostranska odklonitev mednarodnih obveznosti ogražati obstoj Društva narodov kot institucije, ki ima nalog, da ohrani mir in organizira varnost. Zaradi tega sklene svet Društva narodov, da mora talca odklonitev po»odib ne glede na uporabo že v prejšnjih mednarodnih dogovorih odrejenih določb izzvati vse primerne ukrepe, ako gre za obveznosti, ki se tičejo

privedlo nikamor! Naša naloga, vseh in vsakega posameznika je. da teh ubogih 7*1* slovenskega prebivalstva jugoslovanske države združimo v enem samem taboru. Kaj nas pri tem moti, ako je eden bolj pobožen, drugi pa manj, ako eden čuti bolj slovensko, drugi pa manj. Samo eno nam je potrebno: slovenska sloga in zavest, da nam. je • Slovencem Jugoslavija potrebna, ako nočemo propasti popolnoma.
Za vsakega človeka, ki hoče pametno misliti, je jasno, da je naša prva naloga sporazumno in skup«® delo v našo korist, s tem tudi v korist vse države. Sicer bomo še naprej doživljali krivice, ki jih bomo pa zakrivili mi sami, ki bomo za nameček zasmehovani od Vseh, ki vidijo naše grde prepire.
varnosti narodov in ohranitve miru v Evropi. Svet Društva narodov naj imenuje odbor, ki bo v to svrho predlagal ukrepe, da bo pakt Društva narodov še bolj učinkovit pri organizaciji kolektivne varnosti. Ta odbor bo tudi dobil nalog, da zlasti
Ženeva, 17. aprila. AA. Svet Društva narodov se je sestal že davi ob 11. uri k javni seji. Posamezni delegati so dobili nova navodila svojih vlad, s čimer so pogajanja za sprejem resolucije zelo ugodno napredovala. Tako je bilo mogoče sklicati sejo že zjutraj. Zastopniki Mehike, Argentine in Čila so že zjutraj izjavili, da bodo glasovali za predloženi načrt. Prvi, ki je posege! v današnjo razpravo pred svetom Društva narodov, je bil ruski komisar Edvinov, ki je z duhovitimi izvajanji napadel nemško oboroževanje. Vprašal se je, kaj se je zgodilo takega, da je Nemčija nakopičila tolikšno napadalno orožje? Litvi-nov je poudaril, da to nemško oboroževanje ograža mir. Zato je treba tem dogod-
Paršz, 17. aprila. Današnji »Echo de Paris« objavlja poročilo svojega dopisnilca v Ženevi, ki v določnejši obliki ponavlja svojo včerajšnjo vest, da bo Turčija za primer ukinitve vojaških določb mirovnih pogodb za države, ki so bile v svetovni vojni poražene, zahtevala takojšnjo razveljavljenje vojaških določb lausannske pogodbe. Te vojaške omejitve so: 1. de-mililarizacija Dardanel in 2. omejitev posadk v Carigradu, Čorlu in Jedrenu.
Ženeva, 17. aprila. AA. Na današnji seji svela Društva narodov je turški minister
Husar v Leningradu
Moskva, 17. aprila. AA. V Leningradu so našli znanega voditelja komunistične stranke in pesnika Bikova mrivega. Ustrelili so ga z revolverjem Oblasli še niso mogle izslediti neznanih morilcev. Bikov je bil svojčas oficir v rdeči vojski. Kasneje so mu zaupali važne politične in gospodarske naloge.
Scamm v Beriisus
Pariz, 17. aprila. »Echo de Paris« pojoča iz Berlina, da je imel poslanec sein-skega okraja Scapmi sestanek z Ribbentropom v Berlinu. Poslanca Scapinija, ki je slep in invalid, je sprejel tudi kancelar Hitler.
precizira gospodarske in finančne sankcije, ki se bodo uporabljale, ako bi v bodoče katera država, ne glede na to, ali je članica Društva narodov ali ne, ogražala mir z odklonitvijo svojih mednarodnih obveznosti.
kom posvetiti posebno pozornost. Prav tako je tudi avstralski delegat Bruce govoril za resolucijo. Dejal je med drugim, da enostranska oborožitev Nemčije ovira organizacijo varnosti. Govornik je nato priporočil soglasno sprejetje predložene resolucije, ker bo to podprlo vse tiste, ki delajo za mir in varnost.
ženeva, 17. aprila. Resolucijo, ki so jo predlagale Velika Britanija, Francija in Italija, je svet Društva narodov sprejel soglasno. Zastopnik Danske se je vzdržal glasovanja. Izjavil je, da pritrjuje konstruktivnemu delu resolucije, da pa obžaluje obsodbo v preteklosti izvršenih kršitev, ker bo ta dei oviral bodočo spravo.
za zunanje zadeve Ruždi Aras kot delegat Turčije govoril o določbah lausannske pogodbe glede demilitarizacije dardanelskih ožin. Dokazoval je, da te določbe niso v skladu z locarnsko pogodbo.
Simon, Aloisi in Laval so izrazili svoje pomisleke glede le turške zahteve. Laval pa je bil mnenja, da je Turčija s tem izrazila željo, naj bi iudi ona uživala blagodati sistema kolektivne varnosti v tem predelu Evrope. Litvinov je izjavil, da je ta turška zahteva ostvarljiva.
Trgomkm ^osaianla iMd
Stalijo £59 Mmliio
London, 17. aprila. AA. Trgovinsko mi-nistrstvo poroča: Zadnje dni so se vršila v Rimu trgovinska pogajanja med odposlanci Velike Britanije in zastopniki italijanske vlade, šlo je za končni sporazum glede angleškega uvoza v Italijo in za plačilo tega uvoza. Po proučitvi posameznih vprašani se angleški odposlanci vrnejo v London, da poročajo vladi. Dotlej pa bo veljala začasna ureditev na podlagi not, ki sta jih prizadeti vladi izmenjali u$. marca.
Današnja dopoldanska sela
Resolucija spreleta
Hemško ogorienie
Berlin, 17. aprila, č. Načrt resolucije, ki so jo predložile svetu DN Francija, Velika Britanija in Italija, je povzročil v tukajšnjih krogih veliko razburjenje. Današnji »Völkischer Beobachter« napoveduje celo, da bo nemška vlada energično protestirala pri vseh v svetu DN zastopanih državah proti načrtu resolucije, ki so jo predložile velesile. Če svet DN to resolucijo, ki naj moralno obsodi Nemčijo, sprejme, potem se Nemčiji, tako pravi »Völkischer Beobachter«, ne bo več mogoče vrniti v Ženevo. List niše nadalje, da je resolucija »izdelek versajskega duha«. Nemški narod stoji složen za svojim voditeljem in bo odklonil obsodbo, ki se ne more opirati na pravico in nepristranost, marveč samo na samovoljno tolmačenje mednarodnih pogodb. Resolucija pravi n. pr., da je spoštovanje pogodb osnovno načelo javnega življenja. Nihče tega načela ni tako vestno izpolnjeval kakor Nemčija, ki ga je 16 let zvesto
izpolnjevala, a prav tako dolgo tudi čakala, da bi to storile, še druge d 'ave, ki so zdaj tako močne v teoriji. Šele ko je Nemčija izgubila vsako upanje, je vzpostavila ravnovesje. Storila je to, ker se je sama na podlagi versajske pogodbe razorožila, druge države pa tega storiti niso hotele. List navaja v tej zvezi govor, ki ga je imel 8. aprila 1927 v Ženevi Paul Bon-cour. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je resolucija izzivalna. S to resolucijo bodo pogajanja o organizaciji miru zavlekli v brezkončnost. »Berliner Börsen-zeitimg« očita resoluciji licemerstvo. List pozdravlja sklep Društva narodov o spoštovanju pogodb o osnovnem pravilu mednarodnega življenja in temeljni pogoj za ohranitev svetovnega miru. V tej zvezi pa bi moral svet ugotoviti tudi to, da je ravno večina njegovih lastnih sedanjih članov prav pogosto kršila sprejete mednarodne pogodbe.
Judi Turčija za ukinitev vojaških omesitev

Framosko - sovjetska pogodba
London, 17. aprila. AA. Današnji »Daily Telegraph« priobčuje iz Ženeve iele podrobnosti o francosko-sovjetskih pogajanjih:
Laval in Lifvinov sla v Ženevi nadaljevala svoja prejšnja pogajanja o franco-sko-sovjetski pogodbi. Kakor je znano, je Laval 9. t. m. pooblastil sovjetskega poslanika v Parizu Potemkina, naj obvesti svojo vlado, da je Laval priprav-
lien podpisati načrt le pogodbe za svojega obiska v Moskvi.
Kaže pa, da sla Laval in Litvinov v Ženevi prišla do sklepa, da je treba dosedanji načrt te pogodbe nekoliko izpre-meniti in izpopolniti. Mogoče je, da bodo zaradi tega končni podpis sovjetsko-francoske pogodbe nekoliko odložili. List pristavlja, da je Laval zdaj tudi uradno sprejel povabilo poljske vlade, naj obišče Varšavo.
Lista predsednika vlade gosp. Bogoliuba Jevtiča
ie vložena
Beograd, 17. aprila, š.- Končna redakcija kandidatur za majske volitve na listi predsednika vlade gosp. Bogoljuba Jevtiča je bila zaključena v prvih urah današnjega dne. Danes ob pol 11. uri je bila lista vložena pri beograjskem kasacijskem sodišču. V Ljubljani kandidirata gg. dr. Kiko Fux in Kavčič Fran. —- (Opomba uredništva: V
včerajšnji številki smo objavili imena kandidatov v Dravski banovini. V kolikor smo se mogli informirati na merodajnih mestih, odgovarja dejansko stanje v celoti našemu včerajšnjemu poročilu. Seveda pa je le mogoče, da so se v zadnjem trenutku izvršile še kake izpremembe.)
¥s! so poklicani
Zelo težki časi so za nami in velike so nadloge, v katerih živimo. Naravnost občudovanja je vreden naš narod v teh težkih razmerah, ko tako potrpežljivo in z uvidevnostjo prenaša bremena in stiske svetovnega gospodarskega poloma. Seveda je ta čas ugoden za tiste, ki znajo vedno le na debelo zabavljati in nergali. Kdor te ljudi bolj natanko posluša, se lahko prepriča, da mislijo predvsem samo na sebe, oa svoje osebne koristi, nič pa na blagor soljudi, na srečo občestva, na državo. Te nergače in zabavljače, ki so doma povsod in ne samo pri nas, bo treba s Irdo roko postaviti v kot in izločiti iz javnega udejstvovanja.
Drugo skupino teh nezadovoljnežev tvorijo tisti, ki jim je vse prav in v redu, dokler teko stvari po njih volji. Dokler se jim pusti veljati, kar so sami zamislili, kar sami hočejo, dokler so užitkarji oblasti, dokler so v ugodju moči, jim je vse prav in v redu. »Mi in samo mi!« je nekoč zaklical pokojni dr. Šušteršič, ko je prišel na oblast in je izključil od sodelovanja v javni upravi vse, ki niso bili njegovi. Kdor je bil ž njim je veljal za pridnega Janezka, kdor ni hotel biti njegov brezpogojni podložnik, je bil hudobni Mihec. Ta primer se je v našem domačem političnem življenju še večkrat ponovil, vse do najnovejšega časa. Kdor je na oblasti je patriot, kakor nihče drugi, samo to je patriotsko, kar sam misli in hoče, kadar pa več ne gre vse po njegovem, je vse zanič, je užaljen, stopi v kot in nerga ter zabavlja na pretege in vse do fermenta. Upravičeno trdimo, da je takšAn »patriotizem na odpoved« defetističen sn nič vreden.
Pretep na D&mašu
Dunaj. 17. apr. Snoči je skupina krščanskega delavstva imela shod v neki veliki dvorani ireljega okraja. Delavci pripadajo Kunschakovemu krilu bivše krščanskosocialne stranke. Med shodom so se pred poslopjem zbrali številni pripadniki Heim-wehra in klicali »Dol s klerikalci! Živel Starhemberg!« Zaradi tega je nastal pretep. šest oseb je teže ranjenih. Policija je izgrednike kmalu razpršila.
Grški revolmionarii pred sodiščem
Beograd, 17. aprila. Atene, b. Na Veliki petek dopoldne se prične v Atenah proces, ki ga z vso napetostjo pričakuje celokupna grška javnost. Na tein procesu se bo sodilo voditeljem grške revolucije, in sicer bivšemu predsedniku vlade Veuizelosu in njegovemu sinu Siri jaku, generalu Plastirasu in bivšemu zunanjemu ministru Marisn, vsem tem in contumatiani. Prav-tako tudi generalom Gonatasu, Papanastaziju in Kafandarisu in tovarišem.
Bivši režimi se za posledice velike gospodarske krize niso dosti brigali. Živeli «o v napačni domnevi, da je za gospodarstvo najboljše, ako se država vanj ne vtika. Tako so baje dokazale vse dosedanje krize v gospodarski zgodovini zadnjega stoletja. Morda je bilo to stališče pravilno za preteklost. Sedanji čas pa nam dokazuje, da je gospodarska polomija v Evropi postala kar stalna in da je napačno upanje, da se bo vse že zopet samo popravilo. Organizacija občestva je v tem primeru prisiljena pos-vči v gospodarstvo z namenom, da brani koristi celote in ne samo koristi posameznikov ali samo nekaterih gospodarskih skupin. Popotnik v zimi, ki se odpočiva v snegu, navadno zmrzne. Dokler se more gibati in hoditi, je dobro in smrt mu ne more do živega.
Prav tako je z gospodarstvom. Kriza je gospodarski tok in pogon ustavila. To je propad. Tu je poklicana sedaj država, da s svojimi ukrepi pomaga. Kako naj pomaga? Z javnimi deli, z olajšanimi kreditnimi pogoji, z znižanimi javnimi bremeni, z novo organizacijo javne socialne pomoči itd. Kdo pa je država? Država smo mi vsi, bogati in revni, vsi stanovi in vsi sloji. Zato so tudi vsi poklicani, da sodelujejo, da svetujejo, da pomagajo. Vsi, ki imajo smisel za skupnost, ki razumejo, da se more posamezniku dobro goditi samo, ako se splošnosti godi dobro. Upravičeno je reči: Če kmet, ki je pri na« v večini, nič več nima, se tudi ostalim stanovom ne more dobro goditi. Zato imajo tudi vsi interes na splošnem dobrombitju. Do danes je bila država pri nas kot nekak nočni čuvaj, ki je pazil na ogenj, na nesrečo.
Nova Jevtičeva vlada je že pokazala, da hoče več gibanja, da hoče odločnejše poseči v gospodarske zmede, da hoče ljudstvu pomagati. Seveda se okoli nje že sučejo mnogi stari politikom, ki ne spadajo ve čv novo dobo. Tb mnoge dobre ljudi moti, pa ni tragično. Kdor ni sodoben bo prej ali slej odpadel, kakor odpade orumenel list z veje v jeseni, ko potegne veter. Zato preko teh malenkosti na plan. Vsak je povabljen, vsak je tudi upravičen sodelovati na ustvaritvi nove dobe v naši skupni državni, a tudi domači politiki, pri urejanju našega državnega in javnega gospodarstva. Vsi smo dolžni tudi pomagati našim ljudem, ki so zašli v bedo in pomanjkanje ne po svoji krivdi, temveč po sili razmer. Vlada pa je poklicana, da nas vodi v srečnejše čase, k velikemu Vstajenju.
Železniška nesreča
London, 17. aprila. Iz Antigonisha v Novi školski poročajo, da je skočil s lira brzovlak Sydney—Halifax. Strojevodja in en polnik sta ubita, več potnikov je ranjenih. Na kraj nesreče so poslali več pomožnih vlakov. Vse kaže, da je stroj skočil s tira in nato potegnil ves vlak s seboj. Boje se, da je število mrtvih še večje.
Počitnice učitelhtva
Glede včerajšnje naše vesti smo se informirali in dobili pojasnilo, da morajo učiteljice in učitelji samo o velikonočnih počitnicah ostati na svojih službenih mestih, ne pa o velikih počitnicah.
Spominska lipa in plošča kraliu Mučeniku na Viču
Vič, 18. aprila.
Kakor večina naših krajev, tako bo tudi Vič kot največje predmestje Ljubljane vsadil spominsko lipo in postavil spominsko ploščo bla-gopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Iniciativo je prevzel marljivi viški Sokol, ki vodi vse priprave. Akciji viškega Sokola so se pridružila vsa viška društva in bo ta pietetna svečanost zadobila vseobči značaj. Vršilo se je v ta namen že več sestankov, na katerih s*e je določil prostor, kjer bo stala lipa in plošča, dalje se je razpravljalo tudi o programu in denarnih sredstvih. Načrt, ki je zelo okusen in bo v okras viški občini, je napravil domačin stavbenik g. Ivan Marinčič. Spominska lipa in plošča bosta na preurejenem
ž; iškem trgu. Načrt predvideva naslednje: na štirih mogočnih stebrih iz rezanega kamna se bo bočila kamnita preklada z napisom »Čuvajte Jugoslavijo« Aleksander I. Na obeh stranskih steblih pa bosta plošči z letnicama rojstva in tragične smrti velikega pokojnika. Pred obeliskom bo lipa, okoli katere bo ograja v obliki kraljeve krone. Okoli pa nasajeno le-potično grmičevje. Slavnost zasaditve lipe in odkritja plošče bo v nedeljo 26. maja t. 1. Vsa viška društva, zlasti pa viški Sokol se pridno pripravlja na ta slavnostni dan, kjer se bo znova utrdila neomajna ljubezen do kraljevskega doma in kjer bomo ponovno obnovili prisego Viteškemu kralju: »Čuvali bomo Jugoslavijo!«
Nameščanja in upokojitve
Beograd, 17. aprila, b. Postavljen je za višjega svetnika za šume in rudnike v IV. skupini 1. stopnje inž. Božič Ivan. Za direktorja državnega rudnika v Lubiji je postavljen inž. Šinkovec Viktor, IV. skupine 2. stopnje. Z rešenjem ministra za kmetijstvo je postavljena za statisti-čarja v IX. skupini Trampuž Josipina. — Upokojeni so: pri sreskem sodišču v Ljubljani Eržen Pavla, pisarniška uradnica IX. skupine, pri okrožnem sodišču v Novem mestu Kržišnik Valentin, uradnik IX. skupine, pri apelacijskom sodišču v Ljubljani pa Poljanec Rezika, pisarniška uradnica X. skupine.
Beograd, 17. aprila, b. Od 8. do 10. septembra se bo vršil v Beogradu kongres pravnikov k ra -Ijevine Jugoslavije. Kongresu bo predsedoval finančni minister dr. Milan Stojadinovič.
Beograd, 17. aprila, b. Na Veliko soboto in na Veliko noč bodo nastopili v veliki dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu mariborski harmonikarji pod vodstvom prof. Viktorja Švajgerja.	v	...
Beograd, 17. aprila, b. Sinoči ob 10, uri 15 minut je zapustil Beograd državnik poslanik prijateljske in zvezne Francije, opolnomočfeni minister Emil Paul'Naggiar, ki odhaja na svoje
,Rekord naših inženeriev'
Ljubljana, 17 aprila.
že v 1. številki našega lista smo poročali o naglici, kako inž. Petrov s svojim oddelkom hiti meriti cesto od Ljubljane proti Št. Vidu, da bi bile priprave za betoniranje in tlakovanje čim-prej gotove in razpisana dela.
Danes že lahko poročamo, da je napovedano delo že gotovo in cesta je že vsa izmerjena v prvem odseku med Plankarjem na Dolenjski cesti pa do občinske poti, ki se nad Št. Vidom odcepi od velike ceste pri 625-8 km v stran. Vsa cesta od Plankarja skozi mesto pa do imenovanega odcepa nad Št. Vidom meri 10-5 km, od mitnice v Šiški do tega odcepa pa 470 m. Sedaj bo treba napraviti .še točne načrte in
proračune, nato bodo pa dela za betoniranje in tlakovanje takoj razpisana.
Te dni smo pa tudi čitali v listih poročilo o govoru člana ZTOl g. Ivana Briclja, kako se je pritoževal nad počastnostjo državnih inženjerjev, poleg tega smo pa brali tudi govornikove očitke, da državni inženjerji navadno delajo projekte poleti, v lepem vremenu, zimo pa puste za graditev in zidanje. Med tem, ko je svetnik ZTOl g. stavbenik Bricelj očital inženjerjem birokratsko počasnost, je pa takorekoč v Ljubljani sami terenska eskcija za zgradbo in utrditev velike ceste dosegla pravi rekord v hitrosti, da bo tudi govornik sam v najkrajšem času lahko vložil oferlo za to delo.
novo službeno mesto kot poslanik Francije v Prago. Velikega prijatelja našega naroda so spremili na kolodvor predsednik jugoslovanske vlade Bogoljub Jevtič in poslaniki: češkoslovaški Resel, rumunski Urunecku, madjarski Alt, holandski Hubreht, španski Dorihos, angleški flen-derson, ameriški Wilson, šef našega generalnega štaba armijski general Marič in pomočniki zunanjega ministra dr. Purič, dr. Bakič in dr. Jurišič ter mnogo novinarjev. Od francoskega poslanika se je prisrčno poslovil predsednik vlade g. Jevtič.
Beograd, 17. aprila. Sofija, b. Demantirajo se vesti, ki so bile razširjene tekom zadnjih dni, da je podal ostavko bolgarski zunanji minister Batolov. Vendar se zatrjuje v političnih krogih, da je prišlo med člani vlade do velikih nesoglasij ter povzročilo demisijo celokupne vlade g. Zlateva. Zato pričakujejo vladno krizo še tekom tega dne.
Kolesarska nesreča
Ljubljana, 17. aprila. Žrtev promet bi bila inalone postala 1.1887. rojena Terezija Goriškova v Mostah. Sreča v nesreči je bila, da se ni zgodilo kaj hujšega. Goriškovo je podrl neki kolesar in se imata oba zahvalili Je na-, ključju, da je pri tein Goriškova odnesla le poškodbe na roki in nogi. Kljub ponovnim opozorilom varnostnih oblasli naši ljudje menda še vedno ne varjamejo, da so ulice namenjene prometu in da je za pešce določen hodnih, ne le v sredini mesta, ampab tudi v pi'eđ-niestjih. ■
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama:
Četrtek, 18. aprila. Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Petek, 19. aprila. Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Opera.
Petek, 19. aprila. Parsifal. Izven. Pričetek ob pol sedmih zvečer.
Borzna poročila
Devize
Ljubljana. 17. aprila. Amsterdam 2961'80 — 297(5‘40, Berlin 1756’08 — 1769'95, Bruselj 743'2
—	748‘08, London 212‘65 — 214'71, Newyork 4P,55-43 — 4391-74, Pariz 289'60 — 291'03, Praga 183-35 - 184-46, Trst 364*20 — 367*29. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8*70 — 8"80.
Zagreb, 17. aprila. Amsterdam 2976"40 — 2961-80, Berlin 1769-95 — 1756"08, Bruselj 748"28
—	743*21, London 214-71 — 212*65, Milan 867*29
—	364'20, Newyork kabel 441374 — 4377-43, Newyork ček 439174 — 4355*43, Pariz 291 "03 — 289*60, Praga 184*46 — 183"35.
Ourih, 17. aprila. Beograd 7'20. Pariz 20"38, London 15—, Newyork 309"—, Bruselj 52*35, Milan 25"675, Madrid 42*225, Amsterdam 208"425, Berlin 124-30, Dunaj 58*—, Praga 12"91, Varša-va 58"25, Bukarešta 3'05.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 17. aprila. Inv. pos. iz leta 1921 76-- d. 77 - bi., 8 %> Blair 76 - d. 78'- bi., / “/o Blair 67 — d. 68 — bi., obv. hip. banice 70"— d. 71 "50 bi., 4% agrar. 45*— d. 46*— bi., begluške obv. 65"— d. 66"— b)., vojna škoda 372'- d. 374'- bi.
-O----7 * "t' -	• I '»	v '-.O V.	* \J ’J\J   
78 —, 4% agrar. obv. 48*25, 6«/o begi. 66—65 o0, vojna škoda 373—372, 7«/o Blair 67-75—67-—, Narodna banka 5550, Agr. banka 233*50—232-50.
Zagreb, 17. aprila. 7'>/o invest. pos. 77 — 79, vojna škoda 373 — 374, junij 373 d., julij 373 — 374, avgust 372 d.. 4 “/o agr. obveznice 45"50 d 7«/o Blair 67-75 — 68 — 68, 8% Blair 77 — 79, /Vo-pos. hip. banke 70"50 — 72, 6 «/o begi. 65*50 ~ 60	66 25, Nar. banka 5400 d., Agr. banka
23.) — 235, Šećerana Osijek 140 — 160.
Žito
. Kov» Sad. 17. aprila. Otrobi: bački in sremski, pila vreče 79 — 81, banaški, juta vreče 77 — 79 Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpre-menjena. Promet slab.
Hočemo:
da bo dnevnik »GLAS NARODA« dostopen najširšim plastem naroda — da dnevnik »GLAS NARODA«, ki ga izdaja zadruga, ne bo nikdar lasi ozke politične skupine, temveč svobodno ljudsko glasilo — da bo dnevnik »GLAS NARODA« tudi dejansko last naroda — za razliko od drugega časopisja, ki ga izdajajo delniške družbe —
Zato je Vala dolžnost:
da »GLAS NARODA« povsod priporočate —
da postanete naročnik lista in se pismeno prijavite upravi dnevnika »Glas naroda«, Ljubljana, Nebotičnik — da postanete solastnik lista in soodločajoč činitelj glede tega, kakšen naj bo »Glas naroda«! Zato pišite za prisiopnico Narodni prosveti v Ljubljani r. z. z o. z., Nebotičnik.
NARODNA PROSVETA V LjUBLJANI, reg. zadruga z omej. zavezo
Kratke vesti
Angleški finančni minister Chamberlain je včeraj predložil spodnji zbornici proračun za novo proračunsko leto.
Francoski letalski minister general Denain odpotuje v začetku maja v Rim na razgovore z italijansko vlado o letalskih vprašanjih.
Spomenico proti oboroževanju, proti izdelavi orožja in proti trgovini z orožjem je odposlalo v Ženevo 16 škofov krščanskih cerkva v Angliji.
Med Turčijo in Nemčijo je bil včeraj podpisan kliringškj in trgovinski dogovor.
Vremensko poročilo
Novi Sad, 17. aprila. Današnje stanje v Evropi: Hud ciklon nad Britanskim otočjem vzdržuje oblačno in deževno vreme s hudim vetrom v zapadni in centralni Evropi. Nad Genovskim zalivom se je pojavil sekundarni ciklon, ki izziva viharno vreme z dežjem v alpskih predelih in na Sredozemskem morju.' Visok pritisk z jasnim vremenom vlada na vzhodu in jugozapadu Evrope. Temperatura je padla na zapadu, dvignila se je pa v centralni in južni Evropi.
Kraljevina Jugoslavija: Pooblačilo se je v primorju in na severo-zapadu kraljevine, pretežno jasno je pa v ostalih krajih. Temperatura se je dvignila na severni, nekoliko je pa padla na južni polovici države. Najnižja temperatura v Kruševcu O0 in najvišja v Splitu na 17" C.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved za 18. april: Pretežno oblačno, od časa do časa dež, mestoma hud veter. Temperatura se ne bo mnogo izpremenila. Solnce vzhaja ob 4-50, zahaja ob 18.26.
Dunajska vremenska napoved za 18. april: V severnih Alpah prehodno oblačno, od časa do časa padavine, hladno vreme. Za Južne Alpe prehodno poslabšanje vremena z dežjem, hladno.
Med Streso in Ženem
Konferenca v Stresi je za nami. Sklepni komunike nam ne pove veliko. Nekaj priporočil, nekaj ugotovitev in — sporazum o novi konferenci. To je vse. če je svet od sestanka v Stresi sploh kaj pričakoval, samo tega gotovo ni pričakoval. V Franciji in Italiji so pred sestankom veliko pisali o akcijah, o pozitivnih, konkretnih sklepih, glede katerih naj bi se bile velesile sporazumele spričo odločnega koraka Hitlerjeve Nemčije z dne 16. marca t. 1. Svet je torej pričakoval predvsem nedvoumne in jasne obsodbe nemške samovoljne, enostranske kršitve mirovnih dogovorov, saj zato — in samo zato — je bila konferenca zastopnikov zapadnih velesil prav za prav sklicana. Zastopniki treh zapadnih velesil, ki veljajo za čuvarice v Versaillesu podpisanega miru, naj bi Nemčiji dali ob tej priliki primerno lekcijo, in sicer tako, da bi se v bodoče pomišljala še nadalje kršiti mednarodno sprejete obveznosti na svojo roko, ne da bi se predhodno posvetovala z vsemi zainteresiranimi pogodbeniki o eventualni reviziji veljavnih dogovorov, ki jo vežejo, šlo je torej za važno, načelno vprašanje meddržavnega prava in mednarodnega sožitja sploh, šlo ni samo za prestižno vprašanje zainteresiranih velesil-zmagovalk in njih razmerja do poražene Nemčije, marveč za prestižno vprašanje mednarodne organizacije in mednarodnega zaupanja sploh, šlo je za striktno in precizno obsodbo dejansko izvedenega načela, da so pogodbe le krpe papirja, ki jih smejo države samovoljno prelomiti, kakor jim to trenutno kaže. šlo je torej za eksemplarično kazen, da bi slab vzgled ne vlekel še drugih. To, vsaj to so od Strese pričakovali vsi resnični prijatelji miru in mednarodnega sožitja. V Italiji in Franciji pa so zahtevali celo več: zahtevali so na nemško akcijo takojšnjo reakcijo, zahtevali so sankcije za izvršeno kršitev. Tako je pisal sam Mussolini v »H Popolo dTtalia«, tako so pisali francoski listi, tako je pred dnevi dejal Herriot.
A kaj je mesto tega prinesla Isola Bella? Sestanek treh držav s povsem različnimi pogledi na nemški problem: sestanek treh bivših zaveznikov brez medsebojne povezanosti. Odnovedal je torej prvi pogoj za de-
„adar se je Francija poslavljala od kra- * '„■v, so vzklikali, da naj kralji žive. Ka-aar je bil politični demokraciji zadan konec, smo čuli pozdrav prihajajoči gospodarski demokraciji. Slišali smo prav isto, kar se je ponavljalo v Franciji: demokracija je mrtva, živela demokracija.
če bi stvar umevali preveč dobesedno, bi bilo razlaganja kmalu konec. Ako gremo za smislom, sicer nismo primorani govoriti mnogo več, toda primorani smo, govoriti tem tehtnejše.
Odhod enega vladarja je pomenil poživ-Ijenje dinastične ideje ali zasidranosti. Podobno s koncem ene demokracije ni izumrlo vse, kar je bilo z njo zvezano.
Pojavila se je namreč takoj druga, ki v svojem bistvu ne predstavlja zanikanja prve, temveč morebiti šele približanje obeh k svoji lastni izhodni točki.
Do nedavnih časov nas je tako mnogo zavzemala politična demokracija, da o kakšni drugi ni bilo moč dosti razmišljati. Razglabljanja o tem, kako naj narod čim natančneje in popolneje izraža svojo voljo, so se zdela važnejša od vseh drugih vprašanj, ki so prvotnejšega pomena. Zato smo morali zgodaj dognati, da politična demokracija, kadar vlada čista, ne pomeni drugega kot negacijo demokracije, če so namreč vsi počeli, kar je komu prijalo, je bil nered nujna posledica takega izražanja volje. Kal gnitja demokracije je bil tedaj v njeni grešeni načelnosti in njeni nepravilni uporabi.
Vzklik o mrtvi politični demokraciji tedaj ne more biti umesten pozdrav prihajajoči gospodarski demokraciji. Slednja ni mam-Ijlvejša zato, ker je prva propadla, nego zato, ker prve sploh ni bilo in težišča demokracije vobče ne more biti le v eni njenih funkcij. Kakor je življenje enotno in se razodeva v različnosti dogajanj, tako tudi demokracija ni nekaj sestavljenega, temveč enoten nazor o vseh življenekih odnosa j ih organizirane človeške družbe. V pravi demokraciji ne more biti vprašanje o kruhu — načelno manj važno za vsakega člana, kakor je važno zanj vprašanje o izražanju naziranj, ali o udejstvovanju v kateremkoli pravcu, ki ne izpodkopava družbe same. če naj bomo resnični, ljudski, tedaj obči. splošni, nam ne more biti vseeno, da kdo lahko o vsem govori, ali z vsem razpolaga pa ni vezan z nobeno omejitvijo v prid splošnostl. Demokracija bo torej tudi v gospodarstvu pomenila le povezanost posameznikovih koristi s koristmi celote. Pri nas smo doživeli odpravo svoboščin, ki so se zdele plod francoske revolucije. Do danes je v razmerju svobode v Politiki in svobode v gospodarstvu ostala
janski uspeh konference: sloga zainteresiranih držav. Francija je poslala Društvu narodov spomenico na svojo roko, Italija je iz strahu takoj mobilizirala letnik 1911., Anglija je poslala Edena na informacijsko potovanje po Evropi in v Moskvo. Nemčija pa je med tem seveda spet pridobila na času — za nova presenečenja, ki končno tudi niso izostala. Tik pred odločilnim dnevom v Stresi, ko naj bi se zapadne velesile zedinile glede morebitnih sankcij in konkretnih ukrepov proti Nemčiji, je nemška vlada vrgla v svet novo senzacijo: ponudbo za pristop k vzhodnemu paktu. Italijani so sprejeli to novo nemško gesto hladno, Francozi so videli v njej samo preračunan manever, Angleži so je bili veseli. Angležem je bila taka manifestacija Nemčije nujno potrebna, ž njo so se pri predstavnikih Francije in Italije uspešno lahko opravičili za vsoje kolebajoče zadržanje. Saj je MacDonald še med konferenco izjavil, da bo Anglija najprej poskušala najti bazo za sporazum z Nemčijo; šele če bi se ji to ne posrečilo, bi se definitivno angažirala z ostalima velesilama za skupen nastop.
Nesloga zaveznikov je tako — vsaj izgleda tako — onemogočila konkreten uspeh konference. Govorili so o vsem mogočem (o vzhodnem paktu, o Avstriji, o letalskih paktih itd.), samo o — nemškem aktu z dne 16. marca ne. Govorili so o bodočih kršitvah mednarodnih pogodb in njih obsodbi, a glede že izvršene kršitve do konkretnih ukrepov ni prišlo. (V francoski spomenici se samo priporoča, naj se imenuje odbor, ki naj predlaga ukrepe za bodoče kršitve...) Pogajanja se bodo torej prav za prav zdaj šele pričela. Diktiral pa jih ne bo več nemški zakon z dne 1(> marca t. 1. o obvezni vojaški službi, ki je vzdignil toliko prahu, marveč — strah pred novimi nemškimi presenečenji. Zato je morda res edini konkretni uspeh konference v Stresi sklicanje velike podonavske konference v Rimu, ki naj zagotovi avstrijsko neodvisnost in nas tako obvaruje novih nemških »dovršenih dejstev::. Seveda bodo morale o tem izreči še svojo besedo države Male antante, ki so na tem vprašanju še najbolj zainteresirane.	—n.
velikanska praznina, neprirodno nesorazmerje. Naravno bi bilo namreč, da gre vzporedno s krčenjem političnih pravic tudi krčenje gospodarskih pravic. Nosilec prvih je bil narod, nosilec drugih pa ni bil narod. Dejstva današnjih dni nam ravno pod naslovom gospodarske demokracije naznanjajo poseganja, ki bodo izravnala tisto, kar bi sicer moralo vzeti vsak smisel prvemu zoženju.
To zoženje pa more prizadeti le tiste dele, ki so dosedaj od utesnitve narodnih svoboščin prejemali več kot bi prejemali brez te utesnitve.
Ako je torej v zmanjšanju političnih pravic le navidezna okrnitev svoboščin, bo tem manjšo okrnitev predstavljalo tako poseganje v gospodarstvu, ki bo zajamčilo vsemu narodu, pa vsakemu njegovemu članu pravičnejšo razdelitev tvarnih dobrin. To pa, da eni spremembi sledi druga, ki je ravno tako predvidena iz splošnih ozirov, kaže, da si nista nasprotni, temveč imata skupen izvor.
Ni politične demokracije konec, ker se napoveduje gospođa"ska, temveč je ravno zadnja le vzporedna funkcija enotnega demokratičnega razumevanja, ki je obema nadrejeno in skupno.
Cista politika je imela poln smisel v častil, ki niso trpeli pod težo krušnih skrbi: danes išče gospodarska ravnovesja z njo. Cim bo njena bistvena naloga rešena, bomo po naravnih razvojnih potili mogli
iskati spet večje sprostitve v političnih vprašanjih.
Predmet demokracije ni samo zagovarjanje čim večje prostosti, temveč tudi zagovarjanje omejitev, če te ogrožajo bistvene temelje prostosti. Njene funkcije se te-
Ljubljana, 17. aprila.
Snoči je bil v prostorih Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov občni zbor »Komiteja tehničnega dela«, ki so se ga udeležili tudi gg.: zastopnik bana načelnik inž. Shnbeme, zastopnik župana inž. Poeeml, zastopnik UJIA inž. Bevc, za Inženjersko komoro inž. Dimnik, za Združenje električnih obrti inž. flcinrichar, za Združenje pooblaščenih graditeljev stavbenik Miroslav Zupan in predstavniki raznih strokovnih in akademskih organizacij.
Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora inž. Vladislav Pečenko, ki je predvsem orisal namen nove organizacije, namreč preskrbo prakse in zaposlitev tehnikov ter skrb za standard tehnikov. Obenem je obširno poročal o gospodarskih, razmerah pri nas in o problemih zaposlitve. Tehnični stanovi se morajo pričeti zanimati za gospodarska vprašanja in zavzeti vodilno vlogo, kar so poudarjali tudi vsi navzoči zastopniki oblasti in organizacij.
člani organizacije morejo postati samo tehnične organizacije in institucije. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor komiteja gg.: za predsednika univ. prof. inž. Gostiša, za podpredsednike univ. prof. dr. inž. Kral, prof. inž. Dinmnik in dipi. tehnik Jože Brak. za t. taj-
Pogon za
Na periferiji Zagreba v Velikem Dolu je brusač stekla Ambrož Oblonšek usmrtil z nožem prijateljico svoje ljubice Ano Pek-šič, svojo prijateljico Ljubico Koren je pa le težko ranil, nato je pa pobegnil. Vsa policija lovi morilca, vendar ga pa še ni mogla prijeti. Kakor smo izvedeli, je razpisana tudi denarna nagrada za onega, ki pomaga najti in prijeti Oblonška. Zadostuje tudi, ee da zanesljive podatke, da bi ga policija našla. Z vseh strani je zadnje tri dni prišlo toliko anonimnih prijav, da jih policija ni mogla niti kontrolirati. Vsaka prijava je bila drugačna, zato pa dokazujejo, kako bujno funkcionira razburjena fantazija. Z večine so pisma pisale ženske, ki so pa podale tudi njegov točen opis. Ambrož Oblonšek je rojen leta 1874, visok 168 cm, kostanjevih, že osivelih las, na temenu je pa plešast. Ima tudi goste rjavorumenkaste brke, črne goste obrvi, temnopolten suh obraz, sive oči in pokvarjene zobe. Posebno znamenje je pa bradavica na srednjem prstu leve roke.
Policija sodi, da se Oblonšek skriva v Zagrebu ali njegovi najbližji okolici, čez 60 policijskih organov, namreč 30 agentov in enako število stražnikov je napravilo racijo, vendar pa brez uspeha. Preiskali so vso Zagrebško okolico in jo tako strogo eernirali, da bi ga bili gotovo našli, če bi se skrival pod milim nebom. Na vsaki višini je stal policijski organ, ki je nadzoroval v zvezi s svojimi tovariši ves svet okrog sebe.
Mnogo ljudi je z vso gotovostjo zatrjevalo, da so ga videli v nedeljo in ponedeljek, vendar ga pa niso upali ustaviti niti prijaviti, češ da vsakemu preti s smrtjo. V Malem Dolu so v ponedeljek trdili, da so ga videli zjutraj ob 3., kar je pa popolnoma izključeno. Neka ženska je tudi pripovedovala, da je slišala, kako je Oblonšek prišel pred barako, kjer je stanovala njegova žrtev. Drugi so ga pa videli spet kupovat klobase in kruh. Tretja ženska je pa celo zatrjevala, da je Oblonšek obiskal ranjeno Ljubico Koren v bolnici.
Brusača Ambroža so poznali vsi m je tudi povsod razvpit Verjetno je le to, da se je Oblonšek skrival nekje v okolici zagrebškega pokopališča Mirogoja, nato se je pa preselil v drugo skrivališče, morda
daj menjavajo, toda ne le v enem pravcu, temveč v večih ali vseh. Saj bi podobne stvari lahko opazili v kulturnih, verskih in ostalih obilicah organizovanega življenja.
Politična demokracija tedaj ni mrtva, živela gospodarska demokracija!
nika inž. Pečenko, za 2. tajnika dipl. tehn. Janez Brilli, za 1. blagajnika dipl. tehn. Anton Škofič, za 2. blagajnika inž. Piber, a v odboru je po en zastopnik vseh strok včlanjenih organizacij.
Pri slučajnostih so referirali načelnik inž. Skoberne, inž. Poženel, dipl. tehn. Kuhar o interesantnih aktualnih problemih, zlasti iz podbudno in navdušeno je pa pozdravil ustanovitev »Komiteja« senior inž. Mihor,
Do sedaj so za redne člane pristopile naslednje organizacije in institucije: Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, Udruženje rudarskih in topilniških inženjerjev, Udruženje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, vse tri a svojimi ljubljanskimi sekcijami, Organizacija praktičnih elektro-strojnih teknikov, tehnična fakulteta v Ljubljani, tehnična srednja šola v Ljubljani ter udruženje geometrov in geodetov.
Komite pričakuje, da bo našel popolno razumevanje pri naših oblasteh, gospodarskih in gospodarsko-socialnih institucijah, za potrebo delovanja komiteja in koristnost ne samo za tehnike, temveč tudi za celoto. To Komite pričakuje tudi od one uvidevne in solidne industrije, ki spoznava, da je tehnični stan steber industrijske delavnosti,
morilcem
mu je pa še uspelo priti v domače kraje na štajerskem ali celo pobegniti čez mejo. Ljudje vsakega tujca smatrajo za Oblonška, da je marsikdo v največji zadregi. Izumili so pa tudi domnevo, da je Oblonšek našel drugo ljubico, ki ga sedaj skriva. Ker je Oblonšek izkušen in star tat, ima seveda dosti znancev in prijateljev v Zagrebu, ki mu pomagajo pri skrivanju in na begu. Zagrebški policijski organi so vse dni in noči neprestano v službi, da bi morilca našli, vendar ga pa doslej še iščejo brez najmanjšega uspeha.
V nekaj vrsticah
Trgovina nad politiko. Stalna francosko-nemška gospodarska komisija, ki je zasedala v Berlinu od 8. do 15. aprila, je končala včeraj svoje delo s sporazumom v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu.
Peter šmidovič, ki je spadal med najstarejše voditelje sovjetskega gibanja in ki je bil tudi eden izmed najožjih sodelavcev pokojnega Ljenina, je umrl.
Protinemške manifestacije. Iz Gdanskega poročajo, da so bile na meji proti Poljski velike protinemške manifestacije, pri katerih so Poljaki potolkli večje število Nemcev.
Pretep med siromaki je nastal 14. t. m. v Bahremu v Indiji, ko so mednje delili miloščine. Med pretepom je nastala taka panika, da je bilo 75 oseb ubitih.
Radio
Četrtek, dne 18. aprila 1935.
Ljubljana: 12.00 Iz Verdijevega »Rekvijema« (plošče) — 12.50 Poročila — 13.00 Cas, cerkveni zbori na ploščah — 18.00 Duhovne kozaške pesmi na ploščah — 18.20 Slovenski velikonočni običaji (Joža Vombergar) — 18.50 Berlioz: Sanje — Trpljenje (plošče) — 19.20 Cas, jedilni list, program za petek — 19.30 Nacionalna ura: O Korneliju Stankoviču, ob 70ietinci njegove smrti (Petar Krstič) — 20.00 Postne pesmi poje Ciril-Metodov /bor — 20.45 Haydn: Sedem besed — 21.45 Cas, poročila. — Beograd: 22.20 Prenos koncerta iz hotela »luiperiak — 23.00 Konec oddaje. — Zagreb: 20.00 Vokalni koncert frančiškanskega zbora — 20.30 Recitacije
—	21.30 Violinski koncert. — Berita: 18.30 Danes bo veselo! — 18.50 Komemoracija za pokojnimi umetniki — 22.30 Bach-HUndlov koncert
—	24.00 Markovo trpljenje. — Beromünster: 20.00 »Bajazzoc-opera. — Bratislava: 19.55 »Velika noče zvočna igra. — Brno: 19.55 Srednjeveški pasijonski misterij. — Budapest: 22.10 Koncert: Bach — Mozart — Liszt — Brahms — Beethoven. — Frankfurt: 22.30 j Matijevo trpljenje.: (zvočna igra). — Leipzig: 19.00 Narodna glasba — 20.10 Zlato mesto (slušna igra) — ‘31.20 Beethovnove sonate. — München: 19.10 Orkestralni koncert — 20.10 Narodne pesmi — 29330 Vokalni ia instrumentalni koncert. — Paris Paste Parisian: 19.30 Koncert kvarteta — 20.20 Massenet: Marija Magdalena (orkester). — Praha: ‘.50.25 Pomladanske pesmi — 20.00 Jeruzalem in sveta zemlja. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Sfrassbanrg: 20.45 Večer «hišnih iger. _ Stuttgart: Vero in Akteja (opera). — War*vara: 20010 Bach: Pasijon po sv. Matevžu.
—	Dunaj: 19.10 Socialno in gospodarsko ustvarjanje delavstva. — 20.15 Oratorij: Apostol iz Filipov — 22.10 Radijski orkester, nato godalni kvartet.
Nacionalna ura «a četrtek: Prenos iz Beograda za Zagreb in Ljubljano: O Korneliju Stankoviču. Predava skladatelj Petar Krstič.
Važnejše emisije «* četrtek: Koncerti: 31.29 Leipzig: Beethovnove sonate — 30.30 War**»ra: Bach: Pasijon po sv. Matevžu. — Opere: 20.80 Stuttgart: Manen: Neron in Akteja. — Slušno igre: 20.15 Beromünster: Artisti.
Naš* date i» stari«»* »mainict
Amalije Magdić-Milivojević
af več.
Bocu udan» je zatisaila svoje trudne oči d»© 11. aprila I. 1935. Pogreb nepozabne mamice bo v (Četrtek, dne 18. aprila L 19*5 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta St, 18 «a pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1935.
DRAGOLJUB MILIVOJEVIO, p polk. v pok., soprog PAVEL, SLAVICA, METKA, JELICA, otroci TONČEK in ROZKA, brat in sestra in OSTALO SORODSTVO
Enotnost demokndie
Ustanovitev „Komiteta tehničnega dela“
Dnevni do^octici
X Gradnje avtomobilskih cest so že pričele. Dela na gradbi velike mednarodne avtomobilske ceste na progi Vrbas—Fekić so že v teku. Zaposlenih je približno 150 delavcev.
X Iz »Društva kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino«. Društvo naznanja vsem tovarišem, da bo društveni izlet na Koroško dne 11. in 12. maja t. 1. Vsi prizadeti tovariši naj si ta dva dneva zasigurajo, da ne bo neprilik. Natančna navodila slede. Istotako opozarja društvo vse člane brez razlike ter ostale interesente na na novo ustanovljeno »Udruženje jugo-slovenskih poljoprivrednih stručnjaka sa seđi-štem u Beogradu«. Naše društvo bo pristopilo na občnem zboru, ki se bo vršil v Ljubljani za časa velesejma (polovična vožnja) dne 9. junija (Binkošti). Zato je velevažno, da se občnega zbora udeleži vsak član ter interesent kot opazovalni član. Vabljen je tudi predsednik našega novega Udruženja poljoprivrednih stručnjaka za kraljevino Jugoslavijo univerzitetni profesor dr. J. Josipovič iz Beograda. Kot delegat pri ustanovni skupščini tega novega Udruženja je zastopal naše društvo višji inšpektor v p. Franc Gombač. Razpravljalo se bo nadalje o »Posmrt-in pomoči D. K. S.« Jeseni bo društvo priredilo izlet na Oplenac na grob Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in dalje v Južno Srbijo, Ohrid itd. - Tajništvo DKS.
X »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blag. v Mariboru, je imela v nedeljo dne 14. aprila svoj redni občni zbor potom delegatov pod predsedstvom načelnika g. dr. Ivo Šorlija ter navzočnosti vladnega komisarja banovinskega tajnika g. dr. Josip Lavriča in lokalnega policijskega nadzornika g. Cajn-kota. Po poročilu blag. funkcijonarjev se Ljudska samopomoč ugodno razvija. Koncem poslovnega leta 1934 je štela 10.727 članov in je pri 40-milijonskem prometu izkazala prebitka Din 2,481.382'81, tako, da znaša rezervni fond danes Din 3,546.761'76. Po umrlih je izplačala v letu 1934 Din 5,338.556'— na pogrebninah. Radi velikih dajatev je bila potrebna sprememba pravil, po katerih so se mesečni prispevki deloma malenkostno zvišali in dajatve v slučaju smrti percentualno znižale. S to spremembo pravil se je blagajna postavila na solidno in sigurno podlago. Na novo se je ustanovil oddelek za doto za mladoletne od 1. do 16. leta. Končno se je sklenilo proti vsem obrekovalcem Ljudske samopomoči nastopati sodnijskim potem.
X Popravek. V našem poročilu o skupščini »Kola jugoslovenskih sester« v Ljubljani z dne 17. aprila t. 1. je izpuščen naziv odseka »Jugoslovanska majka«, ki ima namen vzgajali matere, a potem mater našo mladino v duhu jugoslovanskega narodnega edinstva. Načelnica odseka je ga. prof. Marija Željeznova-Kokalj, ki je tudi idejna zasnovateljica odseka »Jugoslovanska majka«. Gospa dvorna dama Franja Tavčarjeva je takoj spoznala smoter idejne zasnove »Jugoslovanske majke« ter je dne 17. decembra 1934 ustanovila pri matičnem društvu »Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani vzgojni odsek: »Jugoslovanska majka«.
X Za velikonočne praznike prinaša ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film, sport in modo »Naš Val« posebno umetniško prilogo, Maleševo slovensko ma-dono. V beletrističnem delu so zastopani pisatelj Rudolf Kresal z globoko občuteno črtico »Iz belih sten« in Ivan Vuk s pristno domačo zgodbo »Na žganjar! pri kmetu Jarku«. Nadaljujejo se vedno bolj zanimivi Sel Catinijev roman »Emilio Berenini« in Čufarjeva izvirna komedija »Ameriška tatvina«, ki je ravno pred kratkim dosegla izredno lep uspeh na jeseniškem odru. V tehničnem delu najdemo razprave o radijski tehniki in lastnostih Röntgenovih žarkov, filmska priloga prinaša slike iz novega velefilma »Barkarola«, modna priloga pa krasne slike in skice novih modnih stvaritev. Beležke, jezikovni tečaji in križanke zaključujejo redakcijski del, kateremu je priloženih še 12 strani s programom vseh važnih oddajnih postaj in s seznamom oper, operet, koncertov in zvočnih iger celega tedna.. Mesečna naročnina znaša komaj Din 12'—.
X Promet izletniškega vlaka na velikonočni ponedeljek dne 22. aprila. Na velikonočni ponedeljek dne 22. aprila bo vozil iz Ljubljane glavnega kolodvora izletniški vlak v Bistrico-Boh. jezero in Rateče-Planico. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5. uri 10 min., prihod na Jesenice ob 7. uri 09 min., v Bi-strico-Boh. jezero ob 8. uri 04 min., in v Rateče-Planico ob 8. uri 18 min. Povratek iz Bistrice-Boh. jezero ob 19. uri 21 min., iz Rateč-Planice ob 19. uri 27 min., iz Jesenic ob 20. uri 20 min., in prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 05 min. Pri izletniških vlakih veljajo za odrasle, izletniške karte s 50% popustom, za otroke od 4. do 10. leta starosti pa karte s 75% popustom od normalnih voznih cen.
X Ljubavna drama v Sremski Mitroviči. V kavarni »Imperial« je nastopala kot pevka in plesalka mlada lepotica Amalija Jadrovič. Vanjo se je zagledal uradnik tamkajšnje kaznilnice Franjo Borščak, ki je dekleta dolgo nagovarjal, naj pusti kavarno. Amaliji pa je bilo veselo življenje v kavarni bolj všeč in je vse Borščakove prošnje odbilo. To je Borščaka tako razkačilo, da je včeraj udrl z revolverjem v roki v njeno sobo z namenom, da ustreli pevko in sebe. Ustrelil pa je le sebe, ker se je pevka pred njim zaklenila v omaro. Zapustil je več pisem, iz katerih je razvidno, da je nameraval ustreliti oba.
Peči — peči — peči — peči — peči — peči Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz Jugo Lutz d. z o. z., Ljubljana-šiška.
X Slab kruh v Zagrebu. Zagrebčani se že dolgo pritožujejo, da morajo jesti najslabši kruh na svetu. Pravijo, da so vzrok slabe kakovosti kruha večni spori med mojstri in njihovimi pomočniki. Pa tudi pekovski mojstri in pomočniki priznavajo slabo kakovost zagrebškega kruha, a tržno nadzorstvo se ne gane.
X Žganje ga je ozdravilo — če ga je res. Gozdni čuvaj Očuršak iz Očura pri Ivancih je bolehal na neki želodčni bolezni že mnogo let tako, da ni mogel uživati drugega kakor mleko. Tega je popil po 5—6 litrov na dan. Ko pa je videl, da ni nobene druge rešitve več kakor operacija, se je odločil tudi za operacijo, ki se je je pa silno bal. Da se opogumi, je začel piti žganje in sicer do poldrugega litra na dan. Učinek pa je bil nepričakovan: mož ni dobil samo poguma, ampak je tudi ozdravel, tako da pravi sedaj, da bi lahko tudi kamenje jedel!
X Velik vlom v Kostajnici. V trgovino Petra Petroviča so vlomili v ponedeljek neznani zlikovci in odnesli blaga za 20.000 Din. Neznanci so morali prebiti 60 cm debel zid, da so prišli v trgovino, pa jih nihče ni slišal.
X Promet na bosanskih železnicah raste. Po znižanju železniških tarif za osebni promet se je število potnikov povečalo za 30 odstotkov.
X Nevarno tatico, imenovano »kraljica noči«, so prijeli v Zagrebu. Gre za neko Josipino Trau-ber, ki je kradla po mestih in na deželi, kar ji je prišlo pod roke. Detektivu, ki jo je spoznal in opozoril nanjo uniformiranega stražnika, je prisegla »strašno maščevanje«.
X Nova bolnišnica v Zagrebu, ki jo nameravajo še letos pričeti zidali, bo imela po načrtu, ki je že odobren, 740 postelj, in sicer na oddelku za notranje bolezni 80, na kirurškem oddelku 80, na dermatološkem 100, na oddelku za duševne bolezni 80 in na oddelku za otroške bolezni 60 postelj. Ta dela bi obsegala prvi del zgradbe. Kasneje bi dozidali še oddelke za ušesne, za očesne in za ženske bolezni in oddelek za jetične, ki bi imeli vsi skupaj 340 postelj.
MLADINI ZA PIRHE jc še vedno najlepše darilo bogato ilustrirana knjiga Manice Ko-manove: »Zgodbe, slike, šale...« Dobi se v vseh knjigarnah po znižani ceni Din 30.—.
X Avtomobilska nesreča. Na potu od Beograda do Kragujevca pri 82. kilometru se je danes dopoldne prevrnil avtobus z dijaki zemunske gimnazije. Avtobus se je prevrnil v poldrug meter globok jarek. Dve dijakinji so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico v Topoli. En dijak je malo ranjen in je nadaljeval pot z ostalimi dijaki. Kaže, da se je nesreča zgodila zaradi nepazljivosti šoferja. Sres-ki načelnik je prišel na kraj nesreče in je osebno zaslišal prizadete.
X Dobava drv za ogrske drž. železnice. Madžarske državne železnice so razpisale natečaj za dobavo 11.316 vagonov cepanih drv za kurjavo in 614 vagonov žaganih drv. Ponudbe je treba poslati ravnateljstvu madžarskih železnic (Magyar kiralyi allanvasutak beszerzesi foesta-ly, Budapest, 6 Andrassy utca 75-3-386) do 25. aprila opoldne. Podrobnosti se dobe pri navedenem naslovu.
X Ministri na agitaciji. Minister za kmetijstvo dr. Jankovič je priredil včeraj v Bogatiču pri Ložnici veliko zborovanje. Pričakovali so ga vsi okoliški župani in ogromno število kmetov. Dr. Jankovič je imel velik govor o ciljih vlade g. Jevtiča. Iz Bogatiča se je minister Jankovič odpeljal v Prnjavor, nato pa še v Ko-viljačo, kjer se je sestal z ministrom Popovičem, s katerim se je vrnil v Beograd.
X 8!etni deček — rešitelj dveh otrok. V Sarajevu je Sletni stražnikov sinček Asiru Fadžim slišal iz neke hiše obupen jok. Sprva je mislil, da starši otroke lepo. Ko pa je pogledal bližje, je opazil, da je hiša polna dima. Deček je zagrabil za motiko, razbil ključavnico, nato pa je rešil iz že goreče hiše dvoje otrok.
X Delavec ubil delavca. Pred nekaj dnevi so našli na cesti iz Banjaluke v Bos. Petrovac truplo neznanega človeka. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, ki je ugotovila, da je mrtvec Anton Šimic, delavec iz Mihaljeva, ubil pa ga je delavec Gjurič iz Dobriča, ker je mislil, da ima njegov tovariš precej denarja pri sebi.
UubSlsna
I Amalija Ma»s«lii-Hi!iwjeviževa j
Ljubljana, 17. aprila.
Kdor je poznal to krepko in lepo damo, bo vsakega v srce zadela vest o njeni, za javnost popolnoma nenadni smrti.
Vedno pri najtršem zdravju se je zlasti zadnje mesece odlično počutila in bila pri najboljši volji. V ponedeljek po kosilu se je pogovarjala s svojilni in smehljala, ko ji je na-krat postalo slabo, da je morala v posteljo. Zdravniki so konstatirala srčno kap in pomoči ni bilo več nobene. Ves čas je bila pri popolni zavesti in opolnoči je mirno zaspala za vedno.
Pokojna ga. Amalija Magdičeva je bila izreden tip talentirane trgovke, ki je z največjo podjetnostjo mnogo let sama vodila z izrednim znanjem svojo veliko modno trgovino, da je zaslovela po vsej deželi. Tudi nabolj kritični trgovski tovariši so priznaval i njene velike zmožnosti, a vso občinstvo jo je spoštovalo kot posebno ljubeznivo svetovalko v vseh modnih vprašanjih. Z vsakoletnimi potovanji v evropske modne centre se je tako spopolnila, da je veljala za strokovnjakinjo prve vrste. Kot ugledna ljubljanska dama ter kot soproga, zlasti pa kot mater jo je vse spoštovalo zaradi njene plemenite dobrote, saj je pomagala vsakomur, komur je le mogla. Simpatična je bila vsem: krogom in vse je občudovalo njen prefinjeni okus, zlasti pa njeno nenavadno samostojnost.
Pokojna gospa je bila Novomeščanka in je prišla v Ljubljano v trgovino pokojnega Pavla Magdiča, ki je leta 1908. vzel to po vsej deželi slovečo krasotico za ženo. Ko je po najsrčnejšem zakonu leta 1918. postala vdova, se jc čez sedem let spet poročila s polkovnikom g. Dra-goljubom Milivojevičem. Za predobro mamico
žalujejo poleg njega tri že odrasle hčerke in sin Pavel. Vsi so že doslej pomagali svoji ma teri in njenemu bratu, našemu znanemu foto-ametarju g. Korniču v trgovini, druga njena sestra je pa trgovka ga. Rozi Weber v Prečni ulici.
Pogreb popularne dame bo jutri ob 17. iz njene hiše na Aleksandrovi cesti 16.
Odlični zastopnici našega trgovskega stanu časten spomin, njenim pa naše najiskrenejše sožalje.
*	Velikonočni pozdravi. Niš. Kmetski fantje II. kolesarskega bataljona v Nišu in iz Štaba II. konjeniške divizije istotam, želijo vsem čitateljem »Glasa naroda«, posebno pa fantom in dekletom, vesele velikonočne praznike!: Fran Kronovšek, Orla vas — Braslovče, Zvonko Jakopina, Sedlarjevo — Podčetrtek, Stanko Sevčnikar — Št. Janž pri Velenju, Rudolf Zupanc
—	Sevnica, Edo Čermak — Domžale, Franjo Demšič — Bizeljsko, Franjo Križanič — Hrast-je-Slatina, K. Grutschreiber — Sevnica in Ivan Okrajšek, Krmelj na Dol. — Podpisani kmetski fantje želimo vsem čitateljem in čitatelji-cam »Glasa naroda« prav vesele velikonočne praznike!: Andrej Marinc — Radeče pri Zidanem mostu, Ivan Alič — Šmarje pri Sevnici, Ivan Seršen — Slatina-Radenci, Franjo Čandar
—	Celje, Anton Gobec — Grobelno — vsi iz Obrtne čete v Beogradu, sedaj v Nišu. — Vsem naročnikom in čitateljem »Glasa naroda«, želimo podpisani kmetski fantje služeči pri II. telegrafskem eskadronu v Nišu prav vesele velikonočne praznike!: Ciril Štemberger — Št. Jernej na Dol., Vinko Pavlin — Št. Jernej na Dol., Jože Bruderman — Marenberg, Jože Kralj — Brežice in Franc Glohevnik — Škocjan pri Novem mestu.
*	»Prvenci« na ljubljanskem trgu. Ljubljanski trg pred prazniki ni samo z navadnimi dobrotami bogato založen, ampak tudi spomladanskih »prvencev« je že dovolj naprodaj: nov krompir, letošnji zeleni grah in podobne dobrote. »Prvenci« so sicer še precej dragi in vsaka gospodinja ne more kupovati novega krompirja po 10 Din kilo, nekaj ga pa morajo ljudje že pokupiti, sicer ga ne bi prodajali. Jajc je na trgu še preveč in niso draga, ker jih dobiš po kakovosti .18—24 za 10 Din. Mesa kupujejo ljudje za praznike malo, ker je še čas za nakup svežega mesa; prekajeno meso pa ne gre posebno, čeprav ga prodajajo po 15—20 Din kilogram.
i€cav«i?ia*i
nov program ,
*	Kandidati za Ljubljano. Na končnoveljavni listi predsednika vlade g. Jevtiča, ki je bila vložena 17. t. m. dopoldne pri kasacijskem sodišču v Beogradu, sta postavljena kot kandidata za Ljubljano gg. Ivan Mohorič in dr. Riko Fuks, kot namestnika pa gg. Rajko Turk in Drago Kosem.
Maribor
Nmreeni Keifiapšč /e pred rešitviio podlegel nadčloveškim naporom
Maribor, 17. aprila.
Danes ob 10. dopoldne je umrl v vodnjaku Avgust Kelnarič. Reševalci so vso noč odkopavali zemljo in napravili širši 2 m dolg in 5 m globok rov, da bi prišli do njega. Reševalci so bili noč in dan na delu in so bili sami v največji življenjski nevarnosti. Ponoči se je zemlja zopet vsula in so kopači komaj utekli nevarnosti, da jih zemlja ni zasula. Rov je bil ponoči razsvetljen. Z nečloveškimi napori se je poskusilo nesrečneža rešiti, toda to se ni posrečilo. Dr. Kos je nudil ponesrečencu zdravila. Kelnarič je bil vso noč v nezavesti in je večkrat bruhal. Navzoči zdravnik mu je nudil vso potrebno pomoč, vkljub temu pa mu ni mogel rešiti življenje.
Na kraju nesreče je bila tudi ponoči ogromna množica ljudi. Rova ni bilo mogoče izkopati do kraja, ker se je zemlja vedno znova vsipala. Danes zjutraj je Kelnariča znova zasula zemlja. Pri tem je Kelnarič obupno zavpil, ker so ga znova prevzele strašne bolečine.
Inž. Baran je ves čas nadzoroval reševalna dela. Uvidel je, da je potreben nov rov, ki so ga začeli kopati in ki je vodil naravnost do Kelnariča. Toda dokopali so ga že 5 m in imeli so samo še 3 m, da bi se dokopali do Kelnariča. Delo je prekinila Kelnaričeva smrt.
*
A Vprašanje mariborske radio-postaje. V Mariboru je prav težko mogoče slišati naše jugoslovanske radiopostaje, ker vse prevpijejo in zadušijo avstrijske, nemške in italijanske postaje. Radi znanih razmer na severni meji bi bilo-pravilno, da bi mi iz Maribora pošiljali med sosede in posebno naše rojake onstran mej svojo kulturo, svojo umetnost in svoje mnenje o dnevnih dogodkih. Ce pa že tega ne moremo doseči, naj se nam pa vsaj preskrbi kaka refepostaja, da bi pojačevala in oddajala naše jugoslovanske emisije. To bi bil bolj resen in praktično uspešen način utrditi in širiti na mejah jugoslovansko zavest, kakor ga najdemo v raznih govorih in govorancah.
Gradnja nove cesto Kanderše—Moravče. Minuli teden so pričeli na Trati z graditvijo nove ceste proti Moravčam.. Za enkrat je zaposlenih 20 delavcev, čim pa se bodo tehnične priprave uredile, bo zaposlenih okrog 60—70 delavcev. S tem številom zaposlenih bo mnogim občutno pomagano v bednem položaju, v katerem živi naš delavski proletariat. Število vseh priglašen-cev, ki reflektirajo na delo, presega 200, vendar se bodo pri zaposlitvi ozirali predvsem na one, ki so v resnici potrebni kruha.
Kamnik
Dviganje uteži, rokoborba in boks v Kamniku. V soboto sta gostovali ekipi SK Slovana in SK Ilirije na prireditvi SK Kamnika v Kamniškem domu. Slovanovci z boksači, Ilir-jani z rokoborci. SK Kamnik je v kratkem času ustvaril težko-atletsko sekcijo, ki ji nače-Ijuje g. Mastnak. V sekciji je polno mladih fantov, ki z veseljem trenirajo in se pripravljajo. To dejstvo je treba samo pozdraviti in želeti je g. Mastnaku, da vzgoji še hujšo konkurenco, kajti le v takih okoliščinah se bo razvila težka atletika, ki bo vredna Slovencev. Prva točka je bila dviganje uteži. V tej točki se je odlikoval Avsec, ki je tezno dvignil 110 kg. V rokoborbi je Avsec podlegel v 3. min. Ilirjanu Steletu. Muru je premagal Briclja. Goršek je premagal Pogačarja, Med-mes je v 5. min. premagal Jubanda. Jerman je v 3. min. premagal Petka. — V Boksu sta najprej nastopila Kamničana Golob : Podobniku, borba je ostala neodločena. Heller, SK Slovan, je premagal Leroha SK Kamnik, borba je trajala 5 rund. Škafar SK Slovan je premagal Gorška SK Kamnik. Dolenec je s K. O. zmagal nad Poljšakom. Šolsko borbo sta pokazala Heller : Škofu, oba SK Slovan. Gorjanc : Steletu, oba Ilirjana, sta se šolsko borila v rokoborbi. Borbe sta sodila Orešič ing. Bauer. Sledila je dobro uspela živa slika, ki jo je sestavil g. Mastnak, predstavljala je vse panoge težke atletike. Kamničani so zopet dokazali velik smisel za spori, to so potrdili atleti SK Kamnika in polna dvorana, v kateri je za živahnost poskrbela kamniška godba.
Šmartno pri Litiii
Kolavdacija vodovoda. Dne 10. t. m. se je izvršila kolavdacija našega novozgrajenega prepotrebnega vodovoda. Kolavdacije se je udeležil g. sreski načelnik Podboj, dalje zastopnik higienskega zavoda, kr. banske uprave in sreski sanitetni referent dr. Orel. Občino pa je zastopal g. predsednik Strman s člani občinske uprave. Komisija je ugotovila, da je delo izvršeno dobro, voda zdrava itd. Bo se pa še naredila ena črpalka v bližini zajetja, ki bo služila bližnjim sosedom. Lepo se blesti napis na krovu zajetja »Za zdravje naroda«. Veliko se je trudil g. Strman, pa četudi so bile kritike hude in neutemeljene — za to hvala mu. Izrečena pa naj bo na tem mestu srčna zahvala g. dr. Marušiču, takratnemu banu, ki je podprl to delo z veliko podporo in g. narodnemu poslancu Milanu Mravljetu, ki smo mu zelo hvaležni, za kar pa se bomo še posebej izkazali dne 5. maja.
Stisin;**
Vodna zadruga za stisko okolico. V svrho prepotrebne regulacije potoka Višnjice, ki vsakoletno poplavi njive in travnike v vi-šenjski, stiski in krški občini ter povzroča kmetom posebno na krompirju veliko škodo, je bila ustanovljena zadruga z namenom regulirati tok Višnjice in njenih pritokov. Banska uprava v Ljubljani je poslala na teren inženjerja, ki bo napravil podrobne načrte za regulacijo Višnjice, že en teden dni dela banski inženjer na terenu.
Radeče
Proračun mestne občine. Pred kratkim je bil sprejet proračun naše mestne občine, ki navaja Din 467.442"— dohodkov in Din 466.684'— izdatkov. Preračunana je 90% občinska doklada na vse drž. neposredne davke od predpisa Din 281.892'—, kar znaša Din 226.702'—. Trošarina znaša Din 84.500, živina Din 26.000—, občinske takse Din 5920'—, kuluk Din 3000'—. Proračun vsebuje nove davščine na vse uvožene industrijske izdelke obutve, dalje na vse uvožene mlevske izdelke in na izložbena okna v iznosu Din 14.500'—, dohodki posestev znašajo Din 3.320—, neizterljive občinske doklade od davčne uprave znašajo Din 95.000'—. Izdatki so porazdeljeni takole: Prejemki občinskih uslužbencev so Din 59.172'—, uprava pisarne Din 32.960'—, osebna in imovinska vrednost ter narodna prosveta Din 132.362'—, amortizacija in tekoči računi Din 36.200'—. Gradbena stroka je Din 74.600'—, kmetijstvo in živinoreja ter gozdarstvo Din 10.200'—, narodno zdravje Din 3.000'—, socialno skrbstvo Din 88.000"—, trgovina, obrt in industrija Din 6.500’—, dotacije in subvencije Din 9.440, tako da znaša pribitek Din 785'—.
Sokol. Pred kratkim se je radeški Sokol znašel brez lastnega krova. Lastnica je prodala hišo, kjer je imel Sokol svojo dvorano. Ker je novi lastnik stavil nesprejemljive zahteve, si je moral iskati Sokol novega zatočišča, ki ga je dobil v dvorani hotela Jadran, last g. Roglja. Dvorana ie povsem renovirana in bo služila za telovadnico, sokolsko gledališče in kino predstave, M so že na vidiku. S telovadbo se je pričelo pred kratkim. Dramski odsek Sokola pa ima v študiju komedijo »Zadeva Kaiser«, ki se bo igrala na belo nedeljo v režiji br. Pešca. Te dni se je vršila v Sokolski dvorani komemoracija za našim blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Ze-diniteljem. žalni govor je imel prosvetar br. Vidmar Fric, ki je v lepo zasnovanem govoru povdarjal vse vrline našega preminulega Velikega voditelja. Br. čuk Franjo pa je recitiral pomembno pesnitev pesnika Gradnika, s čimer je bila žalna svečanost končana.
Roditeljski sestanek. Uprava drž. narodne šole je priredila pred kratkim roditeljski sestanek na tukajšnji šoli. G. učitelj čuk je predaval navzočim o vzajemnosti vzgoje med domom in šolo. Kako zelo potreben je bil tovrstni sestanek, nam je zgovorno pričala številna navzočnost staršev, ki so prišli iz krajev, ki so odtialieni cglo do dve ure iz Radeč-

Ban na Vrhniki, Logatcu, v Poljanski in Selški
dolini
Za danes ob 10. uri je bil najavljen prihod bana g. dr. Puca. Vea Vrhnika je bila že od ranega jutra v prazničnem razpoloženju. Vse hiše brez izjeme so bile okrašene z zastavami. Na Cankarjevem trgu je bil pripravljen z zastavami in čilimi okrašen govorniški oder, ves trg pa je bil poln občinstva. Tu so pričakovali g. bana sres*ki načelnik g. Žnidarčič, vrhniški župan g .mr. Hočevar z vsemi okoliškimi župani in obč. odbori, zastopniki vseh državnih uradov s sodnim predstojnikom g. dr. Leitgebom na čelu, dekan in kons. svetnik g. Kete z obema gg. kaplanoma, vrhniško in »dokupilo okoliško učiteljstvo s šolsko mladino vrhniške šole, Sokol s praporom, vpie gasilske čete občine, C. M. D., Rokodelski pomočniki, združenje gostilničarjev ter obrtnikov vrhniškega okraja in velika množica občanov in okoličanov. Posebno pozornost je vzbujala posebna velika grupa brezposelnih delavcev. Skratka, sprejem, kakršnega g. ban sam ni pričakoval! Zaradi velikanske množice ljudi so orožniki zaprli vse ceste in ustavili ves vozni promet, ki je baš v tem času zelo živahen. Posebno inozemci, ki se jih je med tem časom nabralo večje število, so radovedni opazovali to slovesnost.
Nekaj minut po 10. uri je privozil banov avtomobil iz Ljubljane. Iz njega je izstopil, nasmejan kot vedno, g. ban v spremstvu svojega tajnika g. dr. Broliha. Občinstvo in šolska mladina so ga živahno pozdravili. Na govorniški oder je stopil župan g. Hočevar in ga v prisrčnih besedah pozdravil. Povdaril je, da se vsi zavedajo izrednega odlikovanja, da je prišel med nje prvič g. ban in da zrejo vanj polni vere in upanja, ker vedo, da je njih zanesljiv in najvplivnejši zaščitnik in pomočnik. Prosil ga je, da bo vračal prebivalstvu vuo ljubezen in zaupanje, ki je baš v sedanjih težkih časih skrajno potrebno. Nato je izprego-coril šolski upravitelj g. Pavletič, ki je poetično orisal bližajočo se pomlad, znanilko upanja, cvetja in premlajenja. In prav tako prihaja g. ban, da vlije v otrpla srca vere in moči. V kroju jadranskega stražarja je uato deklamiral šolski učenec, sinček g. župana, dolg odlomek iz povesti Aleš iz Razora, ta najlepši slavospev Vrhniki. Vse je globoko dirnil iz srca prihajajoč govor brezposelnega delavca g. Mihevca, ki mu je g. ban posebno pozorno sledil in tudi obljubil, da bo skrbel po vseh svojih močeh omiliti bedo in brezposelnost. Po končanih pozdravih jo izpregovoril g. ban, ki je naglašal, da prihaja med narod ne kot šef, ampak kot prijatelj, ker nikdar še nista bila prijateljstvo in zvestoba bolj potrebna, kot sedaj, ko je ves svet v stiski in nadlogi. Svaril je posebno pred malodušnostjo in obupom, ker to je zadnje, čosar se človek oprime. Še vedno je zasvetilo za dežjem ~>o!n-Ce in prepričan je, da bomo živeli še boljše in srečnejše čase. Ljudje naj strnejo svojo vrste, združi naj jih ljubezen in trdna vera v boljšo bodočnost in doživeli bomo Veliko noč, dan vstajenja in sreče, ki bo trajna in večna.
G. župan je predstavil g. banu vse funk-
cionarje, katerih veliko število je že poznal od Županske zveze in cestnega odbora. Posebno prisrčno se je pozdravil z g. dekanom Ketejem in obema g. kaplanoma ter povdaril, da je le v zvestem sodelovanju države in cerkve spas človeštva in srečna bodočnost domovine.
G. ban je odšel nato v spremstvu županov in vseh drž. in cerkvenih ter lokalnih funkcionarjev v občinsko zborovalnico, kjer je podal obračun občinskega dela župan g. Hočevar. G. ban se je čudil izvršenemu delu in v dalj-
Župan mr. Hočevar sprejema bana.
šem govoru orisal smernice, ki so potrebne za boljšo bodočnost in mirno sožitje vseh bratov v skupni državi.
V županovi uobi je nato g. ban sprejel več deputacij. Ogledal si je tudi novo postajališče Vrhnika-trg in izrazil nad tem delom, ki bo ostalo večno kot spomin požrtvovalnosti in ljubezni do Vrhnike, svoje posebno zadovoljstvo.
G. ban je bil nato gost g. župana, ob 14. uri pa se je odpeljal v Logatec in od tod preko Žiri in Škofje Loke nazaj v Ljubljano.
Vrhniki je pustil neminljiv spomin, ki bodri, poživlja, osrečuje ...
Iz Vrhnike je ban odšel v Logatec, kjer se je ustavil na sreskem načelstvu. Ko so okoliški župani zvedeli za prihod g. bana, so ?o takoj zbrali, da mu izrazijo svoje spoštovanje in svojo zahvalo za vse, kar je v kratkem času, odkar je na svojem visokem mestu, storil za naše prebivalstvo. Predložili so mu razne prošnje in zahteve, ki se tičejo nujnih občinskih vprašanj. V prijaznem razgovoru je g. ban županom pojasnil sedanji položaj in jim obljubil, da bo banska uprava storila vse, kar je v njeni moči, da olajša težki položaj občin.
Zato je pa tudi potrebno, da vidijo župani v banski upravi ono ustanovo, ki se bo vedno zavzemala za naše občine.
Iz Logatca je g. ban dr. Puc obiskal Žiri, občino, iz katere izhaja njegova rodbina. Njegovi sorojaki so ga prav prisrčno sprejeli, vendar g. ban radi skopo odmerjenega časa ni mogel ostati delj časa v tej prijazni občini, čeprav se je tudi tu podrobno poučil o potrebah prebivalstva.
Odtod je g. ban nadaljeval v avtomob. pot v Gorenjo vas v poljanski dolini. Tudi tu ga je prebivalstvo, ki je že slišalo o priljubljenosti, ki si jo je pridobil g. ban po drugih srezih dravske banovine, prisrčno sprejelo. G. ban dr. Dinko Puc se je nekaj časa ustavil tudi v rojst-
V nedeljo je bil v Pragi z veliko svečanostjo otvorjen mednarodni fotografski salon, ki je pod pokroviteljstvom zunanjega ministra dr. Bencša. Razstava fotoamaterjev je napolnila vse razstavne prostore umetnostnega društva »Manes«. Zveza češkoslovaških fotoamaterskih klubov je povabila vse znane fotografske umetnike sveta in je dobila od 535 fotografov iz 29 držav 1926 slik. Razsodišče je seveda moralo biti zaradi velikega števila skrajno strogo, da je na razstavo sprejelo le 460 najboljših del. Razstava je torej nekoliko manjša od mednarodne razstave, ki jo je lani priredil naš Fotoklub v Ljubljani in je spadala med največje svetovne prireditve na tem polju.
Med najslavnejšimi umetniki sveta so jugoslovanski fotografi spet zavzeli eno najčastnej-ših mest, saj je bilo sprejetih 21 njihovih del. Pripomniti moramo, da je bilo le izjemoma od nekaterih najznamenitejših mojstrov sprejetih po troje del in, da je že prav mnogo, če ima kdo na razstavi dve sliki. Pomembne svetovne prireditve sta se udeležila ljubljanski in zagrebški Fotoklub s svojilni najboljšimi zastopniki. Od zagrebškega Fotokluba vidimo na razstavi eno sliko znanega portretista Toša Dabca, nadalje imajo pa po eno sliko še Frajtič Avgust, Füzy Milan, Janeković Duka in Szege Ni-
—s Kakor lani v aprilu, tako priredi kolesarska sekcija ŽSK—Ljubljana tudi letos 28. t. m. svojo otvoritveno medklubsko kolesarsko dirko na krožni progi Zg. šiška— Koseze—Podutik—Dolniee—Glince—Dravlje —Zg. šiška (8 km). Vozilo se bo v dveh skupinah, in sicer juniorska prevozi progo trikrat (24 km), prvorazredna pa desetkrat (80 km). Začetek ob 14. uri. Cilj bo postavljen na cesti pred Čarmanovo restavracijo. Za juniorje so določena sledeča klasifikacijska mesta: 1., 2. in 3. spominske nagrade, 4. in 5. spominske kolajne; za prvorazredne dirkače pa: 1. pokal, 2., 3. in 4. spominske nagrade, 5., 6. in 7. spominske kolajne. Razdelitev nagrad bo po končanih dirkah v restavracijskih prostorih, kjer bo tudi športna zabava. Za dirkače, ki se nameravajo teh dirk udeležiti, veljajo sledeča določila: 1. Pravico starta ima vsak dirkač, ki poseduje pravilno izdano legitimacijo Koturaškega Saveza Kraljevine Jugoslavije za letošnje leto. 2. Vsak dirkač
ni občini ne{>ozabnega ljubljanskega župana dr. Tavčarja, nakar je nadaljeval svojo pot v Škofjo Loko, kjer so ga pozdravili zastopniki občine, raznih društev in organizacij in mnogoštevilno občinstvo. Na sreski izpostavi je g. ban sprejel župane. Poročali so mu o stanju prebivalstva. G. ban je vzel njihove želje in zahteve na znanje. Nato je sprejel zastopnike raznih organizacij itd.
Po Selški dolini je g. ban odpotoval v Železnike. Tu je na občini sprejel zastopnike prebivalstva. V razgovoru o važnih obveznih vprašanjih je g. ban obljubil prebivalstvu te občine na skrajni državni meji vso potrebno in mogočo pomoč s strani državne uprave.
G. ban se je nato vrnil v Ljubljano.
kola, dve sliki ima pa edino mojster Ignat Habermüller. Po eno sliko imata tudi znani Oton Hrazdira iz Ivanjca ter Beograjčana Ludvik Šistek in Vitič Peter. Mnogo boljše so pa odrezali v ljubljanskem Fotoklubu združeni mojstri. Maks Gliha je razstavil bromooljni pretisk >Na gorah«, inž. Ludo Michieli »Zimsko meglo«, Gustav Müller »Ljubljano v snegu« in poklicni fotograf Pogačnik Josip »Počitek«. Gogala Ivo ima pa že dve sliki, kar pomeni že prav visok razred, namreč »Jutro« in »Jesen«, Kocjančič Peter svoje znamenite »Bele poljane« in »Iz mojega kraja«, Ante Kornič tudi že znano »Zimsko pravljico« in »Kavarno«, ki je kot posebno odlično delo tudi reproducirano v katalogu med šestimi najboljšimi slikami vse razstave. Končno ima pa dva odlična bromo-oljna pretiska tudi prof. Janko Ravnik, namreč »Poletni dan« in pa prekrasno sliko »Na gorah« s Triglavom v ozadju.
Jugoslovanska, zlasti pa slovenska fotografska umetnost je spet doživela sijajno zmago, saj bo gotovo tudi pri razdelitvi nagrad na zasluženem mestu med prvimi vsega sveta. Tako naši fotografi store v tujini prav mnogo za ugled Jugoslavije in zato zaslužijo tudi večje naklonjenosti pri razdeljevanju raznih podpor.
vozi na lastno odgovornost in se mora sero-go ravnati po cestno-policijskih prometnih predpisih. 3. Kolesa morajo biti z ozirom na nevarno progo opremljena s sigurnimi zavorami na sprednjem in zadnjem kolesu, brez katerih bo dirkaču start zabranjen. 4. Eventualni protesti se morajo vložiti najkasneje pol ure po končani dirki (za vsako skupino posebej) prireditveni komisiji z vlogo Din 25'—, katera vsota se v primeru, da pritožitelj dokaže upravičeno,s svoje pritožbe, vrne, sicer pa ta znesek pri -pade v korist prirediteljevi blagajni. 5. Vpis nina k dirki je določena na Din 5'—. -a garancijo nahrbtne številke se poleg vpisnine pobere še Din 10'—, ki se pa po oddaji številke vrnejo. 6. Dirkači se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred začetkom dirke. 7. Vsak dirkač se mora pokoriti komisijskim odredbam, nasprotno se ga od tekmovanja izključi.
8.	Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
Jugoslovani na mednarodni fotografski razstavi v Pragi
Otvoritev sezone kolesarskih dirk
v Liubliani
Zvonovi gredo w Mm
Kaj je to pomenilo za otroško dušo! Tudi
kaosu mesta nismo na to pozabili. Otroci smo gledali na uro, kdaj odletijo zvonovi v Rim, a nikoli nismo bili tako srečni, da bi videli ta slavnostni let, strehe so bile previsoke, ulice preozke. In zvečer smo legali spat s trdnim prepričanjem, da so zvonovi odleteli, da, naša predstava je bila tako živa, da smo celo verjeli, da smo jih videli leteti... Da, da, leteli so tako lepo drug za drugim, najprej s stolnice, potem z drugih cerkva in naposled najmanjši.
Zvonovi imajo svojo davno zgodovino. Najprej so služili bogoslužju. Že Egipčani so jih uporabljali za čaščenje svojih bogov. Pri starih so poznali zvonove že svečeniki boginje Prozerpine in Kibele. Rimljani so začeli uporabljati majhne zvonce tudi za domače potrebe.
V	tej obliki, kakor ga vidimo danes v zvonikih, služi zvon cerkvenim namenom in iznajdba cerkvenega zvona se pripisuje škofu Pavlinu iz Nole v Kampaniji v 5. stoletju po Kr. Nola se tudi ponaša, da ima najstarejši krščanski zvon. Gotovo je, da je tam že davno cvetelo ulivanje zvonov, ker je bila okolica bogata bakra. Odtod je tudi italijanska beseda za zvon »campana« in za manjšo zvone »nola«. Po drugem mnenju je dal uliti prvi zvon papež Sabinijan leta 604.
Zvonjenje je postalo v krščanski cerkvi navada. Tipični so postali veliki zvonovi, viseči v zvonikih. Zvonovi, ki so jih uporabljali pri verskem kultu Asirci in judovski veliki duhovni, so bili veči del majhni zlati zvončki, ki so jih prišivali na oblačila; to navado najdemo v srednjem veku tudi pri civilnem prebivalstvu. To je bil bolj okras ali znak dostojanstva, za zvok še ni šlo. Toda na židovskih sinagogah ni zvonov in tudi mesite zvonov ne poznajo, že zaradi tega ne, ker musliman sovraži zvonjenje zvonov kot čisto krščanski običaj, kar je povzročilo že mnogo sporov v samem Jeruzalemu.
V	6. stoletju so obešali zvonove tudi na strehe samostanov v posebna stojala. Leta
I 550 so zvonove vpeljali tudi v Franciji. Prej I so namreč vabili ljudi v cerkev s tem, da so I tolkli s kladivi po lesu ali kovinski plošči. K tej navadi so se med svetovno vojno vrnili na Poljskem, ko je poslednji zvon zapadel molohu vojne. Prve zvonove so kovali z roko, šele pozneje so jih ulivali iz brona. Vedno so se trudili umetniki, da bi izdelali zvonove plemenitih oblile ter jih okrasili s podobami svetnikov, izreki, verzi in datumom. Umetnost ulivanja zvonov je dosegla višek v 15. in v začetku 16. stoletja.
Najprej se je zvonilo po odredbi papeža Sabinijana (umrl 1. 650.) vsako uro. V Nemčiji so bili znani zvonovi že v 7. stoletju za Karla Velikega in v 8. stoletju so bili zvonovi prvič blagoslovljeni in slovesno krščeni.
Leta 871. je prejel grški cesar Basilius od beneškega doža Orsa I. dvanajst velikih bronastih zvonov v dar. V Švici so imeli prvi zvon 1. 1020. V Augsburgu na Nemškem so postavili v 11. stoletju dva zvonika. Posebno priljubljeni so bili prav veliki zvonovi. V Rusiji so baje takrat ulili zvon, ki je tehtal 4400 centov. To je bil Ivan Veliki, ki ga je 1. 1701. uničil požar; pozneje so ga nadomestili z drugim. V poznejši dobi je bil običaj, dajati zvonom imena. Navadno je bilo to ime vladarja ali tistega, ki je dal zvon narediti, torej tudi imena cerkvenih oseb, včasih tudi ime patrolni cerkve. Imena zvonov nahajamo že v 8. stoletju. Krst in blagoslavljenje zvonov pa je Karel Veliki prepovedal, ker je postal' zvon predmet vraž.
Leta 1467. je izumil Jernej Kneek na Flan-drskem godbo zvonov, ki so jo razni umetniki izpopolnjevali. Najkrasnejšo godbo zvonov s 25 zvoni v teži 2000 kg je sestavil na Holandskem Hermony.
Mnogo nemških, francoskih in italijanskih mest se lahko ponaša s pravimi orjaki med zvonovi. Najmanj pa jih ima Anglija, čeprav pravijo o njej, da je «zvoneč otok».
Najbogatejši zvonov je seveda Rim. Ima okrog 420 cerkva in vsaka cerkev ima naj-
manj dva, večina pa do pet zvonov. Vsak dan zapoje okrog tisoč petsto zvonov pri Ave Mariji.
Leta 1812. je bilo v Moskvi, ki je imela takrat 1707 zvonov, uničenih mnogo krasnih eksemplarjev.
Tudi Kitajska ima velikanske zvonove. V Pekingu je železni orjak, ki tehta 1250 centov in ki ga je dal baje uliti 1. 1403 cesar Yongho. Kitajski zvonovi nimajo take oblike kakor naši. Spodaj se ne razširjajo, imajo leseno tolkalo namesto kovinastega kemblja in zgoraj odprtino za ojačevanje zvoka. Veliki zvok so uporabljali tudi za usmrčevanje. Obsojenca so posadili k zvonu in peklensko grmenje zvona je počasi ubijalo svojo žrtev.
Zvon je v človeškem življenju velikega pomena. Zvon zvoni, kadar kliče vernike v cerkev, pri krstu, poroki, pogrebu, pri požaru, povodnji, v vojni, pri cerkvenih slavnostih. Starokatoličanom so bili zvonovi prepovedani, šele tolerančni patent cesarja Jožefa II. je to prepoved preklical.
Prve vraže o zvonovih so nastale nri uvedbi krsta zvonov. To je bilo v 8. stoletju. Ceremonija je obstala v tem, da so zvon znotraj in zunaj očistili in potem ga je med molitvami in pobožnim petjem duhovnik ali škof mazilil z oljem štirikrat znotraj in sedemkrat zunaj, kar je pomenilo štiri svetovne strani in sedem kanoničnih ur. Naposled je bil zvon krščen med petjem evangelija o Mariji in Marti.
Zvon je postal predmet ljudske vraže in začeli so mu pripisovati magično moč. Po ljudski govorici so se bali demoni zvonov in so jih sovražili. Zato je zvon varoval pred hudobnimi silami. Ker pa so se slabo vreme, toča in elementarne katastrofe pripisovale deloma hudiču in deloma ljudem, ki so se mu zapisali, so zvonili ob nevihti, kakor često še danes. Takrat je pač vladal kult hudiča, ki je bil močnejši od vere same. Bolj so zagovarjali hudiča, kot klicali Boga. O tem pričajo tudi mnogi napisi na starih zvonovih. Tako ima neki švicarski zvon napis «Nad hudičem se hočem maščevati. Z božjo pomočjo hočem odvrniti hudo uro.» Za posebno učinkovite je
smatralo ljudstvo krščene in blagoslovljeni zvonove. Verjelo se je, da zvonjenje celo sovražnika zapodi v beg, kar se je baje posrečilo 1. 615. nekemu škofu. Na Irskem, Škot skem in Walesu so prisegali na zvon češće kot na evangelij. Krive prisege na zvon so imele za posledico strašne kazni.
Toda zvonovi so imeli še eno posebnost. Neradi so se ločevali od svojega bivališča, če so bili s silo sneti, so se maščevali in niso zvonili ali pa slabo, često so se celo razpočili. Če se je zvon vrnil na svoje mesto, je spet krasno pel. V Leinsteru na Irskem se pripoveduje, da je moral zvonar vsak večer zvon zaklinjati in privezovati, da se ne ni ponoči vrnil tja, kjer je bil prej. Ukradeni zvonov molče, če jih pri maši razgibajo.
Nasprotno pa je ljudstvo poznalo — ali hotelo poznati — tudi zvonove, ki so sami zvonili. Taki zvonovi prerokujejo običajno nesrečo. V Salernu je zadonel baje vselej zvonec na samostanu, kadar je kak menih umrl. Največ povesti imajo zvonovi v Vililli v Aragoniji. L. 1435. so oznanili zavzetje Neapolja po Alfonzu V., 1. 1485. začetek vojne z Mavri v Granadi, 1. 1527. zavzetje Rima, 1. 1558. smr: cesarja Karla V., 1. 1564. kugo v Saragozi. 1. 1568. usmrtitev Dona Carlosa, smrt kraljice Izabele in 1. 1508. smrt Filipa II. L. 1601. so zvon preiskali, da bi našli vzrok teh povesti. Eni so videli sklad konstelacije zvezd, pri kateri je bil zvon ulit, drugi so hoteli vedeti, da je v zvonovim eden srebrnikov, ki jih je dobil Juda za izdajoj-črista^ Ko je bil sv. Gregor izvoljen za” papeža in "se je slavnostni iz-prevod bližal Rimu. so zvonili vsi zvonovi v 'mestu kar sami tri dni pred njegovim prihodom.
Kralj pekla in njegovi pomočniki so morali seveda zvonove sovražiti kakor vse, kar sovisi s službo božio. Tako je sv. Benediktu razbil zvon Kamen. Svojo moč so mogli seveda peklenščki uveljavit' samo na nekrščenerrp neblagoslovljenem zvonu. Take zvonove so kaj radi metali v r.ajvečje globine. Take in podobne povesti in legende je ustvarila srednjeveška fantazija.
Primum vrnem...
Politična razmišljanja praktičnega Jugoslovana i.
Vsako politično delo, če naj bo uspešno in v svojem končnem cilju pozitivno, mora rasti iz trdnih osnov realnega življenja. Politika zaradi politike same v smislu obrti je jalovo početje, ki visi v zraku ter ga razmaje prva neugodna sapica iu odpilme v nič kakor mak v polju. Kajti le iz koreniu pravega življenja vrejo živi tokovi človeških želja in hotenj, ki se nam izoblikujejo dan za dnem v duhovne in materialne potrebe, katerim iščemo i» najdemo zadostitve v boju za vsakdanji obstanek.
Vsemu političnemu delu v naši domovini, ki smo mu bili priče v polpretekli dobi, ne moremo sicer odrekati v nekem smislu veljave za organizacijo našega duhovnega in materialnega življenja današnjih dni. Vendar, če ga premo-trimo kritično po njegovih zunanjih, tudi profanim očem vidnih znakih, bomo našli, da končni uspehi naših skupnih dejanj na vseh popriščih političnega, gospodarskega in socialnega udejstvovanja ne odgovarjajo vsemu duhovnemu naporu naših javnih delavcev, kamoli da bi se bila izpolnila vsa pričakovanja celokupnega jugoslovanskega naroda v vsem njegovem troedinem bistvu.
Podoba je, kakor da so vso žlahtno setev naših javnih delavcev razpihale na vse strani zle sape v obliki krize duhovnega in materialnega značaja. Skrbna analiza obeh obličij krize našega sodobuega življenja, ki bi segala tja do korenin človeka in okolja, v katerem se ta giblje, pa bi nam pokazala na videz presenetljivo resnico, da je kriza našega duha prav za prav le verna reakcija na krizo ostalega materialnega življenja, njegov nujni odblesk nn-vznotraj. od periferije k središču človeka kot nosilca vseh duhovnih in materialnih stremljenj človeške družbe.
Prvenstveno tedaj se je vse naše državno politično delo polpretekle dobe izmaličilo in se deloma uničilo radi materialnih, gospodarskih in socialnih stisk, ki so zadete našega človeka. Zdravemu razumu seveda ne bo mogoče zanikati, da so tu igrale važno vlogo tudi razne kulturne, umstvene, etniške in moralne duhovne usedline, izvirajoče iz ločenega, stoletja in stoletja trajajočega, trojnega zgodovinskega življenja. Vendar nam primera iz tuje zgodovine, v Italiji in Nemčiji, kažeta, da ni tem zgodovinskim posebnostim pripisovati prevelikega pomena, ker je človeška psiha, čeprav je zrastla iz zemljepisno-zgodovinskih ier gospodarsko-političnih neenakih osnov, zmožna vse te različice ljudske duševnosti v sebi podzavestno, le na podstavi čuvstvenih elementov rase, to je duha in jezika, poenotiti in jih preliti v en edinstven duhovni lik, ki ga imenujemo na kratko z besedo: narod. Za dosego tega končnega cilja pa nista potrebna ne pest ne nasilje, ampak treba je le skupnega, od ene in iste volje ravnanoga političnega in gospodarskega sožitja. Treba pa je tudi umetne izločitve vseh dejstev, duhovnega iu materialnega značaja, ki v večji ali manjši meri ovirajo ta komaj opazni, izednačujoči dušeslovni proces v psihi ljudstva.
Te ovire pa morejo biti tembolj škodljive, čimbolj so vezane na materialno življenje človeka, ki um duha preobrazujejo iu oblikujejo dan za dnem s končnim, v življenju samem edino utemeljenem cilju: samoobrane in izpopolnitve njegovega finančnega in. duhovnega lika.
Celotno uaše politično delo polpretekle dobe, gledano iz tega, edino pravilnega zorišfa. se nam pokaže tedaj v vseh svojih bistvenih črtah za enostransko, za izkrivljeno iu izpodmak-njcno na nerealna tla sintetičnega oblikovanja duha mimo in preko materialnih osnov člove-
škega življenja, ki ta duh nosijo in mu dajejo dokončno podobo. Tedaj politika zaradi politike, beseda zaradi besede! Da je tako početje jalovo, prazna in neplodna nošnja vode v morje, nam dokazuje naše vsakdanje življenje iu medli uspehi našega političnega dela v njem. Petnajst let bitja Jugoslavije ni še moglo rešiti in dokončno dognati niti temeljnega vprašanja naše narodne biti, v kolikor zadeva vsebino iu obliko realnega in praktičnega Jugoslovanstva.
Pa drugače ludi ni moglo bili! Kajti, kako naj se naš duh izoblikuje v eno enotno duhovno vsebino mimo trde realnosti življenja, ki nam pravi, da so osnove, iz katerih rastejo naši ljudje v posameznih delih naše domovine še v temelju iste kakor pred desetletji! In se ia rast s samim političnim delom, tudi pospeševati ne da!
Se bežen pogled na dosedanje delo vseh mogočih vlad, parlamentarnih in neparlamentarnih, Jugoslavije, kar smo jih imeli v 20. letih našega narodnega obstoja, nam potrdi resničnost tega problema. Vse delo naših političnih veličin pred šestojanuarskim dogodkom in tudi po njem je prepleteno samo z enim in istim hotenjem: politika zaradi politike! Organizacija gospodarskih in socialnih prilik v državi, v kolikor je bila nujna po zahtevah življenja samega, je bila, je in najbrž, žal, tudi bo ostala vprašanje drugega, oziroma zadnjega reda. Primum philosophari dein vi vere! To je načelo naših dni v vsej svoji groteksni preobrnjenosti.
V	AKD Zora v Brnu je predaval znani propagator vojaške vzgoje dr. ing. Hajka. Doc. dr. Hajak je podrobno razložil pomen tehnike v svetovni vojni in kako važno vlogo ima tudi danes v organizaciji armade in uspešnem bojevanju. Poudarjal je, da je prav za prav vojaška tehnika položila temelj današnjemu tehničnemu šolstvu, h kateremu se vojaška tehnika zopet vrača.
Nadalje je orisal teoretično in praktično vojaško vzgojo visokošolske mladine v Rusiji, Italiji, Franciji, Madžarski, Nemčiji in Poljski. Opozoril je na obvezno vojaško vzgojo visokošolcev v Franciji, kjer se na 6 visokih šolah posveča v 2 letih 240 ur teoretičnim predavanjem in 12 poldnevov praktični vojaški vzgoji. Ti dijaki, ki že imajo predvoja-ško vzgojo, vstopijo v obvezno vojaško službo kot poročniki. Slično je tudi v Italiji, kjer služi dijak le še 7 mesecev kot poročnik in v Rusiji, kjer po uspešno položenem izpitu sploh ne služi.
V	Rusiji je poleg predhodne vojaške vzgoje uvedena tudi vzgoja o vojni industriji vi-sokošolcev-tehnikov. Ta vzgoja je obvezna in razporejena v programu visokih šol, zaradi česar se podaljša študij za 4—C mesecev. Na varšavski politehniki so uvedeni po prvem državnem izpitu dvoletni vojaški kurzi, in sicer: oboroževalni, kemični, elektrotehnični in letalski.
Končno je govoril doc. dr. Hajak o čeških visokih šolah. Dejal je, da je edino na visoki tehnični šoli v Pragi, uvedenih nekoliko neobveznih informativno vojaškotehničnih predavanj, delno tudi v Pfibramu in na novo ustanovljeni stolici »Armada a zapoli« na visoki tehnični šoli v Brnu.
Končno je predlagal svoj načrt o organizaciji vojaške vzgoje na visokih tehničnih šolah, katerega je formuliral že. leta 1!)82.
Kakor da raste duhovno življenje našega uaro-da samo iz sebe, da more zadostiti le samemu sebi, ker je le sein končni cilj!
V	tem oziru je nujna preorientaeija gledanja na naše narodne probleme, potrebna je tudi preureditev metod našega dela. ki nam mora prinesti ozdravitev naših neurejenih duhovnih razmer. Mimo vprašanja politike tvornega oblikovanja jugosloveuskega duha, ki je sicer važno, a ga vseeno ne gre precenjevati, je nujno potrebno, ua začnemo z resnim in temeljitim delom organizacije narodnega gospodarstva na osnovi nacionalne osamosvojitve od tujine v vseh panogah gospodarskega izživljanja. Potrebna pa je ludi notranja ureditev socialnih prilik našega življenja v smislu zakonskega zavarovanja gospodarsko šibkejših slojev proti izkoriščanju tujega in domačega kapitala, dalje uzakonjenje pravice do dela za vsakega dela-voljnega državljana in zakonito obvezanje industrijskega kapitala, da ne obleži nakopičen in mrtev za splošnost v rokah dobička željnih posameznikov, marveč da išče in ustvarja nenehno nove možnosti kolektivnega dela, h kateremu naj po načrtu pritegne vso odvečno, svobodno delovno moč našega ljudstva, ki mora v delu živeti in sicer doma živeti.
V	rešitvi teh perečih gospodarskih in social-
nih problemov je zapopadeno tudi odvozijauje strogo nacionalnega vprašanja duhovnega bistva realnega in praktičnega Jugoslovanstva, ki ne more in ne sme nikdar postati velika gesta rodoljubnega licemerstva, ampak bo živa in od ene volje uravnavana kolektivna zavest srečnega Jugoslovana, ki je našel na svojih tleh delo in vsakdanji kruh ter z njima zvezano zadovoljstvo ob spoznanju, da so mu vse to dala plodna tla njegove domače grade!	S.
na predavanju v Pfibramu in kateri je podrobno razložen v enako imenovani brošuri, katero je izdal Savez čsl. častnikov minulega leta. Razen splošne obvezne telesne in teoretične vzgoje, katera se da v ČSR rešiti po francoskem ali italijanskem vzoru. Glavno pažnjo naj bi se polagalo, vsaj pri nekaterih rezervnih častnikih-inženjerjih, da bi bili strokovnjaki v vojaški industriji.. Dejal je, da bi bilo potrebno ustanoviti vsaj na češki tehniki v Pragi polletni kurz za vse tehnike skupno, in sicer po drugem državnem izpitu. Ti kurzi bi bili gospodarsko-tehničnega značaja ter tehničnega in kemičnega oboroževanja.
Predavanje je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in odobravanjem.
Kaj se dela pri nas v tem oziru?
n
Vsesokolski izlet Poljskega Sokola leta 1986.
Savez Poljskega Sokola je objavil v listu Przewodnik Gimnastyezny Sokol (Varšava) članek, v katerem naznanjajo članstvu, da se nameravani Vseslovanski sokolski izlet v Varšavi ne bo vršil. Ta izlet bi se moral vršiti letos v Varšavi ob 10-letuiei SSS, a je ra# neprilik odgođen. Mesto tega se bo v letu 1936 vršil VIII. Vsepoljski sokolski izlet v Varšava v mesecu juniju.
Vsi, ki ste istih misli, vsi, ki si želite novega življenja in lepše bodočnosti, pojdite z nami!
Tel-esna vzjjoj a
Vojaška vzgoja na tehniških visokih šolah
Odmevi
V xNcue Züricher Zeitung» z dne IJf.t.m. je Sir Norman Angeli objavil razmišljanja o nemški nevarnosti in o organizaciji svetovnega miru, iz katerih posnemamo tale odstavek: »Ena nevarnost nam posebno groši, Nc more biti govora o obrambi, 6e je pa akcija zanjo izolirana: ve nismo pripravljeni braniti zakona, zakona, da je kršilec miru skwpni sovražnik človeštva, potem se sami tudi ne bomo mogli braniti, če se o tem nc bomo sporazumeli, potem srno izgubljeni. Delati moramo (Angeli misli pri tem Anglijo, op. ur.) v vojaškem pogledu sporazumno s Francijo, Rusijo, Belgijo in Italijo, v gospodarskem pogledu pa še tudi z drugimi državami in talco ohraniti osnovno načelo mirnega reševanja vseh spornih primerov, kakor tudi osnovno načelo mednarodnega, razsodišča, ki utegne postati jedro kolektivnega, sistema za. Društvo narodov. Težkoča bo obstojala-v tem, kako preprečiti, da bi se tako sodelovanje ne prelevilo v vojaško zvezo po starem vzorcu. Razglasiti moramo javno, da je zakon, za katerega, se zavzemamo določen tudi za varstvo Nemčije in Poljske in da ostanejo tem državam vedno odprta vrata, da se pridružijo zajednici držav. Ne more biti govora o pravni enakopravnosti, če je sila, tako organizirana, da čuva interes samo ene grupe proti drugi; postati mora marveč obramba zakona, n. pr. principa, mednarodnega razsodišča, to pa v ■interesu vseh. In če naj bo ta zakon v resnici varstvo za vse, potem ne samo da mora imeti za seboj silo, marveč mora morebitni kršilec miru tudi že v naprej vedeti, da bo v primeru kršitve njegovih obveznosti ta sila dejansko proti njemu tudi obrnjena. Samo na ta način lahko sila napadalca prestraši, vsem- ostalim državam pa da primerno zaščito, saj je bistvena karakteristika te metode prav to, da morebitni napadalec že v naprej ve, da, bo brezpogojno trčil na silo, ki ga bo obvladala. Izvedba takega sistema ni odvisna od tega, ali se Nemčija vrne v Društvo narodov, kar bi v danih okoliščinah moglo postati samo navadna gesta, če bo kolektivna metoda od ustanovnih članov Društva narodov dosledno izvajana, potem je na dlani, da bo za vsako državo večja prednost pripadati Društvu narodov, kakor pa- ostati izven njega. Poudarili naj bi, in sicer z vsem- povdarkom, da smo pripravljeni priznati Nemčiji vsako pravico, ki jo sami zahtevamo ... Toda bilo bi pogrešano, če bi se Nemčijo hotelo s klobukom v roki prositi, naj se vrne v Ženevo. Njeno formalno članstvo v Društvu narodov je neprimerno manjše važnosti od tega, kar bi ona storila, če bi dejansko Društvu spet pripadala.«.
—o—
List »Poljska Zbrojna« komentira rezultat sestanka v Stresi in pravi, da uspehi te konference niso bogvekaj. Rezultat te konference so v glavnem razna priporočila in proučevanja, pa še to je odgođeno. List pravi, da je edino zanimivo pH stveških rezultatih to, da se ni nič storilo, temveč se je le sklenilo, da se nič ne stori. Velesile so spnčo takšnega položaja sklenile, da naj bo Društvo narodov tisto, ki naj določi za-dršanje Sovjetske Rusije, to pa parnem, d-a bo vloga te ustanove spet postala težka in nesrečna, ker bo treba še tisto zmesti, kar še ni zmedeno. List proučuje resolucijo, M jo je priobčil uradmi kmnwdke, točko za točko in pravi, da so se vse tri velesile sporazumele- edine o avstrijski neodvisnosti. Edino v tem vprašanju se je sklenilo nekaj novega, ko so se odločili sklicati zainteresirane države na konferenco. Vloga. Velike Britanije, zaključuje list, je ostala nekpre-mmjentt.
Drobiž
Sovjetska Rusija pošilja leto za IM »m po nekaj sto strokovnjakov in delegatov v iaozeiH-iivo. Vsak tak gospod pa mora imeti s seboj frak. Fraki so pa draga stvar. Zato je komisariat uredil celo garderobo za Irake, kjer so dobe fraki vseh velikost». Vsak delegat dobi tam pred svojini odhodom primeren frak, po svojem povratku pa ga mora vrniti.
*
Natakarjem pravijo Nemci >Obere, ns Francoskem rdečico«, na Ruskem »tovariš«, v Pa-lestiHŠ pa »moj gospod r.
Kultura
Bratko Kreft: MalonHSŠŽani
Vesela slovenska legenda v treh dejanjih.
Iva«, izvoljenec Brede, hčerke davčnega uradnika Medveda, je baje ob vesti o sarajevskem atentatu izustil v prijateljski družbi dve besedi, samo dve besedi: »Gut weg!« To je storil v zaključeni, prijateljski, tako rekoč narodni družbi. (Naj tu omenim, da ta Iran, ki je prav za prav edini svetlejši lik cele komedije, na odru sploh ne nastopi, dasi se jedro dejanja suče venomer okrog njega: domislek, ki je vsaj za našo književnost vsekakor nov in Jako spretno in posrečeno izveden! (£a ti dve besedi izve avstrijska oblast ha vtakne Ivana v zapor. Grozi mu običajna kazen tista» dni: smrt! Odvetnik Kostanjšek, tudi sam elan omizja, kjer je Ivan Izrekel usodne besede, prevzame za-govomištvo In doseže, da Ivanova kazen vsebuje le odlok: Takoj na fronto. Odvetnik ja koj prvi čas vojne že prinarodnjakoval toliko, da M je dal sezidati lastno vilo. Tja povabi na večer Ivanovega odhoda vse omizje z Ivanom vred, da bi praznovali odhodnico. Advokat, pesnik in rezervni kadet Sevnik pa Breda pričakujejo goste in pred vsem Ivana. Tri mesece je presedel v preiskovalnem zaporu. Kdo je nesel tiste dve nesrečni besedi oblastem na ušesa? Kaj se je vse zgodilo v teh treh mesecih! Breda je ie Ivanovega dekleta postala predmet naslade za kogarkoli. Ljudje so Iz nekdanjih liberalcev, klerikalcev In socialdemokratov zapored postali avstrijski lizuni in ovaduhi.
Mladino, ki gleda na jug, prezirajo
in se trudijo, kako bi jo »iztreznili« ali pa iztrebili. »Kdo je izdal Ivana?« je vprašanje, ki noče več umolkniti, kakor hitro je enkrat sproženo. Medtem ko se družba zbira, se začno očitki in sumničenja. Počasi pride vse na dan. Kdo ga je ovadil? Vsi njegovi prijatelji in znanci, celo njegova izvoljenka je med njimi. Do ostudnosti se razgalijo drug pred drugim. Kakor da pošastna sila trga zadnjo kopreno z njih. In ko so vsi že do samega mozga goli, išče vsak po svoje opravičila za svoje ravnanje. Ta se je hotel maščevati, drugi se je bal za službo, ia vsega govorjenja pa le stoka kakor zamolkel prizvok grda resnica, da so pač ovajali vsi v prvi vrsti in bistveno le iz želje, da bi iz takih žrtev kovali zase profit.
Ivana h4. ražba ga zaman čaka in piruje pač sama. Kakopak! Saj v jedru nikomur ni za Ivana, ampak za krok. Spričo tolikšnega razgaljenja krakanja za čas sicer malo pošepa, vendar kmalu spet pride v pravi tir. Gniloba se na odru ponovi, ko se čedna družba v licemerski spo-koniosfci odloči, da pojde vsak po svoje intervenirat za mlado žrtev. Z velikimi besedami so odpravijo, 3 še večjimi se malone vsi vračajo, dokler spet na pride resnica na dan. Nihče, razen Kostanjška ni imel toliko poguma, da bi se bil rea zavzel za Ivana. Tudi odvetnik sam je pot prekinil in se Je šel še prej v pisarno navšit Bredine »ljubezni«, preden se mu je zdelo vredno reči besedo za Ivana. — Ko mora mladi človek na bojišče, v skoraj neizbežno smrt, se njegovemu »rešitelju in zagovorniku« najbolj mudi — zadoščati svoji poltenosti.
Strahovita zgodba, ki bi je človek ne mogel verjeti, ako ne bi bil sam preživel tistih dni. Tako pa moram pri-
znati: vsi ti značaji, vsa ta grdobija je, žal, le preveč življenjsko resnična. In če je res naloga umetnosti v tem, da »naturi ogledalo drži«, je Kreftova »vesela legenda« umetnina, če je črna, mrka, če se v človeku vse krči od groze in studa — kdo je kriv?! čas je bil tak, ljudje so bili taki, tudi Brede, prav takih Bred, kakor jo riše Kreft, je bilo nekaj. Edini svetli lik, Ivan, ki kakor odsev nevidne, komaj slutene zarje proseva v to temo propasti, edini on vsaj toliko dviga, da človek popolnoma ne izgubi upanja. V jedru pa je tudi Ivanova etična vrednost problematična. Na koncu izvemo, da je mladi človek tik pred odhodom na fronto pobegnil. Je to dejanje za idejo ali dejanje, ki ga narekuje strah? Z malenkostno izpremembo teksta na koncu zadnjega dejanja bi po mojem mnenju avtor tudi glede tega dal gledalcu popolno jasnost, kar bi bilo tej mrki tragikomediji le v korist.
Zaradi omejenega prostora, žal. ns morem objaviti podrobnejše ocene. Glede uprizoritve same (poročam po reprizi minule sobote! pa naj brez naštevanja posameznikov le povem, da je bila tako igralsko kakor glede režlze na priznanja vredno visoki stopnji.	A-t.
#•
Prijatelj, I. IX., št. 4. Urejuje E-. Podkrajšek. Uredništvo in sprava sta v Ljubljani. Dalmatinova tOfl- Tomesečna številka Knratuo urejevanega zabavnega magaziea vsebuje nadaljevanje A, Ingeličevega romana Mlada leta, D. Ra vijena črtico Maaon je umrla, lika Vašteto-va pa je prispevala odlomek romana o Prešernu »Hodil bom pota temotne«. Skoda, da j« odlomek preskop in po njem ni mogoče prav nič soditi o celotnem zasnutku. Vrsta slik, člankov in raznega drobiža izpopolnjuje ostalo pestro vsebino.
Dobički Bate
Kosmati dobiček 95 miliionov dinarjev — Usti dobiček le 2 milijona dinariev
Podjetje Bata je delniška družba in je Balo po zakonu zavezana, da vsako leto objavlja svojo bilanco in račun izgube in dobička. Ker je poleg tega Bafa ena največjih tvor nie v državi in s svojimi številnimi podružnicami tudi največje trgovsko podjetje v državi, vlada naravno v vsej javnosti za njeno bilanco največje zanimanje. To tem bolj, ker je podjetje Bata tudi predmet ostrih sporov v naši javnosti, in to zlasti zaradi velikanske brezposelnosti, ki vlada med našimi čevljarskimi mojstri in pomočniki. Del javnosti sicer zagovarja delovanje Bate, ker da je pocenil obutev, toda velika večina naše javnosti je drugega mnenja ter v ostrem nasprotju proti Bafi.
Vse to so razlogi, da je bilanca Bate tudi javna zadeva in zato smatramo za potrebno, da o njej podamb objektivno in nepristransko sliko.
Delniška glavnica Bafe znaša le 5 milijonov Din, njen upravni fond s posebnim fondom le 1,646.000 Din, torej vsa lastna sredstva le 6,646.000 Din. To je tako neznaten kapital, ki ne bi zadostoval niti za poslovanje vseh številnih BaCinih proda-jalnic, kaj šele, da bi se mogle z njim izvesti one velike investicije, ki jih je Bata izvedel in ki so po bilanci vredne nad 41 milijonov Din. Ker lastni kapital za poslovanje podjetja Bafinega obsega niti primeroma ne zadostuje, so morali pomagati upniki. Njih terjatve izkazuje bilanca v višini 64,822.000 Din ali okroglo 65 milijonov Din. Terjatve upnikov so torej desetkrat tako visoke, kakor je lastni kapital in to razmerje 10:1 pač mora vzbujati pozornost.
Kakor so poročali nekateri jugoslovanski listi, je ves ta kapital iz tujine in če je ta vest točna, potem nikakor ni mogoče smatrati Bal’o kot domače podjetje, temveč le kot tuje. Zanimivo bi tudi bilo zvedeti, kaj je dalo tujim upnikom tako iz^ jemno zaupanje, da so družbi s 5 milijoni delniške glavnice posodili 65 milijonov.
Bilanca navaja dalje te postavke (vse številke zaokrožene): gotovina 6 milijonov, tvorniška poslopja in stroji 41 milijonov, dolžniki 1 milijon in biago 29 milijonov. Lastna sredstva podjetja so torej v primeri z njegovimi obveznostmi prav neznatna. Sedanja gospodarska kriza je dokazala, kako nevarno je, kadar ima katerokoli podjetje majhna lastna sredstva in velike obveznosti. Marsikateri podjetnik si pač ne bi upal — zlasti v sedanjih časih— pri tako majhnih lastnih sredstvih najeti tako velika posojila. Bafi pa oči-vidno ta previdnost ni potrebna.
• Pri poslovnem kapitalu 70 milijonov dinarjev je dosegel Bafa, kakor kaže račun izgube in dobička, le 2,187.000 Din čistega dobička. To je komaj tri odstotke. Če pa sodimo po prometu, ki ga je dosegel Bafa in ki je znašal v letu 1933. 169 milijonov
Din, potem je znašal ves čisli dobiček le nekaj nad en odstotek. Vsekakor treba priznati, da dela Bafin kapital naravnost vzorno altruistično« in da je že v nevarnosti, da dobi sloves dobrodelnega podjetja!
Brutto dohodek Bate je izkazan s 95 milijonov 445 000 Din. Iz računa izgube in dobička žal ni vidno, kako je nastal ta kosmati dobiček. Vendar pa je njegovo razmerje do čistega dobička, ki znaša le okoli dva milijona Din, nad vse visoko.
Izdatki za carino so navedeni v računu izgube in dobička s 3,152.000 Din. še leta 1931., ko je imel Bafa še znatno manjše število prodajaln, je plačal Bafa okoli 47 milijonov carine. Z zneskom, ki ga jc plačal Bafa le v enem letu za carino naši državi, so bile torej plačane vse njegove investicije in še je ostalo toliko, da je bila plačana vsa njegova delniška glavnic». Če bi torej država uporabila samo enoletni carinski dohodek od Bafe, bi mogla nuna zgraditi prav takšno tvornico, kakor jo ima Bafa v Borovem. Ker pa Bata svojih izdelkov ne uvaža več, temveč jih izdeluje pri nas, izgubi država samo na carini vsako leto po 40 milijonov Din. Vpraša se, kakšno nadomestilo dobi država za to izgubo?
V računu izgube in dobička je navedeno, da je plačal Bafa lani za 12, 210.000 Din davkov. Žal pa ni podrobno navedeno, za katere davke je šel ta znesek. Znano je n. pr., da plačajo Batine prodajalne zelo malo davka, ker jim ne predpisuje davek davč. uprava okoliša, v katerem poslujejo, temveč se predpiše zanje davek suma-rično od davčne uprave, ki je pristojna za sedež centrale. Tudi bi bilo zanimivo zvedeti, če ni v tej postavki 12 milijonov tudi davek na skupni promet in na poslovni davek, ki se vedno vračunava v ceno izdelkov in ki ga dejansko plača potrošnik. Na vsak način pa tudi teh 12 milijonov Din ni noben ekvivalent za 40 milijonov Din, ki jih država letno izgubi na carini.
Vsekakor pa je Bafa, ki dosega skoraj 50% čistega dobička svoje male glavnice, eno naših najbolj lukrativnih podjetij.
Vpraša se le, če je ittdi za naše gospodarstvo to podjetje tako dobiobanosno. Kajti izpadek 40 milijonov državnih dohodkov od carine, veliko število brezposelnih čevljarskih mojstrov in pomočnikov, velikanski uvoz gumija, ki nam je čisto nepotreben in ki vrhu tega še pritiska cene našim kožam, vse to so za nas negativna dejstva.
Zato l>i bilo nujno potrebno, da se že enkrat bolj resno upoštevajo protesti trgovcev, obrtnikov in delavstva in da se poskrbi, da bedo v vsakem pogledu varovani interesi naših malih ljudi in našega naroda.
Iz ljubljanske komunalne politike
Na modi Me$tne zastavljalnice ie zainteresiranih 20 tisoč
liublianianov
Ljubljana, 17. aprila.
Podjetje, na katerem so zainteresirani tisoči in tisoči v Ljubljani, je mestna zastavljalnica. Ustanovljena je bila 1. 1909. z namenom, »nuditi siromašnemu občinstvu pomoč s tem, da mu daje posojila na vsakovrstne vrednote in efekte. Prometni prebitki se izročajo ubožnemu zakladu«. Kako velik krog interesentov je imela od vsega početka, je najbolje razvidno iz naslednjih številk:
Od 1. 1909. do 1. 1930. se -je tega zavoda poslužilo 753.358 strank, ki so prejele posojila Din 89,812.400'—. Denarnega prometa pa je bilo Din 162,461.640'—.
Od 1.1931. do vštevšega 1.1934. pa je iskalo pomoči 75.439 zastavljalcev, ki so prejeli posojila Din 13,515.020'—. Denarni promet pa je znašal Din 29,529.371'—,
Tekom 251etnega obstoja zastavljalnice je torej zastavilo 828.797 strank zastavnih predmetov za posojilo Din 103,327.420'—. Denarnega prometa pa je bilo 191,991.010'— dinarjev.
V Sloveniji je sedaj zastavljalnica mestne občine ljubljanske edini tovrsten zavod. Največje število kiijentov ima v Ljubljani; večinoma so to mali ljudje, ki prihajajo zastavljat predmete za posojila od 30 do 100 Din. Razteza pa mestna zastavljalnica svoj delokrog čez vso Jugoslavijo. Svoje klijente ima tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Grčiji. Pri strankah v inozemstvu gre običajno za podaljšanje rokov.
Zadnja leta je zašla mestna zastavljalnica v ležkoče. Kljub nizki obrestni meri, ki jo mestna zastavljalnica plačuje za najeta posojila ter znižanju najemnine za lo-
kale na Poljanski cesti od Din 120.000'— na Din 60.000'— Izkazuje namreč mestna zastavljalnica vsako leto večje ali manjše izgube. L. 1930. izgube Din 79.384'—. L. 1933. je bil sicer dosežen prebitek Din 55.483'—, to je pa pripisati izredno velikemu prometu, kajti v tem letu je zastavilo predmete 19.866 strank, ki so prejele za to posojila Din 3,453.860'—, kar znači najvišje število zastavljalcev, oziroma najvišje dano posojilo tekom 251etnega obstoja mestne zastavljalnice." Z doseženim prebitkom je zastavljalnica krila izgube prejšnjih let.
Lani je bilo sicer prav toliko prometa kot 1. 1933., a končni uspeh — izguba Din 6.946 je nastal radi tega, ker je banska uprava ob priliki maksimiranja obrestne mere znižala 4% opravnino na 2%, kar pomeni okrog 40.000 manj letnih dohodkov. Pripomniti je treba tudi, da je zastavljalnica v !. 1934. večkrat morala ob zastavi predmetov nuditi nižja posojila kot bi sicer, ako bi ji bila zadostna denarna sredstva un razpolago. Ponovno je morala celo odkloniti sprejem predmetov v 'zastavo radi pomanjkanja gotovine.
Neglede na te težkoče. pa je nastopil v razvoju mestne zastavljalnice nov moment s tem, da je kr. banska uprava lansko spomlad odločila, da si mora mestno poglavarstvo izposlovati novo koncesijo, ozirma zaprositi za registracijo svojega zastavljal-niškega obratovanja, ker da je ta njegov zavod smatrati za pridobitno podjetje.
Proti tej odredbi se je mestno poglavarstvo pritožilo na ministrstvo trgovine in industrije, ki pa ni ugodilo predstavki mestne občine, temveč jo je pozvalo, naj čimpreje
vloži prošnjo za registracijo, ako mestna občina želi ta obrt nadaljevati.
Mestna občina ljubljanska je radi te odločbe ministrstva trgovme in industrije vložila 9. februarja letos tožbo na državni svet, ki je pa tožbo zavrnil.
Glede na to, da je finančni odsek mestnega sveta ljubljanskega v svoji seji 29. novembra lani soglasno sklenil predlagati občinskemu svetu ukinitev mestne zastavljalnice, ako se pritožbam mestne občine glede priznanja značaja humanitarnosti mestne zastavljalnice ne bi ugodilo, je upravni odbor mestne zastavljalnice v seji 29. marca t. 1. po daljši debati prišel do prepričanja, da je mestna zastavljalnica za prebivalstvo mesta Izubijane neobhodno potrebna in zato soglasno sklenil, da jo poskuša še nadalje obdržati.
Mestna zastavljalnica je za dana posojila do maksimiranja obrestne mere in opravnine, t. j. do 12. junija 1934. zaračunavala 12% in 4«/o opravnino, pozneje pa 13!l/o obresti in 2’Vo opravnino. Mestna zastavljalnica je preprečila razvoj zakotnih
zastavljalnic, starinarjev itd., ki zahtevajo od strank tudi 2000/o in še večje obresti. Pa tudi javno obratujoče zastavljalnice v ostalih banovinah naše države poslujejo z večjo obrestno mero kot pa ljubljanska mestna zastavljalnica. Beograjska »Politika« je na primer pred kratkim poročala, da zahteva danes v Beogradu neka pod javnim nadzorstvom poslujoča zastavljalnica 24% obresti in 16% provizijo, skupaj torej 40% obresti od danega posojila.
Kakor smo se informirali, bo mestno poglavarstvo storilo vse potrebne korake, da bo mestna zastavljalnica mogla še nadalje poslovati kot doslej. Nobenega dvoma ni namreč, da ne spada mestna zastavljalnica med pridobitna podjetja, ker je bila že od vsega početka ustanovljena kot socialna institucija in je ta svoj značaj tudi do danes ohranila. Mestna občinska uprava tudi ni niti doslej niti ne bo v bodoče iskala pri mestni zastavljalnici kakega dobička. Zahtevana registracija bi povzročila mestni zastavljalnici velik primanjkljaj od 30 do 40 tisoč dinarjev, za katerega bi zastavljalnica težko našla kritja. — ap
Svetovna brezposelnost v številkah
Mednarodni urad dela v Ženevi je pravkar izdal svojo četrtletno statistiko o stanju brezposelnosti v raznih državah. V prvih mesecih letošnjega leta je bila brezposelnost v mnogih državah povprečno manjša, kakor v začetku preteklega leta. Večji padec brezposelnih izkazujejo v prvih treh mesecih letošnjega leta napram istim mesecem preteklega leta Italija, Rumunija, Norveška in čile. Napram lanskemu letu se je brezposelnost povečala predvsem v Belgiji, Španiji, Franciji, na Irskem, Poljskem in Holandskem, v manjši meri tudi v Jugoslaviji in na Bolgarskem. V vseh imenovanih državah se je opažal porast števila brezposelnih že v zadnjem četrtletju lanskega leta.
Slika brezposelnih v posameznih državah v številkah je naslednja: Nemčija: 2,764.676 v marcu 1935 napram 3,372.611 v marcu 1934. Torej tekom enega leta 607.945 manj brezposelnih. Avstrija: 424.487 v februarju 1935 napram 440.345 v februarju 1934. Zedinjene
države Amerike: 11,329.000 v januarju 1935 napram 11,323.000 v januarju 1934, ali napram 10,671.000 v novembru 1934. Francija: 544.567 v marcu 1935 napram 382.878 v marcu 1934. Anglija: 2,285.463 v marcu 1935 napram 2,317.909 v marcu 1934. Italija: 1,011.711 v februarju 1S35 napram 1,158.418 v februarju 1934. japonska: 365.596 v oktobru 1934 napram 400.118 v oktobru 1933. Norveška: 40.637 v marcu 1935 napram 42.365 v marcu 1934. Holandska: 432.392 v februarju 1935 napram 387.230 v februarju 1934. Poljska: 488.210 v februarju 1935 napram 399.660 v februarju 1934. Rumunija: 20.669 v februarju 1935 napram 28.323 v februarju 1934. švedska: 105.435 v marcu 1935 napram 138.426 v marcu 1934. Švica: 102.910 v marcu 1935 napram 91.233 v marcu 1934. čehoslovaška: 834,577 v marcu 1935 napram 844.284 v marcu 1934. Jugoslavija: 29.893 v marcu 1935 napram 28.109 v marcu 1934.
Gospodarske vesti
— Eksploatacija bauksita pri Mostarju. Za-giebška tvrdka Continental bauksit rudakopna fndustriiska d. d. je izvršila v neposredni bližini Mostarja v vasi Kneževo polje poskuse za eksploatacijo bauksita. V svrho analize so izkopali 20 vagonov rude. Rezultati so bili odlični. Za začetek nameravajo izkopati ca 100 tisoč tou. Z delom so že pričeli in je sjedaj zaposlenih kakih 300 delavcev. Prevoz rude bodo opravljali tovorni avtomobili. Družba je že pričela z odkupom zemljišč, ki se bodo po izvršeni eksploataciji zopet vrnila dosedanjim last-nikom.
= Angleške finance sc boljšajo. Finančni minister Neville Chamberlain je danes popoldne predložil spodnji zbornici proračun za novo proračunsko leto. V svojem govoru je o lanskem proračunskem letu dejal, da kaže bistveno izboljšanje. Industrijska proizvodnja jo narasla za 12%. Izdelki manufakture so postavili nov rekord. Izvoz je narasel za 30 milijonov funtov. Živila pa so ostala bistveno pod stopnjo, ko je sedanja vlada svojčas prevzela oblast. Tudi trgovina na drobno kaže znake zboljšanja in razširitve.	.
Obrtniške nabavlja!»« in kreditne zadruge so zahtevale na občnem zboru Zanatske banke, da zniža banka obrestno ni ero obrtniškim zadrugam na 6 in .pol odstotka, delničarjem banke pa na 7 in pol odstotka. Znižanje obreslne mere naj velja od dneva, ko je znižala Narodna banka obrestno mero Zanatski banki.
število brezposelnih se je od marca dalje v Franciji' znatno znižalo. Od 1. marca dalje je bilo na novo zaposlenih 29.000 delavcev.
— Mednarodno valutno konferenco namerava predlagati francoski ministrski predsednik F1 a n d i n , kakor poročajo iz Pariza.
bombardiranje drž. vrednostnih papirjev pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica podeljuje posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, in sicer na ratno šteto po Din 300'— na 1 kos, na investicijsko posojilo po Din 50'—na delnice. Narodne banke pa po Din 4000'— na 1 kos. Obrestna mera znaša 7% na leto. Prošnje za posojila, je vlagati na centralo ali pa podružnico, kjer povedo tudi podrobnejše pogoje.
Produkriia gojencev drž. komervalorija
Sinoči se je vršila v Filharmonični dvorani VII. produkcija gojencev državnega konservatorija. Težko mi je bilo pri srcu. ko so gojenci še nedavno nastopali pred prazno dvorano in je tako nehvaležna publika bodočim umetnikom že v kali zatrla veselje do nadaljnjega študija. Danes je hvala. Bogu v tem pogledu drugače. Naš Ljubljančan j« kakor Tirolec. Četudi pozno, pamet ga pa vendar sreča in pride polagoma do spoznanja, kaj je prav in kaj ni prav. Tako so naši Ljubljančani prišli do spoznanja, da ni prav ako briskirajo nastop.) naših gojencev državnega konservatorija, zato je v poslednjem času dvorana redno nabito polna hvaležne publike. In tako je prav! Našim bodočim umetnikom moramo nuditi vsaj -moralno oporo, ako ne moremo drug*).
Sinočni program je obsegal naslednje točke:
I. del: 1.) Giordani: Moja si vsa. Orlandini: Draga, tako sem tvoj. Arija iz opere »Temi-ytocles« je pel Žagar Drago (VI. let. sred. šole). Pri klavirju Vodušek Valens. 2.) Caldara: Aria. Pergolesi: »Arieta« je pela Rudolf Vida (VI.let. srednje šole).
II. del: 1.) G. F. Händel: Sonata v f-dimi za violino in klavir. Violina: Lubec Roza (VI.let. sred. šole). Klavir: Menardi Pija (VI. let. sred. šole). 2.) J. S. Bach: Preludij in fuga v Mnolu iz temperiranega klavirja je igral Turšič Ivan (III. let. sred. šole). 3.) J. S. Bach: Ko hladen večer je nastal. Iz pasijona sv. Matevža. G. F. Händel: Ko sanjal bodem večni san. Iz oratorija »Jozua« je pel Petrovčič Tone (V. letnik sred. šole). Pri klavirju Osterc Marta. 4.) J. S. Bach: Kroniatična fantazija in fuga za klavir je igrala Hrašovec Silva (IH. let. viš. šole). 5.) J. S. Bach: Iz suite d-dur. Air za godalni orkester. J. S. Bach:BrandenburSki koncert št. 3. v g-duru (z.: godalni orkester) je igral konservatorijski orkester pod vodstvom profesorja L. M. Škerjanca.
Vse točke so se vrstile z neko sigurnostjo, popolnostjo in dovršenostjo, da ne vem, komu bi dal prednost.
Naš konservatorij z marljivimi in ambieijužnimi gojenci je naš ponos.	—ini.
Fotoamaterji ! Filme, plošče, papir, razvijam, kopiram, povečavam.
Foto-Special, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
Jadranski
biser“
Priporočam svoja izbrana izborna dalmatinska vina in žganje.
Josioina Jurltč
Tyrseva cesta 34
VILA
z velikim vrtom in sadovnjakom, moderno urejeno majhno ekonomijo, krasna lega ob vodi, v ljubljanski okolici, radi odselitve zelo ugodno naprodaj. — Idealno letovišče. — Primerno tudi za upokojenca. Ponudbe pod »Izredna priložnost. na upravo 1 »Glasa Naroda«.
Modeme armade
Generalka za 25 letni kraljevi jubilej v Londonu
Poizkusna razsvetljava kapele Henrika VII. v westminstrskem delu londonskega mesta. Taki poizkusi se vršijo v Londonu sleherno noč na vseh važnejših javnih in zasebnih
poslopjih.
Države se dandanes še mnogo bolj oborožu-jejo kakor so se oboroževale pred svetovno vojno. Vzrok za oboroževanje pa ni želja po novi vojni, kakor je io ugotovil po svojem velikem potovanju po Evropi že lord Eden (reci: Idn), ampak sifon strah pred novo vojno, ki ljudem ne da mirno spati. Prav tako pospešuje oboroževanje tudi nag!; razvoj moderne tehnike, ki je vso vojaško taktiko popolnoma predrugačil. Pred vojno uta bili samo dve skupini orožja takoj in vedno pripravljeni na udar, in to konjeniki in mornarica, danes pa moramo računati tudi z motoriziranimi oddelki vojaštva im kopnem in z letalstvom. Zahteva, da mora biti cela armada takoj pripravljena za udar, re vedno bolj uveljavlja.
O oboroženi moči posameznih držav nimamo točnih podatkov, km' jih odgovorni krogi drže v največji tajnosti; možne so torej samo približne cenitve na podlagi uradnih podatkov.
O Nemčiji vemo z gotovostjo le to, da bo štela nemška armada 86 divizij. Kako močne bodo te divizije in kako močne bedo pomožne tehnične čete, o tem so mnenja zelo različna. Ruski vojaški krogi cenijo število nemških vojakov okroglo na en milijon izvežbanih mož brez rezerv. Razume se, da bo nemška armada opremljena z najmodernejšim iu najboljšim orožjem.
Vohunstvo in banane
V Vladivostoku so prišle aovjetke oblasti na sled čudni vohunski družbi, ki je vohunila s pomočjo banan. Opazovali so namreč dlje časa nekega japonskega trgovca, ki je na svojem folnu prodajal banane. Da je Japonec prodajal banane, to »e ni bilo nič čudnega; čudno pa se je zdelo, da prihajajo kupovat banane vsak dan isti ljudje.
Civilni policijski agenti sko začeli te ljudi
Pranrosko oborožono moč' (v miru) cenijo na pol milijona mož, h kateremu je treba prišteti še 100.000 mož kolonijalnih čet, ki so razmeščene po evropski Franciji. Francoska armada je razdeljena na 32 divizij pehote, 5 divizij konjenice in 4 letalske divizij«. Vsako leto pokličejo v službo 280.000 novincev. Zaradi padca števila rojstev med vojno pa bodo morali nekateri letniki služiti dalje, dokler se ta vrzel ne izpolni.
Italija bi imela po izjavi državnega tajnika za vojno še to loto okoli 600.000 mož stalne vojske. Sčasoma pa nameravajo armado, reorganizirati tako, da bo »ves narod pod orožjem . Armada je razdeljena na 35 divizij.
4’ Angliji šteje redna armada 145.000 mož. Glavni namen angleškega oboroževanja pa je, imeti vedno pripravljenih/6 divizij za »ekspedicijo« iz.ven dežele. Letalskih »rojev« bodo imeli Angleži do leta 1940. že 131 (danes 94).
Sovjetska Rusija vzdržuje stalno okoli 1 milijon mož pod orožjem,‘ ki so izvrstno opremljeni.
Vse držav« pa streme za tem, da organizirajo vojaško službo tako, da bo v resnem slučaju vsak moški (in ponekod Uidi ženske)' usposobljen za boj ali pa vsaj za obrambo lastnega ozemlja.
nadzorovati bolj natančno in trud jim je bil kmalu poplačan. Prijeli so namreč nekega stalnega kupca, ga odpeljali s seboj in so začeli preiskovati banano. Banano so začeli re-zati.V prerezani banani pa so našli pismo, pisano v tajni pisavi. Pokazalo se je, da bila skrita v banani naročila japonske vohunske centrale v Tokiu za japonske vohune v Rusiji. Tako so razkrili polagoma vso vohunsko organizacijo .
V ßoikilske uniforme preoblečeni zločinci
Zadnje mesece je število zločinov v Moskvi in v Leningradu močno narastlo, tako da sd morala sodišča o[mstiti svojo dosedanjo prakso, da bi z rnilino in človečnostjo iz Zločincev zopet napravili ljudi, in se vrniti na stara pota, da s čim hujšimi kaznimi ljudi preplaše in strahujejo. Tako so samo v zadnjih štirih tednih obsodili nad 100 zločincev.na smrt, ki so jih takoj po izrečeni sodbi tudi postrelili. Največ zločincev so postrelili prav zadnji teden, ko so jih postrelili kar 30!
Zanimivo pa je, kar je dognala uradna preiskava. da so izvršili največ zločinov ljudje, ki so bili oblečeni v uniforme ruske policije,■ kar jim je nzihovo »delovanje« močno olajšalo.
Taki uniformirani zločinci »o imeli lah.ek posel, ker so imeli neoviran dostop v vsako stanovanje, češ da morajo uradno izvršiti kakšno hišno preiskavo. Pred uniformo vlada namreč v Rusiji velik .strah. Ljudje so mirno čakali v kakšnem kotu, dokler je »policija« opravljala svoje delo. Čim so pa »uradni organi« našli kje kakšne vnednosti, so jih vzeli a seboj, češ da jih morajo oddati v svrho nadaljnje preiskave v centralni urad... Če je pa kdo slučajno zahteval, naj se preiskava izvrši v navzočnosti prič, so takšnega predrzneža kratkomalo ustrelili.
Moskovska prava policija pa je' izsfodila vlomilsko in tatinsko tolpo, ki jo je vodilo neko 1.7letno dekle. Ta tolpa je vzdrževala sredi me-s’ta celo nekako strokovno šolo za vlomilstva. Dekle je hodilo po hišah razgledovat prostore, moški so pa vlamljali. Vse to .je prisililo sovjetske oblasti, da so v Rusiji zopet vpeljali smrtno kazen.
V Ameriki vedno mani piieio
L. 1913., v zadnjem letu pred prepovedjo točenja alkoholnih pijač, so v Ameriki obdavčili 135 milijonov galonov žganja in drugih alkoholnih pijač. Na podlagi teh podatkov so izračunali, da bo 1. 1934. narastel konzum alkoholnih pijač na 200 milijonov galonov, kar bi vrglo državni blagajni znatno vsoto na davkih. Davka pa niso dobili niti polovico toliko, na kolikor so računali, kar je dokaz, da Američani ne pijejo razmeroma več toliko alkoholnih pijač kakor so jih pred dobrimi 20 leti.
Menav^dna šekma
Med. raznimi »tekmami«, ki si jih izmišljujejo objestni ljudje, ki ne vedo kam s svojim prostim časom, je neka posebnost tekma, ki so jo priredili te dni v Buenos-Airesu. — Tam so razni »junaki dneva« tekmovali, kdo ho popil v najkrajšem času in na najlepši način največ ricinovega olja. Prve nagrade pa ni dobil domačin, ampak priseljenec Benda. Ta je v 20 minutah popil brez težave pol litra ricinovega olja. O učinkih pa zgodovina molči.
7850 km na smučeh
Šest ruskih smučarjev je prišlo te dni od-Bajkalskega jezera do Arhangelska. To daljavo, 7850 kilometrov, so prepotovali na smučeh. Za pot so potrebovali 131 dni. Smučarjem so priredili v Arhangelsku lep sprejem.
Pirenejski ekspres je iztiril
Na mednarodni železniški progi Heudaye—Paris se je dogodila pred dnevi velika železniška nesreča, ki je zahtevala 3 mrtve in 10 težko ranjenih žrtev. Ekspres je iztiril 30 km pred mestom Bordeaux pri prevozu postaje Marcheprime. Od trinajst vagonov je sedem voz preskočilo tirnice.
Emil Vachek:	4
Kri ne kliče po maščevanju...
Dosedanja vsebina:	Bernard Astenburg iu
in major Letz, nekdanji Bernardov polkovni poveljnik, se srečata pred pisarno Bernardovega strica in govorita o razmerah po vojni. Letz prevejano skuša izsiliti od Bernarda pro-tekcijskih ugodnosti in namiguje, češ: Roka roko umiva.
Bernard je seveda vedel, da ho Wolff to odklonil, a se ni upal Letzu odreči. Ves čas, ko ga je gledal, je imel neprijeten občutek, da ima Letz v žepu skrit revolver, ki meri nanj. Naj ga le sproži, samo ne zdaj! »Povem mu in ga poprosim, da bi storil, kar bo mogoče,« je rekel v dvomu.
Zdaj je napravil Letz še eno kretnjo s tistim skritim revolverjem. »To tudi zanesljivo pričakujem,« je rekel pomenljivo. »Saj veš, ne gre samo za armadno bratstvo, temveč — roka roko umiva. Nekoč sem poVnogel iz stiske jaz tebi, zdaj pa si ti na vrsti.« Bernard je povesil oči in Letz je bil zadovoljen z učinkom svojih besed. »Toda zdaj govoriva o nečem prijetnejšem,« je pripomnil blagohotno. »Kako se ti je godilo, odkar te nisem videl?«
»Tako tako. Bil sem ranjen in še enkrat ranjen in dokopal sem se do nadporočnika. Izvzemši Albanijo, sem se klatil po vseh bojiščih monarhije in slednjič sem obtičal v Italiji.« Ko je to pripovedoval, se ga je loteval obup. Slutil je, da ne doseže, kar si Letz želi. Toda kaj potem? že zdaj govori Letz o roki, ki umiva drugo, če mu odreče? »Poslušaj,« „e rekel slabotno, »morda ti to ne uspe in te ne sprejmejo. Ali bi bila to tako velika nesreča? Ali ne bi
mogel s pomočjo svojih prijateljev poskusiti nečesa drugega? Saj je tak čas!«
Letz ga je sarkastično pogledal. Da, bil je »tak čas« in to je on prav dobro vedel. Bogme, kakšen čas je bil to! šele pred tremi dnevi je srečal nekega svojega bivšega vojaka, ki je imel branjerijo, preden je prišel k vojakom. Zdaj je prodajal les, ne na vagone, ampak na cele vlake. Hišniki so ga komaj dohajali s pribijanjem tablic na vrata, tako so se množila njegova podjetja. Ko se je stara država rušila, je človek mislil, da bo konec, da se bo od hrupne veletrgovine vrnil k brezpomembni branjenji. Toda tu se je stvar razvijala! V teh potomcih tlačanov je moralo nekaj biti! Kdor je primerjal staro Prago z današnjo, je imel skoraj vtis, da vidi rasti ameriško mesto tam, kjer je bila prej dolina in star, s slamo pokrit mlin. Ljudje so bogateli kar čez noč in ti novi dobičkarji so se že naučili srkati šampanjec in nositi rokavice.
Toda Letz si nikakor ni mogel misliti, da bi bil trgovski potnik ali poslovodja v hotelu. Novi čas — ta ni bil zanj. Njegov program je bil čisto preprost — hotel je k vojski. »Ti si dober,« je dejal. »Je videti, da si samo rezervni častnik, če bi bil kakor jaz dvaintrideset let aktiven, bi tudi drugače govoril. Jas sem samo vojak najemnik in nič drugega, če sem te prav razumel, bi bil ti pripravljen, najti mi kako pisarsko službo. Morda pri tem svojem stricu. Vi, mladi koncipisti ali kako se vam pravi, bi hodili k meni in bi rekli .Jožef, pojdite mi po dve klobasici s hrenom*, če bi prinesel namesto hrena gorčico, bi me gledali pomilovalno kakor starega velbloda. Prav lepo se ti zahvaljujem, ampak to ni zame, da bi hodil dvakrat na dan v pisarno in gulil hlače na stolu. Jaz imam vendar pravico do konjskega sedla. Jaz sem bil tudi ranjen in misliš, da zato, da bi bil na stara leta iz mene diurnist?«	«
Izpil je konjak, pomislil, da bo itak plača! Asten--
bürg, ter si naročil še enega, dvojnega. Smatral je Bernarda navzlic njegovi grenadirski postavi za mladiča. Mladič mu je bil zmerom zaprnejši. če se že mora star človek poniževati pred takim mladičem in prosjačiti, bi se to teslo ne smelo vesti tako zamrzio. Zlasti ko so bili zares podani vsi pogoji za uveljavljenje pravila »roka roko umiva«. Nekoliko se je razjezil in pomislil, da ne bo v škodo, ako mu da majhno lekcijo. »To so skrbi z nami, odpuščenimi častniki«, je rekel posmehljivo. »Toda kaj naj počnemo? Sam povej! Morda bodo nekateri izmed nas ubijali, to je prav za prav najbliže temu, česar so se naučili. Vsakdo, ki ima z nami posla, bi moral pomisliti, da moramo biti v nekih okolnostih vsega zmožni.«
V tem se je pojavil neki Bernardov znanec in prekinil pogovor. Ko je odšel, je bil Letz že spet dobre volje. »Ne bom te več zadrževal,« je rekel. »Ge boš kaj izvedel, stanujem na Čelni 16. To je na Smi-chovem in moja gospodinja se imenuje Bartunjek. Čelna 16, ne pozabi! Upam, da mi ne bo treba dolgo čakati na obvestilo.«
3
Z mučnimi in nevarnimi dogodki se more skleniti bodisi tako ali tako premirje, če se pokaže, da se jih ne iznebimo. V Bernardu je nastal sčasoma tudi nekak umeten mir. Pogovor z majorjem Letzem, zlasti njega odkrito grozilni zaključek ga je potrl, če ga je major Letz sumničil, da je neuslužen in vnemaren, se je zelo motil. Bernard je hotel storiti vse, kar bi mogel, samo da bi razorožil grožnje, ki so vstajale za nezadovoljnim Letzem. Svojemu stricu je povedal Letzovo zadevo takoj zjutraj. Toda advokat je, kakor je slutil, brez ovinkov odklonil. »Daj mi mir z intervencijami pri vojaštvu,« je rekel. »Nimam tam znancev. Pravi advokat'nikoli ne posega tja, kjer mu ni že vnaprej zagotovljen dober uspeh.«
(Dalje prihodnjič.)
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z 0. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante 'Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.