Ljubljana, sobota 29. junija 1929 Cena 2 Din » D*. m taomntvo 40 Din. Urettoiitroi KnAlevt oltca L TtMoa Mm 3122, 3123, »124, »28 Ii U26. Maribor« Aleksandrom cesta 13. Teleta« it 440. Ceflei Koccoora rf. 2. Tdefc« Itev. 190. Rokopisi se M vračajo. • Oebai po tarifo. _ . . CMumii A M. Teleta« k. 1122, 3123. 3124. <123. 312«. eddeleki Uuhfeaa. Preiero* ofica 4. Teletoe «l 3403. Ptdraiaica Maribor« AletauoAmra mtk it 1* Teteto* k. 456. Podnrtalca Celje i Kooeoova aRo« ft. t Telefoa it 190. RafiuH pri poit 6ek. tmratih. Uabttaaa it 11.842; Praha čisto 78.180; VViea Nr. 105.241 » im:- kem odru Gregorja Zastopnik NJ. Vel kralja pri ptgrebu - Izrazi sožalja iz domovine in inozemstva - Zadnji počitek dr, Žerjava v Kazini - Določbe za pogreb Krsta s truplom dr. Žerjava je bila včeraj na pokojnikovem stanovanju v rodbinskem krogu - Ponoči so prenesli krsto v kazinsko dvorano, ki je danes ves dan in jutri dopoldne dostopna občinstvu - Pogreb se prične v nedeljo točno ob 11. dopoldne Ljubljana, 28. junija. Opetovano sem čul od ljudi, ki pokojnika niso dobro poznali, o njegovem značaju sodbo, ki čisto gotovo ni bila točna. Jaz, ki sem ga poznal od mladih let in ki sem sam z njim nekajkrat prišel v načelne konflikte, lahko govorim o tem objektivno. In z mino vestjo lahko rečem: Bil je velik človek, ne samo po bistrosti svojega uma, po svoji vsestranski izobrazbi, po svoji veliki koncepciji, ampak tudi po globokem čustvovanju svojega srca, po plemenitosti svoje duše. Človek, ki je občutil tako neizmerno ljubezen do svoje življenske družice ln svojih otrok, kakor pokojni Gregor, že zaradi tega ni mogel biti slab. Kdor ga je kdaj videl, kako se je igral s svojo deco, kako je milo val svojega Boča ali Zgavčka — na ducate imen je znašel za svoja dekleta in za svojega fantiča — ni mogel pojmovati, da je ta otrok med otroci tisti obsovraženi politik, ki so mu očitali neusmiljenost srca in maščevalnost. A jaz sem videl, kako si je včasl sam pritrgal zadnji krajcar, da ga je dal potrebnemu; sam sem videl, kako je z lahko gesto odpustil političnemu nasprotniku, ki mu je napravil težko osebno krivico ter šel zanj celo iskat službe... In če je kdaj rekel trdo besedo, mu jo je bilo naslednji trenutek žal. Svojim prijateljem in somišljenikom je bil zvest do skrajnosti. Vsakdo se je lahko nanj obrnil v vseh težavah, in dasi se je sam često nahajal v obupnem položaju, je vendar imel za druge tola-žilne besede in polno razumevanja za njihovo bol. Kjer je mogel, je pomagal z nasvetom in dejanjem. Bil je celo preveč zaupljiv. Sam odkrit človek, ki je znal tudi v obraz povedati brezobzirno resnico, je tudi drugim verjel. V življenju mu je to prineslo marsi-kako bridko razočaranje — in morda ga je najbolj bolelo to, da je bil čestokrat Izdan od ljudi, katerim je brezpogojno zaupal. Srditi politični boj, ki ga je moral bojevati celo življenje, mu je nakopal mnogo savraštva in nasprotstva. »VieJ Feind', viel Ehr'« — je veljalo tudi zanj. A on ni bil vesel tega, — nasprotno. Pred par leti mi je rekel: »Dovolj sem že trpel, ne maram nobenih konfliktov več, nobenih sovražnikov več, v miru hočem delati in živeti.« — Ta želja mu seveda ni bila nikdar izpolnjena. Njegovo življenje je bilo neprestan boj. V tem boju je pa imel železne živce. Kakor se godi v vsaki vojni, tako je tudi pokojnik doživel marsikateri poraz. A ko je bila njegova okolica najbolj potrta, je Gregor, ležeč v postelji s smrtno boleznijo v prsih, prvi dvignil svoj glas in bodril na nove borbe ter vlival poguma poražencem. Bil je res vojskovodja, ki ne klone nikdar in nikoli, ki vztraja in vzdrži do zadr.jega, in v katerega vsled tega armada brezpogojno zaupa. Velik in plemenit duh je bil dr. Žerjav. Vsako stoletje ne rodi takega. Slava njegovemu spominu! Dr. Dtnko Ptic. Beograjčani na pogrebu Beograd, 28. junija, p. Na pogreb pok. dr. Žerjava odpotuje tekom jutrišnjega dne večje število njegovih intimnih političnih prijateljev. Zlasti številno bodo zastopani Deograjski slovenski krogi in višji uradniki, ki so bili več let najtesnejši sotrudniki dr. Žerjava v raznih ministrstvih. Posmrtna maska dr. Žerjava (Masko Je posod prof. Sever.). Dr. Žerjav zadnjič ▼ svoji delovni sobi Krsta a trvptem dr. Žerjava Je bila rfceraj peloften* ▼ pokojnikovem IJaMjunkem stanoranja. Ministrstva, U jih jt troj Ca vodH dr. Žerjav, so razobesila žalne zastave. Nedeljskega pogreba v Ljubljani s« ode« leže posebna odposlanstva vseh teh mini« strstev, da na ta način izkažejo svojemu nekdanjemu šefu poslednjo čast in spo$to* vsaj«. NocojSnJa »Pravda« posveča dr. žerjavu spominski članek in naglaša, da je pokoj« nik užival v vseh krogih največje spošto« vanje. Dr. Žerjava so povsod cenili kot iskrenega in odločnega borca za jugoslo« venske ideale. Vsi Jugosloveni čutijo ] izgubo Bivši hrvatski kralj, namestnik in nar. poslanec Juraj Demetro« vie, so in Se bodo. Veliko jih je bilo, ki so se v teh desetih letih borili za jugoslovensko misel. Mnogi od teh borcev so obupali nad uspehom in vrgli puško v koruzo. Ostalo nas ni mnogo. Kar pa nas je, bomo ustvarili novo jugoslovensko fronto, ki bo zmagala prej ali slej. V tej fronti se bomo lahko združili vsi, ki smo ene misli In ene želje: stvoriti državo močno in veliko in napraviti narod srečen in zadovoljen. V tej fronti čaka tudi vas jugoslovenske Pred 20 leti se je slovenska akademska mladina z velikim navdušenjem udejstvovala pri narodno-obrambnem delu; bila je ponos Družbe sv. Cirila in Metoda, kateri je v korist uvedla narodni kolek in nastopala na podružničnih shodih. Njen vpliv je prodrl prvikrat na skupščini v Logatcu leta 1906., kjer se je Žerjav uprl zoper dotedaj običajno poklonitev okrajnemu glavarju z izjavo udanosti, zvestobe in pokorščine cesarju. Mejnik družbenemu delovanju pa je postavila skupščina v Bohinjski Bistrici leta 1907., ko je v debati o tajniškem poročilu dr. Žerjav razvil načrt, kako naj bi Družba uravnavala svoj delokrog in dosegala svoj narodno-obrambni namen. Povdarjal je. da je treba zainteresirati zanjo ljudstvo: zato je grajal običaj. da so se vršile družbene skupščine ob delavnikih, ker narodno-obrambno delo ne sloni le na duhovščini, nego je prešlo večinoma na svetne rame. Na-svetoval je preosnovo podružnic; kako naj se izvrši, je pojasnil pozneje v družbenem koledarju s člankom »Vzorna podružnica«. Sprožil je vprašanje, ali je umestno, da se nastavljajo na družbenih šolah redovnice, in tako podprl zahtevo mnogih tržaških Slovencev, ki so si želeli namesto šolskih sester posvetno učiteljstvo. Večina skupščinarjev Je odobravala Žerjavova izvajanja in mestni župan Ivan Hribar je izrazil v daljšem govoru svoje veselje, da stoji na prvem mestu narodnih brambovcev akademska mladina. katere navdušenje za Družbo sv. C. in M. je vzorno, zlasti pa njenega vo-diteUa dr. Žerjava; izrekel mu je zahvalo za njegovo požrtvovalnost. Za družbenega tajnika izvoljen je doktor Žerjav neumorno izvajal svoj obrambni načrt in podaja! o družbenem delovanju na skupščinah temeljita poročila. Omeniti treba smrtno nevarnost, v kateri se je nahajal leta 1903. v Ptirju, ko je nemčurska gonja navalila na CM zborova'lce in z vso silo napadla posebno dr. Žerjava. Po preporodu, sledečemu skupščini v Bohinjski Bistrici, je družba sv. C. in M. v vsakem oziru napredovala. Znaten del njenega napredka treba pripisati njarljivemu delovanju njenega tedanjega tajnika dr. Žerjava. Ivan Vrhovnik. Žalovanje v mariborski oblasti Maribor, 28. junija. Dr. Gregor Žerjav umrl? — Torej je vendar res! Tako in slično so danes I presenečeno in žalostno vzklikali, ko so dobivali »Jutro« v črnem okvirju. Sinoč-nja vest o nenadni smrti moža, ki je igral v življenju naprednih Slovencev in v borbi za Jugoslovenstvo tako veliko vlogo, se je zdela tako neverjetna, da je bilo potrebno potrdilo črno na belem. Že sinoči se je Jobova vest z neverjetno naglico razširila ne samo po mestu, marveč po vsej mariborski oblasti. Pred uredniškimi prostori naše podružnice so se zbirale pozno v noč cele gruče pred kratko afišo. Ljudje so odhajali, da spo-roče žalostno novico znancem, a vedno znova so prihajali drugi, da se sami prepričajo. Avtobusi, ki vozijo na vse strani iz mesta v bližnjo in daljno okolico, so ponesli vest v najoddaljenejše kraje in še pozno v noč je brnel skoraj neprestano telefon v uredništvu mariborske podružnice »Jutra«. Iz Prekmurja, Slovenskih goric, Dravskega polja. Dravske doline, celo iz Avstrije so prihajala te-lefonična vprašanja, ali ni morda kaka pomota. Naši uredniki so mogli na vsa vprašanja dajati žal le pritrdilen odgovor. Za »Jutro« so se danes ljudje kar trgali. Vsakdo je hote! vedeti, kako je moglo priti tako nenadoma, docela nepričakovano do katastrofe. Kar na ulici so v gručah prebirali »Jutro« in povsod si mogel slišati izraze žalosti in obžalovanja nad nenadomestljivo izgubo. Pokojnikovi rodbini je bilo že sinoči, j posebno pa danes odposlanih iz Maribora in ostale mariborske oblasti mnogo sožalnih brzojavk in pisem. Nedeljskega pogreba se udeleže tudi iz mariborske oblasti zastopstva mnogih kulturnih, narodnih in humanitarnih organizacij, ki jim je bil veliki pokojnik duševni vodja, svetovalec in podpornik. Vsi oni pa, ki ga ne bodo mogli spremiti na zadnji poti, se bodo v duhu poslavljali in oplako-vali nenadomestljivo izgubo moža, ki je vedno sta! tudi na braniku naših naci-| jonalnih interesov na severni meji. V pričakovanja radostnega dosrodka na Bledu Beograd, 28. junija. Sem so prispele z Bleda vesti, da je radostnega dogodka v kraljevi družini pričakovati v kratkih dneh. Govori se, da bo kralj jutri zapusti! Beograd in odootoval na Bled, kamor bi prispel v nedeljo dopoldne. Beograd, 28. junija, p. Smrt dr. Gregorja Žerjava je biia še sinoči sporočena Nj. Vel. kralju, ki je bil globoko pre-sunjen nad žalostno novico. Ve se, kako visoko je vladar cenil pokojnika. Kralj je takoj po sprejetju vesti odločil, da Ob grobu predragega prijatelja Zagreb, 28. Jtmila Zapustil nas je delavec in vojak, ieno-menalni tvorec in vztrajni borec. Bil je vsikdar na delu, poln načrtov, neprestano razmišljajoč in fantazirajoč o aktualnih problemih — do poslednjega svojega diha. Takšnega ga je nepričakovano ugrabila smrt, kakor da bi bila prežala nanj, da ga zgrabi in da stre njegov neobvladen duh v trenutku, ko se Je tega najmanj nadejal. Polnih 20 let Je vodil dr. Žerjav strahotno borbo predvsem s svojo boleznijo, ki ga je skušala telesno izpodjesti in ga je vedno znova naskakovala. da ga umori. On pa je premagal celo zdravniško vedo ne morda s tem. da bi bil oblezoval najrazno-vrstnejša zdravilišča, marveč samo s svojo neodoljivo silo. Z energijo in z delom se je uprl smrtonosnim Miberkuloznim bacilom in jih ugnal s svojim psihičnim boiem. Po-sledniih 10 let so križali nad njim razni specijaHsti roke ln izgubliali nade. Še lansko jesen in letošnio pomlad so govorili da »ne bo zdržal«. Toda dr. Zeriav ie imel še toliko dela in toliko nalog, ki jih je hotel rešiti, in toliko zamisli, ki jih ie želel ustvariti, da se nI vda!. Preživel je celo svoi o divno. kdo bi si bil to mislil, od zdravja prekipevajočo soprogo. Ko se mu je pričelo slabiti srce. ker je manjkalo pljuč, se je podvrgel rlskantnl operaciji v Berlinu. Izrezali so mu dve rebri, da bi moglo srce svobodnele delovati In da bi kost' ne ovirale . . . Toda življenje se Je nagibalo h kraju, bacili so Izžemali ostanke njeeovih sil. Zadniič sem se z njim srečal 5. In 6. maia na R'edu. Zdel se mi Je. kakor da bo vsak hip izdihnil. Težko mi je bilo gledati, kako se muči. kako se napreza, kako zbira zadnle življenske plamene. Žalobno ras je poeledal. ko smo «e odpravljali v blejsko okolico na Izlet: Kako ste srečni! »Ment se zdi. kakor da mi je vsak dan ki ga še preživljam, darovan.« Zavzdihnil Je globoko. Ne. ne. ko pa smo se pogrezll v razgovor o javnih vprašan Hh. se le metrov plemeniti obraz ogrel. Zadlvfl nas je s tako globokimi sodbami in plamte! od tolikšne nade ln vere v bodočnost kakor da bo živel še naimanj 10 tet In vrnil se ie v Beograd. Sama kost In koža. s presekanimi rebri in nudili so mu tuio zdravo kri. da se na ta naCln v'ile vanl tuie živllenle. Podvrgel se ie transfuziji krvi. Prijatelj mu ie dn! rove sveže krvi. Dr. Žerjav se le počutil, kakor da bi bil na novo oživel. Glas je postal močnejši, diha! je lažie ln nade. te večne nade. so se znova bohotno razcvele. In že je bil zrova nri delu. Končno ga Je Izdalo rrtegovo srce. Prenehalo le biti srce hmaka. mučerika. srce neravadno plemenitega in poštenega človeka. Utrnilo le kratkotrajno. aH bogato živllenje nenavadno močne individualnosti, kakršne se rode v stoletHh. Javno delovanje dr. Žerjava na kulturnem in gospodarskem ter političnem področju v zadnjih 15. letih moramo presojati s stališča njegove nadčloveške borbe z boleznijo. Drugače ne moremo razumeti njegove energiie in dela ki ga je forsiral v vseh pravcih. Bolezen mu je uničevala telesne moči. zato pa se mu Je poglabljala ljubezen do življenja, ga storila optimista ter oiačala njegovo vitalnost uprav do čudežnih meja. V tej neprestani borbi za življenje je našel zmisel ln cilj življenja. V delu za plemenita in dobra stremljenja Je dognal najvišjo žlvljensko modrost. Odreči se je moral mnogoteri življenskl radosti. da bi se mogel kosati z boleznijo, tako da je lahko z napol strtim telesom nadkrilil milijone drugih zdravih ljudi, ki so brez razuma razsipali svoje zdravje. S pravo slovensko vztrajnostjo in solidnostjo se ie že v mladosti oklenil temeljev za svojo bodočo življensko borbo. A dr. Žerjav je razpolaga! tudi s plodno fantazijo, z od Boga danimi talenti in močno genijalnostjo V našem nerazvitem narodu je mnogo talentiranih in genijalnih ljudi, ki pa jim manjkalo značaji. Dr. Žerjav je bil duh, ki je v sebi združeval solidnost in eksaktnost s širokogrudnostio in z itulcijo. Na vse naše nacijonalne probleme je gledal s potrebne višine. Zagrebu, Hrvatom In Srbom je bil rajnki dr. Žerjav od vseh najbližji S periferije države, tako rekoč tržaški begunec, je bil in ostal fanatičen Jugosloven. Nič ga ni moglo v tem njegovem prepričanju omajati, a dr. Žerjav je imel tudi pogum, da je to svojo vero branil povsod in jo nepotvor-jeno tolmačil tako navzgor, kakor navzdol. Dr. Žerjav ni zavijal, dr. Žerjav se ni znal laskati. On. ki je bil vedno pripravljen na kompromise se v tem vprašanju ni hotel prilagoditi drugim, ter opustiti svoje temeljne misIL Tu je odrekel vsak vpliv nanj In osta! je povsem nepopustljiv. »Več se bojim laskavcev. kakor pa onih, ki mi pretijo,« je nedavno napisal Lloyd George. Da, dr. Žerjav nI znal laskati, temveč le pripovedoval resnico vsak čas in povsod. Govoril in oznani eval je resnico svojemu narodu, čeprav je bila ta resnica pogosto nevšečna. A še eno redko lastnost je imel dr. Žerjav. Ni poznal nečimurnosti in sa-moljubja. Dičila ga je skromnost, ki ji je več do tega. da zmagajo ideje, kakor pa osebna slava in iavna priznanja. Baš zato smo ga mi, ki smo bili njegovi tovariši in prijatelji in ki smo z njim sodelovali, toli-kaj Vzliubili! Mukapolno javno delo Je znal okrasiti s toplimi ln prijateljskimi občutki. Dr. Žerjav je bil kot poslanec, kot minister in kot tovariš naš ponos. Bil nam je vsem nadvse dragocen biser. Ko je poslednjič govoril v Narodni skupščini o proračunu, so se okoli njega zgrnili prijatelji ln nasprotniki, da bi ga mogli poslušati kot v cerkvi In da bi s« mogli divit: njegovemu vsestranskemu znanju fn njegovi objektivni I in strokovnjaški kritiki v vseh reeorih. Ko se po posebnem zastopniku ndeležl pogreba ter je odredi! v to svrho komandanta IV. armije v Zagrebu, armijskega generala Svetozarja Matica, ki bo sporočil rodbini kraljevo sožalje. pa je hotel govoriti kdo famed nas, Je pohitel k dr. Žerjavu, da ee ž njim posvetuje in da dobi informacije, kajti ai ga bilo vprašanja, ki bi ga dr. Žerjav ne obvladal. Tragika njegovega življenja obstoja v tem, da se njegove sposobnosti, njegove sile, njegove brezprimerne energije in njegovo delo niso mogle v naših nerazvitih razmerah uporabiti in izkoristiti tako. kakor je on hotel in kakor bi bil on znal. To je tudi naša tragika. Dr. Žerjav zapušča za sabo veliko praznino, ki je dolgo ne bo mogel nihče izr polniti. V. Vilder. .Glasov! časopisja V »Politiki« ie napisal Gligorije Božovič obširen članek, v katerem pravi: Brez dvoma Je izgubila v oseb: dr. Gregorja Žerjava naša sedanjost važnega javnega delavca, precizno oblikovanega političnega človeka in najbolj prepričanega Ju-goslovena. Osvobojenje Je zateklo pokojnega dr. Žerjava že kot popolnoma izoblikovanega političnega veščaka. Zraste! iz srede, ki je nacijonalno posebno trpela ki se je soci-jalno hotela oteti in duhovno osvoboditi, je že takoj po končanem šolanju stal v središču splošnega naprednega pokreta v Sloveniji. Začrtal si je svojo javno pot in šei po njej brez kompromisov, moško in junaško, kakor so vedno delale le velike osebnosti. Dr. Gregor Žerjav se Je pojavil na vidiku prav tiste dni, ko se je tudi v Srbiji izvršil zgodovinski preokret s prihodom kralja Petra na prestol. V tem velikem časa je v sebi izdela! zdrave in velike osnove svojega nacijonalnega nazirania, svojega popolnega jugoslovenskega naciionalizma. Hitro je prišel v stik z enakimi krogi Zagreba in Beograda istočasno je napovedal boj vsemu nazadnjaštvu in zaostalemu v Sloveniji. Izhajajoč iz resnice, da bo novi Slovenec nacijonalno pravilen in krepak le tedaj, ako bo duševno svoboden: da bi dal novi zajednici. ki se je že slutila, svojo polno moč, se dr. Gregor Žerjav ni niti malo obotavlial spoprijeti se z nasprotnimi naziranji in dati zelo močan impulz ustvaritvi novega gledanja na svet. bolj svobo-doumnega, humanega in primernega za novo dobo. Med napredno slovensko omladino je dr. Greeor Žerjav kmalu zavzel vidno vlogo s svojimi novimi radikalnimi nastooi ter ga že pred prihodom kralja Petra n-i presto! vidimo kot voditelja in predsednika slovenske radikalne omladine ter izdajatelja njenega glasila »Omfačlina«. Kot tak ie prišel L. 1904. v Bec-grad na prvi jugoslovenski kongres. Tako izoblikovan kot politik 5n javni delavec je dr. Gregor Žerjav napravil ogromne usluge za delo narodnega csvoboienja in njedinjenja. Zato ie tudi mogel 1. 1918. stati v naiožiem krogu graditeljev naše nove države. Njegovo glavno obeležje je integralno jugoslovenstvo in brezpogojno državno edinstvo. Ti dve stvari je pokojnik nosil v duši v rrepričanju in delu kot titan, pristno In odkrito, pripravlien ra boj proti vsem, ki bi v tem oziru bili tlabi in hoteli kakršnekoli kompromise. To njegovo glavno obeležje je imelo za posledico vse njegovo nadalirre javno delo do t oslednje-ga dne. Kot Slovenec, kot pameten in pozitiven človek ie politiko pojmoval kot de-iikatno in neobičajno komplicirano človeško delo. Hodil je po rotih in smernicah, ki jih zapoveduje liudem ta nepritičena in hladna človeška spretnost. Vedno pa ie sta! kot vitez v sredi boja proti vsem ki bi hoteli posesrati po svetiniah jugoslovenskega naeijonalizma in državnega edinstva. Na tem polju je bil ris in brezkompromisen fanatik . V teši luči !e treba presojati dr. Žerja-vove politično delo. Tudi njeeovo ministrsko delo. osnovanje ljubljanskega »Jutra«, niegovo smer, njegovo borbo, organiziranje vseh nanrednih Slovencev v eno politično zajednico. njen vstop v bivšo demokratsko stranko in pozneje v bivšo samostojno demokratsko stranko — vse je bilo rezultat tega njegovega političnega pojmovanja. Bi! ie siialen parlamentarec, moder skupščinski posredovalec in mojster za solucije in sporazume, kadar so bila na dnevnem redu težka vprašanja. Kot minister dr. Gregor Žerjav nI Ime! prilike izkazati v po'ni meri svoie sposobnosti. Bi! pa je neobičajno delaven in sposoben človek. lasen, precizen, ustalien In praktičen je ta mož vede! mnoge stvari ter jih znal jasno in določno brez kolebanja presoditi do samih osnov. Ta Slovenec je bil. kakor da bi združeval v sebi sloven-sko-nemško marljivost z sralsko Jasnostjo, a kot javni delavec kot član strankarskih vodstev ln kot član ministrskih svetov se Je Gregor Žeriav povzpel visoko in stopil v ori na'maniši krog naših državnikov. »Vreme« niše: Dr. Gregor Žeriav je Ml ugleden politik in nacijonalni delavec. Zlasti se je popularizira! v času naciionalnih bojev v Avstro-Ogrski, ko je Igral vidno vlogo v slovenskem narodnem pokretu. PmlamV Nešic v E^ooradn Beoprzd. 28. .hm. p. Naš sofijski poslanik Ljuba Nešid je prisnel v Beograd, da poro« ča ministru zrminiili del o najnovejših ob« meinih incidentih in o političnem položaju v Sofiji. Danes je bil Lruba Nešič soTeiet od mk nistra ztmaniih del dr. Marinkoviča in mu podal referat. Ljuba N^šič ie zatem obi» sk?1 ministra dvora Boško Jeftiča. Uvdjavlfeme arbitražne pogodbe med Jugoslavijo in USA Beograd, 38. junija p. Tiskovni oddelek ministrstva zrna tih h del je noooj izdal komunike, s katerim ohjavlja, da so bile 32. Krni.»a v zunanjem d eij>a rimami v Wash.:ngtonu izmenjane ratifikacije Hstine o arbitražni pogodbi med Jugoslavijo ia USA. Našo državo je zastopaj naš po-elaaik r Washin£toffin dr. Pitanec Zadnja fotografija dr. Žerjava Fotografija je bila posneta ▼ Beogradu na rrtu sanatorija Slavija, t katerem je dr. Žerjav stanoval, par nr pred njegovim odhodom t Ljubljano, t četrtek, 22. t. m. popoldne, torej ravno teden dni pred njegovo smrtjo. Na desni je dr. Albert Kramer, na levi lastnik sanatorija zdravnik dr. Brezovnik. Izrazi sožalja iz domovine in inozemstva Tekom včerajšnjega dne sta prejela direktor »Jutra« dr. Kramer in uredništvo dolgo vrsto brzojavnih izrazov sožalja. Objavljamo jih nekaj v naslednjem: Dr. P. Šamal, kancelar prezidenta ČSR: Praga. Globoko in iskreno sožalje nad smrtjo in bridko izgubo vnetega sodelavci a svetovne vojne. _ Pfemysl šamal, kancelar predsednika ČSR. Dr. Karel Kramaf, predsednik češkoslov. demokratske stranke: Praga. Spominjajoč se skupnega dela z dr. Žerjavom za časa svetovne vojne za osvo-bojenje obeh naših narodov in ocenjujoč velike njegove zasluge za ujedinjenje Jugoslovenov, vam izražamo globoko sožaTje nad smrtjo našega odličnega prijatelja. — Za Češkoslovaško narodno demokratsko stranko: dr. Karel Kramaf. František Hlavaček. voditelj čeških legij t Italiji in sedanji glavni tajnik češke demokratske stranke: Praga. Dragi prijatelj! Globoko potrt zaradi smrti dr. Žerjava vam izražam iskreno sožalje in bol zaradi nenadomestljive izgube velikega pobornika zdrave demokratične Jugoslavije. — Hlavaček. Senator Vaclav Klofač. predsednik češkoslov. soeijalistične srtanke: Praga. Obžalujemo smrt odličnega sobojevnika v vaši in naši borbi med svetovno vojno in kakor vi tako tudi mi Čehi ohranimo ga vedno v rastnem spominu. — Za izvršilni odbor češkoslov. narodne socialistične stranke: Kloiač. Emil šimek, prvi zastopnik ČSR pri naši državi in sotrudnik dunajskih časopisov: Praga. Najgloblje sožalje nad 6mrtjo prijatelja Žerjava izjavlja Šimek. Ljuba Davidovič, Beograd: Beograd. Molim, izjavite rodbini jx>kojnog Žerjava moje iskreno saučešče u žalosti za njim. Mi prijatelji iz Beograda udružujemo u tuzi s prijateljima iz Slovenije i iz cele države. Izgubili smo ga, kad nam je bio po-treban najviše i njegov svetli um i njegova velika ljubav prema otadžbini. — Ljuba Da-ridovič. Beograjski župan inž. Miloš Savčič: Beograd. Tužna vest, da je dobri Gregor timro, jako me je. užalostila. Veoma žalim. Sto ne mogu prisustvovati pogrebu čovjeka, koji ima ogromne zasluge za jedinstvo, koji je bio iskreni patriota i pravi i ubedjeni Ju-goslaven. — Miloš Savčic, bivši ministar, predsednik grada Beograda. Dr. Borko, železniški direktor v Subotiei: Subotiea. Konsternirani zaradi nenadne itrašne izgube najidealnejšega Jugoslovena, prijatelja in očeta plakamo in sočustvujemo i vami vsemi in ubogo deco pokojnega dr. Žerjava. — Dr. Borko. Bivši nar. posl. dr. Shvegel v Zagrebu: Zagreb. Povodom smrti dr. Gregorja Žerjava prosim vas in vaše prijatelje, da sprejmete izraz mojega najglobljega sožalja zaradi velike izgube. — Dr. Shvegel. Vodja naeijonalistov Uroš Bjelie t Beogradu: Beograd. Prosim vas, bodite tolmač našega iskrenega sožalja užaloščeni rodbini Žer-javovi in vsej jugoslovenski napredni Sloveniji v globoki žalosti zaradi izgube oglednega in zaslužnega Jugoslovena Gregorja Žerjava. Naj mu bo lahka jugoslovenska *emlja, ki jo je neizmerno ljubil, za katero je živel in deloval. Večen mu spomin! Slava mu! — Za jugoslovenske nacijonaliste: flJroš Bjelič. ! Sava Kosanovič, bivši nar. poslanec: Plaški. Težko potresen sa najdubljim pie-jletom klanjam se seni velikog pokojnika plemenitog našeg Žerjava i molim te, da primiš izraz mojeg najiskrenijeg saučešca. — Sava Kosanovič. Bivši poslanik in pokrajinski namestnik Ivan Hribar: Karlovr varv. Ob smrti vzornega rodoljuba, neutrudljivega 6noyatelja, pogumnega voditelja moje iskreno sožalje. — Ivan Hribar. Dr. Dragičevič, bivši nar. poslanec: Pančevo. Potresen smrču dobrog druga i prijatelja Žerjava, molim te, da primiš moje i dr. Boškoviča iskreno saučešče. — Dr. Dra-gičevič, bivši narodni poslanec. Juraj Gašparac, bivši veliki župan: Zagreb. Nad smrču neprežaljenog dr. Žerjava duboko saučestvuje Juraj Gašparac. Večeslav Vilder, bivši narodni poslanec, Zagreb: Zagreb. Duboko potresen plačem za velikim Jugoslavenom divnim prijateljem Gro-gom. — Vilder. Skladatelj Petar Konjovič: Sombor. Iskreno saučešče u žalosti za dr. Žerjavom — Petar Konjovič. Uredništvo >Politike« v Beogradu: Beograd. Molimo, da primite naše iskreno saučešče povodom smrti vašeg osnivača a našeg prijatelja Gregorja Žerjava. — »Politika«. Dr. Srdjan Budisavijevič, bivši narodni poslanec: Zagreb. Duboko potresen smrču velikog Jugoslavena teustrašivog borca za pravdu i istinu, dragog druga i dobrog prij>rflja, molim, da primite iskreno saučešče. — Srdjan Budisavljevič. Sožalje Saveza dobrovoijcev: Gospod direktor! Blagovolite prejeti izraz naj i skrene jšega sočutja ob izgubi dn Gregorja Žerjava, odličnega in neustrašenega borca za osvoboditev in zedinjenje vseh Jugoslovenov že pred 1. 1914. in ves čas svetovne vojne. — Vladislav Fabjančič, predsednik oblastnega odbora Saveza dobrovolj-cev kraljevine SHS. Izmed sožalnih brzojavk, ki jih je prejela rodbina dr. Žerjava, objavljamo naslednji: Rudarji iz Bosne: Tuzla. Rudarji Žale svog dobrog ministra, žele mu večan spomen i lahku crnu zerniju i porodici izražavaju iskreno saučešče. — Podružnica Udruženja rudara talioniekih nameštenika u Kreki. Kulenovič, bivši muslimanski nar. poslanik: Travnik. Primite naše duboko saučešče nad velikom gubitkom. koji je zadesio vas i cjeli naš narod. — Kulenovič, bivši nar. poslanik. __ Vidovdan v Beogradu Beograd, 28. junija p. Zaradi današnjega narodnega praznika ni bilo posebnih javnih dogodkov. Ministri J50 dopoldne prisostvovali svečani službi božji v pravoslavni katedrali. Minister za finance dr. Š vrl jug a pa je nocoj odpotoval na Semmering k svoji rodibini. Današnje razpoloženje v prestolnici je bio izredno praznično. Navzlic slabemu vremenu se je po glavnih ulicah nabralo ogromno občinstva. Po glavnih cestah od saborne cerkve pa do dvora je bil postavljen špalir beograjske gar-nizije, pred dvorom so bili postavljeni učenci vojne akademije. Razporejene čete je obšel minister vojske general Hadžič, ki je v to svrho prispel davi iz Vrnjačke Banje, kjer se zdravi. Pogreb Pogrebni sprevod dr. Gregorja Žerjava. Razpored bo naslednji: 1. Sokolska in druga formirana društva na čelu.. 2. Pevski zbori. 3. Vsa ostala v ZKD včlanjena društva. 4. Akademska io srednješolska mladima. 5. Ženstvo. 6. Nosilci vencev in cvetlični vozovi. 7. Krsta. 8. Sorodniki. 9. Prijatelji. 10. Oficijelni zastopniki. 11. Ostalo občinstvo. Zbirališča društev In korporacij za pogrebni sprevod. 1. Vsa pevska društva se zberejo pred restavraoijskim vrtom Zvezde. 2. Akademska in srednješolska mladina se zbira poieg pevskih društev v smeri proti VVolfovi ulici. 3. Ženstvo se zbira nasproti vhoda restavracijskega vrta »Zvezde« ob Zvezdi. 4. Vsa ostala društva in kor po racije se zberejo na Kongresnem trgu od znamenja navzdol proti univerzi. Društva in korporacije se uvrste v sprevod tako, kakor so prihajali. 5. Oficijelni zastopniki in posamezni zastopniki korporadj iz dežele se zberejo v Zvezd; nasproti glavnega vhoda poslopja Kazine. Opozorilo. Občinstvo vljudno naprošamo, da pri veliki gneči na pokopališču že iz razlogov pijetete ne stopa na grobove in varuje nasade. Kolegi Iz bivših akad. društev »Slovenije«, »A drl Je« in »Tabora« se udeležimo pogreba svojega vodje v posebni skupini. -Zbirališče pred vhodom v kazinski vrt. Krsta s pokojnim dr. O. Žerjavom je izstavljena danes v soboto od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer in v nedelio od 8. ure zjutraj do pol 11. ure dopoldne v balkonski dvorani poslopja Kazine v 1. nadstr. Vpisovanje deputacij ln zastopnikov se vrši v sosedni sobi balkonske dvorane. Odbor jugoslovenskega naprednega aka. demskega društva »Jadran« poziva vse svoje člane, ki so še v Ljubljani, da se udeleže pogreba našega starešine dr. Gregorja Žerjava. — Zbirališče v nedeljo ob 10. v Akademskem kolegiju. J. n. a. d. »Jadran« ie mesto venca na krsto svojega starešine dr. O. Žerjava poklonil 150 Din dijaški kuhinji »Domovina«. Nemčije še ni izučila svetovna vojna Pariz, 28. junija s. K manifestacijam nemške vlade ob priliki desetletnice podpisa versaillske mirovne pogodbe, piše »Echo de Pariš«: Nikoli ni Nemčija s tako smelostjo zahtevala revizijo določb versaillske mirovne pogodbe. To je prva posledica dejstva, da je vlada v Angliji prešla v roke oseb socijalistične internacijonale. »Figaro« piše, da hoče Nemčija s tem manifestom pokazati, da je izročena tolpi krotiteljev. To postopanje pa dokazuje, da se mentali-teta Nemcev še vedno nj izpremenila. Obravnava proti špijonu Faloutu Praga, 28. junija h. Proces proti veleiz-da.ialcu kapetanu Faloutu je danes pričel predpraškim divizijskem sodiščem. Razpra va je bila tajna. Falout je prišel pred sodnike v civilni obleki ter je podal svoje osebne podatke glasno in mirno. Razsodba bo proglašena po polnoči. Praga, 28 junija hg. V zvezi z razpravo proti Faloutu ie policija danes dopoldne pri bivšem generalu Gajdi izvedla 'nišno preiskavo. Ta preiskava je baie v zvezi >. Faloutovo spijonažno afero. Nekateri listi so priredili posebne izdaje, ki pa so bile zaplenjene. Pozno v noč je sklenil sodni dvor da se razsodba ne bo objavila danes, temveč, da se razprava prekine in odgodi na ponedeljek ob 11. dopoldne. Vohunska afera v Belgiji Pariz, 28. junija, s. Kakor javljajo listi iz Bruslja sta bila iz belgijskega vojnega ministrstva ukradena dva važna dokumen« ta, ki se tičeta vojaških vprašanj. Enega teh dokumentov so našli pri preiskavi ko> respondence osebe, ki živi v Nemčiji. Pri nadaljnji preiskavi so našli nadaljno kopijo pri častniku, ki je zaposlen v vojnem mini* strstvu. O izvoru tega dokumenta, ni mo* gel dati nobenih pojasnil. Častnik je bil aretiran. Za »Numancijo« ni sledu Pariz, 28. junija s. Kakor javlja Agence Havas iz Lizbone, so se italijanska in španska vodna letala, ki so iskala »Numancijo«, vrnila brez vsakega uspeha. Poroka hčerke prof. Murka Dubrovnik, 28. junija n. Ataše našega poslanika v Pragi Dubrovčan dr. Rafo Arnani, se Je poročil v PTagi s hčerko znanega slavista na praški univerzi prof. dr. Murka. Jubilej ISSK Maribor Maribor, 28. Junija. Danes so se nadaljevale priredkve o priliki desetletnice obstoja ISSK Maribora. Dopoldne se je vršil slavnostni občni zbor. Kljub izcedno slabemu vremenu so se vi-šile tudi vse siportne prireditve. Nogometna tekma med rezervama Maribora in Rapida se je morala zaTadi naliva v 20. minuti pri stanju 0:0 prekinili. Hazenska družina Maribora je porazila družino ljubljanske Atene z 11:4 (3:3), dunajsko nogometno moštvo FAC pa je na igrišču, toi Je bilo deloma pod vodo, porazilo moštvo Maribora s 3:0 (1:0). Podrobno poročilo sledi v »Ponedeljku«. Dr, Žerjav kot abiturijent v krogu svojih sošolcev. (Dr. Žerjav v sredini pri okrogli mizi X) Dobili smo tretjega kraljeviča Ob zatonu Vidovega dne se je rodil kraljevski rodbini tretji potomec BLED, 28. junija o polnoči. Nocoj ob tričetrt na 12. je Nj. Vel. kraljica Marija povila zdravo dete moškega spola. Porod je potekel popolnoma normalno. Novorojeni kraljevič je krepak deček; dete in mati sta zdrava. Kraljica se je zvečer še udeležila skupne večerje s svojo materjo, rumunsko kraljico Marijo in svojo sestro princeso Ileano; po večerji je kraljevska rodbina prisostvovala v dvorcu še kinopredstavi, ki je trajala do 10. ure. Prihod Nj. Vel. kralja na Bled se pričakuje za nedeljo dopoldne. Jutri ali pa v nedeljo skupno s kraljem prispeta na Bled tudi ministrski predsednik general Živkovič in minister pravde dr. Srskič, da bosta v smislu zakonskih predpisov napravila protokol o rojstvu novega kraljevega sina. Jutri dopoldne se bo izvršil obred znamenovanja, pri katerem bo dobilo dete začasno ime do krsta. Ta obred bo opravil ljubljanski protopresbiter Dimitrije Jankovič. Bled, 29. junija. O radostnem dogodku na dvoru je bila še ponoči obveščena vsa blejska javnost in gostje v kavarnah so veselo vzklikali novemu kraljeviču in njegovi srečni materi. Porod se je izvršil nekoliko nepričakovano za mater in okolico. Traja' je vsega 40 minut. Kraljici sta bila na pomoč njen telesni zdravnik dr. Zdravkovič in dvorska babica. Dete je tehtalo po porodu 3.2 kg. Kraljica bo tudi svoje tretje dete sama dojila. V trenutku se pri kraljici nahajata njena mati in njena sestra. Beograd, 29. junija. Kmalu po polnoči se je po Beogradu, ki je zaradi Vidovega dne kljub pozni uri še jako živahen, razvedela radostna vest. Občinstvo jo je spreje'o z navdušenimi ovacijami novemu princu in kraljevski rodbini. "" Danes dopoldne se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri se bo sklepalo o slovesni objavi dogodka in o amnestijskem predlogu povodom radostnega dogodka. Kralj, ki se nahaja še v Topoli, je bil takoi obveščen in se še dopoldne vrne v Beograd. Objavil bo vojski in mornarici rojstvo novega kraljeviča v posebnem dnevnem povelju. Rojstvo bo proslavljeno po vseh artiljerijskih garnizijah s 101 topovskim strelom. Vršile se bodo zahva'ne službe božje in svečani vojaški mirozovi. * Novorojeni kraljevič je tretje dete kraljevskega para. Njegov najstarejši brat, prestolonaslednik Peter, je bil rojen 6. septembra 1923., drugi sin kraljevič Tomislav pa je bil rojen 19. januarja 1928. Načrt novega civilnosodnega postopka Zakon bo sprejet v najkrajšem času — Sekcija VZS ga je odobrila v nespremenjeni obliki — Glavni referent je ljubljanski univerzitetni profesor dr. Škerlj Beograd, 28. junija, p. Vrhovni zakonodajni svet je nocoj izdal naslednji komunike: »Sekcija Vrhovnega zakonodajnega sveta je završila pregled zakonskega načrta o civilnosodnem postopku. Sekcija je proučevala načrt 8 dni, dopoldne in popoldne, v knjižnici ministrstva pravde. Sekcija je usvojila zakonski načrt v celoti. Sejam je prisotvoval tudi referent ministrstva pravde dr. Eisner Prihodnja plenarna seja Vrhovnega zakonodajnega sveta bo v ponedeljek 1. julija ob pol 4. popoldne. Na dnevnem redu bo poročilo sekcije o tem zakonskem načrtu. Kot referent ministrstva pravde se bo te seje udeležil dr. Eisner, v imenu sekcije pa bo poročal dr. Škerlj, profesor ljubljanske univerze. Razprava o novem zakonskem načrtu bo šla naglo od rok. ker je sekcija proučila vsa glavna vprašanja, tako da bo zakonski načrt o civilnosodnem postopku sprejet v najkrajšem času.« Organizacija ministrstva socijalne politike Organizacijska uredba ministra dr. Drinkoviča — Ministrstvo ima tri oddelke; splošnega, socialnoskrbstvenega in zdravstvenega Beograd, 28. junija, r. Minister socijalne politike in narodnega zdravja doktor Drinkovič je v soglasju s predsednikom vlade podpisal uredbo o organizaciji svojega ministrstva. Po tej uredbi se ministrstvo deli na tri oddelke: splošni oddelek, oddelek za socijalno skrbstvo in zdravstveni oddelek. V splošni oddelek spadajo kaibnet ministrstva, administrativni odsek, ekonomski odsek, odsek za računovodstvo in odsek za likvidacijo bivšega ministrstva za prehrano in obnovo države. V oddelek za socijalno skrbstvo so odseki: za zaščito ^ela, za posredovanje dela, za socijalno zavarovanje, za inšpekcijo dela, za invalide, za izseljevanje in preseljevanje, za higijenske in socijalne ustanove. Zdravstveni oddelek ima odseke za bolnice, za zdravstveno službo, za higi-jeno, za zaščito mater in dece, lekar- niški odsek, referat za kopališča in I cije. zdravstveni odsek. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja ima tri načelnike, 14 inšpektorjev, 12 tajnikov I. kat., 5 uradnikov I. kat., 8 pomožnih tajnikov II. kat., 9 pomožnih uradnikov II. kat.. 5 knjigovodij in računskih uradnikov II. kat.. 1 ekonoma III. kat., 6 arhivskih uradnikov III. kat., 14 zvaničnikov, 15 dnevni-čarjev, 1 kontraktualnega uradnika. 10 služiteljev in 4 služitelje dnevničarje. Načelniki in inšpektorji morajo imeti fakultetno izobrazbo. Inšpektorji odseka za. zaščito mater in dece, ekonomskega odseka in odseka za računovodstvo morejo biti tudi brez fakultetne izobrazbe, vendar pa morajo imeti absolvirano kako srednjo strokovno šolo. Ostali uradniki in uslužbenci morajo imeti kvalifikacije po uradniškem zakonu. Dosedanji uradniki obdrže svoje položaje, čeprav nimajo po uredbi predpisane kvalifika- žalne manifestacije v Nemčiji povodom desetletnice versailleskega miru Ob 3. popoldne so zazvonili zvonovi v znak žalosti — Časopisje zahteva revizijo mirovne pogodbe — Vlada je izdala spomenico, v kateri odklanja krivdo za svetovno vojno Berlin, 28. junija, d. Danes so se vršile širom Nemčije velike žalne manifestacije v spomin desetletnice podpisa versaillske pogodbe. Po vseh šolah so deklamirali dijaki razne žalne spominske pesmi. Ob 3. popoldne so po vseh evangeljskih cerkvah zvonili zvonovi v spomin, ko so podpisali nemški delegati mirovno pogodbo.^ Vse časopisje prinaša obširne članke o podpisu versailleske pogodbe in proglaša brez ozira na strankarsko pripadnost podpis pogodbe kot prisiljen čin, izvršen v uri največje nemške onemoglosti. Večina časopisja zahteva skorajšnjo revizijo versailleske pogodbe in nagiaša, da mir tako dolgo ne more biti osiguran, dokler ne bo poprav-, ljena krivica, izvršena nad nemškim ljudstvom pred desetimi leti. Posebno ostro piše desničarsko časopisje, ki izrablja celo spomin na ta dan za svojo strankarsko agitacijo in očita državnemu kanclerju Miillerju. ki je podpisal mirovno pogodbo, da je z vplivanjem na nemško delegacijo odbora strokovnjakov v Parizu sedaj že v drugič izdal nemški narod. Nemška vlada je izdala na nemški narod posebno spomenico, ki so jo podpisali vsi ministri in predsednik republike Hinden-burg. V tej spomenici se proglaša današnji dan kot dan žalosti v spomin na oni dan, ko je bila Nemčija prisiljena podpisati mirovno pogodbo. Nemčija je sicer podpisala versaillesko pogodbo, nikdar pa ni in tudi ne bo priznala, da je povzročitelj svetovne vojne nemško ljudstvo. Spomenica se končuje z mislijo, da bo prišel čas pravega in resničnega miru, ki ne bo slonel na diktatu, temveč na sporazumnem dogovoru med prizadetimi narodi. Rekordni polet z letalom Los Angele«, 28. junija s Kapetan Hauke i« preletel progo Newyork—Los Angeles v rekordnem času '.9 ur in 12 minut. Dunajska vremenska napoved za soboto Malo izpremembe, možnost neviht zlasti v južno-alpskih deželah. „KIJVERTA" d. z o. z. konf. tvornica papirja Vožarslri pot 1 Karlovska cesta 2 Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačihrih vrečic, aktovk, Cen« nizike! kuvert z okenci itd, Blago solidno! Šport Jugoslavija : Češkoslovaška 3 : 3 (2 : 2) Lep uspeh jugoslovenske reprezentance Zagreb, 28. junija, n. Jugoslovenska no* gometna reprezentanca je danes izbojevala proti najmočnejši češkoslovaški reprezen« tanci prav časten uspeh. Tekma, ki se je vršila ob priliki destletnice obstoja JNSa, je končala s 3 : 3 (2 : 2) neodločeno. Publika je pričela prihajati na igrišče Concordije že ob 14. uri. Ob pričetku tek« me ob 18. uri je bilo zbranih na igrišču pri« bližno 10.000 gledalcev. Od prommentnih osebnosti bi bilo omeniti zastopnika Nj. Vel. kralja armijskega generala Matiča v spremstvu več drugih generalov, zagrebške« ga velikega župana, češkoslovaškega, polj« skega in francoskega konzula itd. Moštvi sta nastopili v naslednjih posta« yah: Češkoslovaška: Staplik (Slavija) « Hojer (Sparta), Burger (Slavija) « dr. Schillinger (DFC), Carvan (Sparta), Krzil (Teplitzer FQ » Podražil, Soltvs (oba Slavija), Me« dima (Viktorija Žižkov), Silny, Madeloun (oba Sparta). Jugoslavija: Mihelčič (Gradjanski) «Ivko« vič (Jugoslavija), Beleslin (Sand)«Arseni* 'jevič (BSK), Premeri (Concordija), Kunst (Hašk) « Marjanovič (BSK), Hitrec, Leinert (oba Hašk), Bonačič (Hajduk), Pavelič (Concordija). Potek igre: častni početni udarec ima Jugoslavija. V 1. min. nevaren napad Jugo« slavije. Bonačič strelja preko gola. V 3. min. pridejo Čehoslovaki pred gol Jugo« slavije, toda Beleslin rešava. V 4. min. pre« neseta Hitrec in Marjanovič žogo na češko* slovaško polje ter izvrstno kombinirata. V 5. min. izredno lepa igra jugosiovenskega napada z glavo. V 6. min. se znajde Silny sam pred golom Jugoslavije, Mihelčič za« pusti mrežo, Silny strelja iz daljave 7 m proti praznemu golu. Žoga se odbije od motke, a Carvan jo ujame ter strelja, toda Mihelčič obrani. V 26. min. hands Krzila v kazenskem prostoru. Diktirano enajstme« trovko strelja Premrl naravnost v vratarja. Publika je zaradi tega precej deprimirana. V 29. min. foula Ivkovič Madelouna. Pto« eti strel pretvori Krzil iz daljave 30 m v prvi gol. Češkoslovaška vodi 1 : 0. V 36. min. odda Bonačič Premrlu, ta Hitrecu, ki strelja vollev v gol. Stanje 1 : 1. Izenačenje je povzročilo veliko navdušenje gledalcev. V 38. min. prodre Pavelič. Sledi foul na vratarju Stapliku. V 42. min. prosti strel proti Jugoslaviji, ki ga branilec Burger ne= ubranljivo zabije v levi kot. Robinzonada Mihelčiča, ki pa ostane brezuspešna. Čeho« 6lovaki vodijo z 2 : 1. V 44. min. so naši v enaki situaciji. V prostem strelu po Bo« načiču streljana žoga se odbije od obram« be ter pride do Marjanoviča, Jci izenači z efektnim strelom iz daljave 7 m. V drugi polovici izvedejo Jugosloveni močne napade ter ostro pritiskajo Čehoslo* vake. Premrl, ki je bil v prvem polčasu dokaj slab, se izboljšuje ter prehaja v for« mo. V 8. min. konča lepa kombinacija ju« goslovenskega napada z efektnim golom Marjanoviča iz daljave 2 m. Jugosloveni prevzamejo vodstvo s 3 : 2. Bonačič strelja nekaj zelo nevarnih bomb na češkoslovaška vrata. V 15. min. bombardement Leinerta na Staplikovo svetišče. Staplik ima mnogo posla. Gledalce naravnost očara izvrstna igra Marjanoviča in Hitreca. Čehoslovakom se v 23. min. posreči izenačiti s strelom Silnega. Do konca igre so Jugosloveni stal« no v premoči, toda rezultat se ne menja. Dunajski sodnik Frankenstein je sodil zelo objektivno. Prvi dan Hermesove proslave Juniorski turnir ŽSK Hermes Kot uvod k proslavi lOletnice Hermesa •e je vršil danes juniorski turnir, čigar re* rultati so naslednji: Ilirija : Svoboda 3 : 0 Ilirija, ki je poslala v borbo dobro vi» grano enajstorico, je bila napram šibkejši Svobodi siguren favorit. Predveila je lepo igro ter s tem kronala svoj uspeh z zmago v turnirju. Hermes : Primorje 1:1 Najzanimivejša tekma turnirja. Predvsem so iznenadili juniorji Hermesa, ki so bili Primorju popolnoma enakovreden nasprot« nik ter so ga od časa do časa celo nadkri* Ijevali. Zlasti je ugajal mladi Svetic, ki je bil sploh najboljši mož na polju, in pa iz* borni vratar, ki prekaša marsikakega iz sta* rejše garde. Primorjaši so predvecfli vzorno tehnično igro, ki pa ni imela proti dobri obrambi Hermesa pozitivnega uspeha. Žreb je odlo* čil za zmagovalca Hermesa, ki je takoj na* to nastopil v finalu proti Iliriji. Ilirija : Hermes 1 : 1, v podaljšku 1:0 Hermesu se je poznala utrujenost, ven* "dar je dolgo kljuboval Iliriji, igral je do« kaj žilavo. Ilirija, ki je nastopila spočita, se do po« idaljška ni mogla povsem znajti. Pozna pa 6e Hermesu kakor Iliriji, da razpolagata z dobrimi mlajšimi močmi. Prvi dve tekmi je sodil dobro g. Miklav* fcič, finale pa precej ležerno g. Pevalek. Po končani tekmi je izročil tajnik Hermesa g. Bari zmagovalcu, moštvu Ilirije, lično da* rilo slavljenca. Tekmi je prisostvoval tudi protektor Hermesa direktor ing. Kneževič in vladni svetnik Senekovič. Program današnjih in jutrišnjih prireditev: Danes se nadaljuje proslava Hermesa s turnirjem, pri katerem sodelujejo prva mo« Btva Primorja, Hermesa, Železničarjev (Ma« ribor) in Železničarjev (Zagreb), in sicer za srebrni pokal Hermesa. V soboto: ob 16. Hermes : Železničar (Maribor), ob 17.30: Primorje : Železničar (Zagreb). —_Med odmorom prve in dhige tekme se vrši oficijelni pozdrav gostov. V nedeljo: ob 16. premaganca prvega dne hi ob 17.30 zmagovalca prvega dne (za sre« brni pokal kluba). Zvečer ob 20.30 častni večer v hotelu »Bellevue« in razdelitev daril. ' Pri častnem večeru Sodeluje orkester »Sloge« in iz prijaznosti operni pevec go« spod Banovec in g. Pavlič. Današnje in jutrišnje tekme obetajo biti velik športni užitek, posebno še z ozirom na znano izborno formo vseh štirih klubov, tako da je povsem nemogoče predvideti zmagovalca turnirja. S posebnim zanima« njem se pričakuje nastop Hermesa, ki se je za borbo sta častno klubsko trofejo te* meljito pripravil. Propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane Včerajšnjega zaključka lahkoatletskega prvenstva Ljubljane se je udeležilo le maj« hno število tekmovalcev, izključno članov ASK Primorje. Manjkala je torej konku« renca, zaradi česar so rezultati temu pri« merni. Poleg tega je še deževalo. Potreb« no bi bilo, da JLAS vsaj pri nastopih take vrste prisili klube, da se istih udeleže. Saj mora pri nogometnem športu vsak član na« stopiti pri prvenstvenih tekmah. V naslednjem rezultati: 1. met kladiva (2 tekm.): 1. Slamič 28.32, 2. Korče 23.23; 2. tek 200 m (3 tekm.): 1. Jug 243, 2. Žor« ga, 3. Slamič; 3. troskok (4 tekm.): 1. Kor* če 12.59, 2. Stolfa 11.823, 3. Slamič 11.44, 4. Pogačnik 11.34; 4. met kopja (2 tekm.): 1. Slamič 33.81, 2. Korče 25.72; 5. tek 800 m (3 tekm.): 1. Zorga 2:09.4, 2. Korče; 6. tek 5000 m: Perko v soloteku 17:48.2 min.. — Skok ob palici, tek 110 m z zaprekami in švedska štafeta so zaradi dežja in premale* ga števila tekmovalcev odpadle. Športni drobiž V dtesetih letih svojega obstoja so no* gometne reprezentance JNSa odigrale tele reprezentančne tekme: 23. VIIL 1920. v Anversi Češkoslovaška : Jugoslavija 7 : 0. 28. III. 1921 Švedska : Jugoslavija v Zagre* bu 2 : 3, 28. X. 1921 Češkoslovaška : Jugo* slavija v Pragi 6 : 1, 7. VI. 1922 Rumunija : Jugoslavija v Beogradu 2 : 1, 28. VI. 1922 v Zagrebu Češkoslovaška : Jugoslavija 3 : 4, 1. X. 1922 v Zagrebu Poljska : Ju* goslavija 3 : 1, 3. VI. 1923 v Krakovu Polj* ska : Jugoslavija 1 : 2, 28. X. 1923 v Pragi Češkoslovaška : Jugoslavija 4 : 4, 10. II. 1924 v Zagrebu Avstrija : Jugoslavija 4 : 1, 26. V. 1924 v Parizu Uruguay : Jugoslavija 7 : 0, 28. IX. 1924 v Zagrebu Češkoslovaška : Jugoslavija 2 : 0, 18. 1925. v Zagrebu Štajerska : Jugoslavija 0 : 2, 28. X. 1925 v Pragi Češkoslovaška : Jugoslavija 7 : 0, 4. XI. 1925 v Padovi Italija : Jugoslavija 2 : 1, 8. XI. 1925 v Napolju Južna Italija : Jugoslavija 1 : 3, 30. V. 1926 v Zagrebu Bolgarija : Jugoslavija 1 : 3, 13. VI. 1926. v Parizu Francija : Jugoslavija 4 : 1, 17. VI. 1926 v Havre Normandija : Jugoslavija 2 : 6, 28. VI. 1926 v Zagrebu Češkoslovaška : Jugoslavija 6 : 2, 3. X. 1926 v Zagrebu Rumunija : Jugoslavija 3 : 2, 10. IV. 1927 v Budimpešti Madžarska : Jugoslavija 3 : 0, 10. V. 1927 v Bukarešti Rumunija : Jugo« slavija 0 : 3, 15. V. 1927 v Sofiji Bolgarija : Jugoslavija 0 : 2, 31. VTI. 1927 v Beogra* du Češkoslovaška : Jugoslavija 1 : 1, 25. IX. 1927 v Zagrebu Madžarska : Jugoslavi* ja 1 : 5, 28. X. 1927. v Pragi Češkoslovaška : Jugoslavija 5 : 3, 10. V. 1929 Jugoslavija : Rumunija 3 : 2, v Bukarešti. 19. V. 1929 v Parizu Jugoslavija : Francija 3 : 1. Ob prilike desetletnice je upravni odbor JNS na seji od 24. t. m. storil naslednji sklep, za katerega bo zahteval naknadno odobritev glavne skupščine: »Odpustijo se vse kazni, izrečene po kazenskih odborih in ostalih forumih JNSa pred 24. junijem t. 1. razven kazni doživljenjske športne diskva* lifikacije in kazni po § 11 obč. prav. JNS. Prepovedi igranja zaradi prestopa iz kluba v klub ostanejo naravno tudi dalje v po* polni veljavi. Za slučaj spora, ali spada kaka kazen pod gornjo amnestijo, odloča izključno upravni odbor JNSa. V znak posebnega priznanja za športno delo v zadnjih 10 letih je JNS podelil več* j emu številu športnih delavcev častne di« plome, med njimi gg. Evgenu Betettu, An« tonu Jugu, Karolu Širclju, Josipu Neratu in Janku Wagnerju. To diplomo so dobili tudi klubi ustanovitelji JNSa, in sicer Hašk, Gradjanski, Concordia, Viktorija, Croatia, Slaven, Sparta in Ilirija (vsi Za« greb) in predsednik Češkoslovaškega nogo« metnega saveza dr. Pelikan. Diplome so dobili tudi vsi oni igrači, ki so igrali vsaj eno državno tekmo, med ostalimi tudi dr. Janez Tavčar. Wimbledon 1929. V ponedeljek se je v \Vimbledonu začel turnir za neoficijelno svetovno prvenstvo. \Vimbledonski turnir je največja teniška prireditev in kdor je nanj povabljen, mora imeti že precej zveneče ime. Letos je na njem zastopanih 23 narodov in držav; 128 jih tekmuje za prvenstvo gospodov, 64 za prvenstvo dam in 64 parov za prvenstvo v doublih. Med gospodi so najznamenitejši letošnji udeleženci ti«le: Cochet, Tilden, Borotra, Hunter, Morpurgo, Austin, Gregory, Kehr« ling, Menzel, Moldenhauer, Boussus, Brug« p on, Prenn, Allison, Jan Koželuh, Matejka itd. Lanski zmagovalec Lacoste ni prišel, ker se ne utegne odtrgati od posla. — Med damami je na prvem mestu seveda Helen \Villsova, lanska prvakinja, ki ji pač tudi letos nobena igralka ne bo opasna. Prišle so tudi Alvarezova, Miss Heine, Mme Ma« thieu, Cilli Aussenn, Miss Nuthall, Miss Bennett, Miss Ryan, Kea Bouman L dr. Kakor lani so bili tudi letos brez žreba določeni najmočnejši igrači za »izbrance« posameznih osmin odnosno četrtin, to pa zato, d"a se ne bi najresnejši pretendenti za prvake že v prvih rundah med seboj »pobi* li«. Izbrani so bili po vrsti: Cochet (Fran« cija), Morpurgo (Italija), Tilden (USA), Gregory (Angl.), Borotra (Fr.), Lott (USA) Hunter (USA), Kehrling (Madž.). Od teh je Hunter izpadel že v drugem kolu: porazil ga je Austin (Angl.). — Med damami so izbrane: Wills (USA), Alvarez (Špan.), Nu* thall (Angl.), Bennett (Angl), Jacobs (J. Afr.\ Heine (J. Afr.), Ma thieu (Fr.) in Aussem (Nemč.). — V doublih veljajo za najmočnejše: Cochet«Brugnon (lanska prva« ka), Lott«Hennessey (USiA), Tilden«Hunter (USA), Gregory«Collins (USA); Ryan« Nuthall, \Vatson=Nitchell (lanski zmago« valki); Covell=Shepherd, Ncave=Heine, Co« chet«Bennett, Hunter« Wills, Gregory=Ryan, Borotra«Bouman. Prve runde so seveda samo nekaki boji predstraž; končujejo se domala s samimi zmagami favoritov. Nekaj zanimivejših re« zultatov: Landry (Fr.) : Ludi Salm (Avstr.) 6 : 4, 6 : 0, 6 : 0, Morpurgo : Moldenhauer 3 : 6, 6 : 4, 6 : 3, 2 : 6, 6 : 4 (revanša za Hamburg; obenem dokaz, da zmaga Mol« denhaura v četrt finalu ni bila povsem ne« reelna), Lott : Duplaix 6 : 4, 6 : 2, 6 : 2 Austin je zmagi nad Huntrom dodal še no« vo, ne dosti manj efektno; v tretjem kolu je porazil Brugnona 6 : 3, 6 : 4, 6 : 0 (!). Kehrling : Collins 6 : 3, 6 : 1, 6 : 4, Kože* luh : Zerlendi 6 : 4. 6 : 4, 6 : 8, 4 : 6, 6 : 1, Tilden : Prenn 6 : 0, 6 : 0, 8 : 6, Boussus : Coen 6 : 1, 7 : 5, 7 : 5. WiIlsova je obe pT« vi zmagi dobila po 6 : 0, 6 : 0. KRANJ Športne prireditve t Ceflu. Panes dopoldne o, da podiptiSe aestaa občna 30 delnic agrarne banke. Dalie Jt. Mo stenjem, da se nabavita za ošačanje mesce g* vodovoda cesutrifugaina črpalka in motor. Kritje se bo vzelo ie vodaTmsto,dohod-■tpafceca fonda, v Jcntetrem Je naloženih že sedai, 47.000 Din hre* leioiole občinske vodarin-ske dohodnine, ki bo redi dela lepe dohodke. Ofa&fa se bo tudi vodovodna cev, kS Je napelja-m» pod mostom do hiše g. dr. Gregoriča k srez-fce£a poglavarstva. Za primer, da naprava ne be. delovala, se položi Se ena cev od srezikega j poglavorsrtva do kolodvora in Bršlfina, da se na j : ta Sačin onid-goči vsem krajem redea in obilea dotok pitne rode. Občinski za stop Je aa dalje ddeafl, da si satani občina. avtomobilsko brizgatao za Skroplje-aje oeat. K dopisa srezkega poglavarstva, naj si •Stanov] n»esitaa občima lasten pogrebni zavod, Ife-bBo sSdsoieBOf ds se te namera zaentkrat opu-Kj.. ker Js..- otrKSjpVost . prebivalstva premajh&a Is; se se stroSkl. ■ NajboK pereče vprašanje mesto« občine Je preložitev sejmišča z Loke. Preložitev forsn-ata zlasti okrajno glavarstvo in sreaki sanitetni referent. Obornskf zastop si zaeaikrat w mogel esvojrti nobenega predloga, pač pa se Je izreke! pripravljenega stremeti za tem, da se nadde sa sejmišče nov pripraven prostor. IVo5®S g. Kosa za pode! rt ev artofcomcesfje Je tflo nroderc, takisto twdi prošnji g. Vesela za o*Honp parcele St. 48 K. o. po 10 Din kvadratna »eter. Ugodeno je bilo todl prcšrtrji železniške rradbene sekcije v Novem mesta za posekanje ftinA ve>!Mi kostanjev pred nfcmo novo stavbo pri okrajnem glavarstva. Tamošajj drevored nad SeffesnfiSMii predorom ntrpi s tem precejšnjo Sondo. V ta^rri sej! Je ob&iski sastop soglasno ^Meril. da preveame mestna občina za Gasilsko fcitJtvo Jamstvo r zmesfcn 70.000 Din. Zidani most - Majland Zidani most 28. junija. iCakor Je znano, se zida sedaj tretji most preko Save pri Zidanem mostu. Ker je ta most tako velikega pomena za naš promet, le vredno, da se zabeleži nekaj podatkov o zgodovini naselbine, ki ii je ostalo ime Zidani most Leta 1234. je dal zgraditi most čez Savo babenberški grof Leopold II. Od tedaj izhaja ime. Ta most ki je stal toliko denarja. pa je dal podreti cesar Friderik IV. leta 1442., ko se je bojeval z upornimi celjskimi grofu Leta 1824 so začeli graditi sedanji kamenih most preko Savinje. Trikrat jim je narastla Savinja raztrgala še nedovršeno zidov je. Da bi se delo hitrejše izvršilo, so takratni najemniki in poznejši posestniki loške grajščine Antona Muleja obljubili delavcem vsako nedeljo vedro vina, če postavijo vsak teden po en obok. V petih tednih je bil velik most gotov. Stroški so znašali okrog 3000 goldinarjev. Kraj Zidani most Je štel leta 1835. šele štiri hiše in par gospodarskih poslopij. Te hiše so bile: skladišče idrijskega rudokopa, Poševa hiša, kier je sedaj personalna hiša železničarjev, hiša Marije Hofer pl. Saalfeld in Urbajsova hiša. Med tem časom je Sava dvakrat tako narastla, da so bile vse te hiše v nevarnosti. Pri gradit/i Južne hi bavarske železnice Be je Zidani most popolnoma spremenil. Ogel nad Savo se je moral zelo razširiti, da so dobili prostor za kolodvor. Čez Savinjo so sezidali vposrnjen in obočen drugi most iz 1260 štirioglatih kamnov. L. 1849. le bila prva poskušna vožnja po tem mostu ki Je stal 404.000 goldinarjev. V istem času ie nastala tudi naselbina *Majland«. Delavci, povečini Italijani, so si postavili v severno-vzhodnem območju Pleša lesene bajte. Te so poznejši stanovalci povečali, zidali in izboljšali. Okrog *MaiIanda« stoje dandanes mesto lesenih bajt čedna pos'oo-Ja, manjše hišice, pa tudi nekatere večje stavbe Dandanes so posestniki teh hiš skoro sami železničarji, ld dobro gospodarijo ter živijo .skromno a pošteno in pridno. Gradba novega mostu se le pričela letos spomladi fn Je uoati, da bo kmalu Izročena H vab nemu prometu, od katerega pričakuje starodavni Zidani most še pestrejšo zgodovina Vsem gasilskim društvom! V Juliju 1930 se bo vršil v Ljubljani vsestovanski m mednarodni gasilski kongres. Tovariši delegati Čehov. Poljakov, Bolgarov itcL, pa tudi gasilci drugih držav (Francije, Belgije, Nemčije, Angleške) bodo prihiteH v našo belo prestolico. da manifestirajo za zvi-šeiK> idejo bratoijulbne požrtvovalnosti. Ogromne množice gasilcev in drugih udeležencev bodo prenapolnile stanovanja, šale in druga poslopja naše Ljubljane. Organizacija ziletnih prireditev, gasilskih nastopov (proste vaje bo izvajalo datefko nad 1000 gasilcev, sprejemanje delegacij, reprezentatija, nastanitev gasilcev, ureditev zletnega prostora itd., vse to bo stalo na sto in stotisoče Din. Vkljub temu, da računamo s sigurno podporo oblastev. razpoložljiva sredstva še daleč ne bodo dosegla predvidenih stroškov. Zato apeliramo na vsestransko pomoč našega članstva. — Razpečavajte Vam že dostavljene denarne bloke. Apelirajte ob vsaki priliki na dobrosrčnost naroda, ki je gasilstvu naklonjen, ker uvideva neizmerno koristnost naših organizacij. Kongres v Ljubljani mora biti največja in najimpozantnejša manifestacija Jugoslavije. Naj naša nad 20.000 mož broječa gasilska sila pokaže, da zna dostojno sprejeti tuierodne in slovanske gasilske goste. Zato na delo za veličastno misijo, ki smo si jo nadeli lani na skupščini JGZ! — Kongresni odbor Jugoslovenske gasilske zveze. Kulturna avtonomija koroških Slovencev Letošnji občni zbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« je bil skoraj izključno v znamenju kulturne avtonomije za naš narod na Koroškem. Iz poročila deželnega poslanca koroškega, g. dr. Petka, ki ga je podal na občnem zboru, posnemamo naslednje velezanimive podatke o pogajanjih za uresničenje te glavne zahteve naših koroških bratov. Dasiravno so se lansko leto prekinila pogajanja zaradi bistveno si nasprotujočih slovenskih in nemških nazorov glede kulturne avtonomije, so se Slovenci vendarle odzvali pozivu na nova pogajanja, da tako pokažejo svojo dobro volio. Razbila so se pa tudi ta nova pogajanja in sicer na seji šolskega odseka koroškega deželnega zbora 7. majnika t L Vzrok je bil pač ta, da na eni strani nemški krščanski socijalci zavzemajo stališče, da bi kulturna avtonomija koroških Slovencev pomenila delitev Koroške, socijalni demokrat je pa so mnenja da se ne more zahtevati od nezavednih Slovencev, ki so glasovali za Avstrijo ob plebiscitu, da gredo skupaj z narodnimi Slovenci. Enakega prepričanja so pač tudi* vsi nemški nacijonalcL Koroški Slovenci gtoje neomajno na stališču, da mora šola, zadoščati dvema zahtevama: da podaja slovenski deci vsaj začetni pouk v materinem jeziku in da z ozirom na teritorijalno lego in socijalno strukturo koroških Slovencev nauči slovenske otroke nemškega jezika tako, da ga morejo uporabljati v javnem življenju. Zato tudi ne zahtevajo samoslovenskih šol, kar se je z nemške strani popolnoma po krivem tolmačilo kot narodna manjvrednost Šol.cke oblasti sicer niso koroškim Slovencem nikdar odrekale upravičenost njihove zahteve po pouku v materinščini in naučenju nemščine, kar so dokazale z ustanavljanjem utrakvističnih šol. Toda te šole so šolske oblasti vedno bolj in bolj zlorabljale v svoje germanizacijske namene in so v ta namen dosledno izrivale iz njih pouk v slovenskem jeziku. Nemški načrt kulturne avtonomije za koroške Slovence sloni na naslednjih načelih: Kdor hoče biti Slovenec, naj se vpiše v kataster, ki bo podlaga ljudski skupnosti. Ta skupnost ima pravico za svoje otroke ustanavljati ln vzdrževati samo slovenske šole. Vse obstoieče utrakvistične in nemške šole pa ostanejo v upravi deiele, ki razpolaga ž njimi po svoji volji. Tekom pogajanj so ta načrt Izpremenili toliko da naj bi za vzdržavanje avtonomnih slovenskih šol skrbeli dežela in občina, ker so dani pogoji državnega šolskega zakona, ki zahteva za ustanovitev šole za 40 otrok v okolišu 4 kilometrov. Od obstoječih šol slovenskega jezikovnega ozemlja bi prišle tiste v upravo slovenske ljudske skupnosti, kjer bi se dve tretjini staršev vpisali v slovenski narodni kataster. Za Slovence je ta predlog nesprejemljiv, ker bi se s tako uredbo izpremenila sedanja zakonita podlaga šolstva in bi se pretvorile vse utrakvistične šole v nemške. Obenem bi se pa ž njo še bolj poglobil narodni razkol med koroškimi Slovenci in podačila germanizacija, ker bi se smatrali za Slovence potem edino le še tisti ki bi bili vpisani v slovenski narodni kataster, vsi takoimenovani »Nemcem prijazni Slovenci« bi se pa smatrali in šteli za Nemce. Zato je zastopnik Slovencev zahteval v šolskem odseku, da se mora zvezati ustanova narodnega katastra z obstoječim šolstvom in sicer tako, da bi podlago avtonomnega šolstva tvorile vse dosedanje utrakvistične šole z vsemi šolskimi otroki, za katere so te šole obvezne. Edino na ta način bi se zagotovil pouk v materinem jeziku otrok. Stvar pouka v nemščini bi se morala prepustiti avtonomiji. Vse to pa naj ne velja ne za sedanje ne za bodoče večinsko šolstvo. — Te zahteve pa so Nemci odbili in tako so se pogajanja razbila. G. poslanec dr. Petek je svoje poročilo zaključil takole: »Uvažujoč vse okolnost! oo'o7a|a, hočp-mo zbližanja z nemško mislečimi Slovenci, ker nam Je resno na tem, da se reši manjšinsko vprašanie. To naše stremljenje pa ni po volji nekaterim krogom v Celovcu, ki na vsak način rablio iredento. Pri naši popustljivosti skrčujemo našo zahtevo na minimum, od katerega pa ne moremo več popustiti, ker bi bilo to Izdajstvo na slovenskem ljudstvu na Koroškem. 'Mi se ne ustrašimo našega stališča zastooati v«?V čas pred javnostjo. Prepričani smo, da še ni izrečena zadnja beseda.« Ku'tuma avtonomija koroških Slovencev je tako še vedno vprašanje neizvestne bodočnosti. — Rokovnjaške storije Zagorje, 2i>. junija. Tudi prebivalstvo naše okolice je bilo v velikem strahu pred zloglasnim razbojnikom Jakopinom in od duše so se vsi oddahnili, ko je ta razbojnik prišel v roke pravice. Marsikaj je vpletla tudi ljudska domišljija v.doživetje in udojstvovanje tega razbojnika, ker ie vsem na mah prišel na misel mladi razbojnik Cigar. To je bil sin ubogega bajtarja iz Ostredeža občine Polšnik. Ta fant je pred 35. leti prišel k svoji teti v Zagorje ter pri njej na obisku prvič okusil kavo in jedel bel kruh. Prve njegove tatvine in njegovi ropi so imeli za cilj ta velik užitek. Potem je seveda kradel in ropal tudi druge vrednosti, da bi si lahko privoščil, kar si privoščijo delovni ljudje doli v dolini. Prve njegove tatvine so bile nerodne, a ko so ga po prestani kazni izpustili je začel s tem zločin-stvom z nova in imel je dokaj zvestih prijateljev - pomočnikov. Tudi o njem se pripoveduje, da je srečal kmetico, ki je nosila košaro jajc in ko jo je vprašal, kaj misli o razbojniku Cigar-ju in mu je ona med odgovorom zabrusila več psovk, jo je privezal ob prvo drevo ter obmetal z jajci iz njene košare. Za dobo razbojnika Cigarja so še žive priče in tako ena še danes opisuje, kako je nekdaj rešila nesrečno žensko, privezano ob drevo in vso oblito s tekočino jajc. Nadalje so še žive priče o pretkani tatvini konja. Cigar je ukradel konja nekemu posestniku, ki je bil na potu na sejm konja Je prodal nekemu župniku in ko je prenočeval pri župniku v hlevu, je predanega konja zopet ukradel. Zaradi takih in podobnih tatvin je bil Cigar obsojen na 20-letno ječo, iz katere pa je pobegnil. Iz domorod-nih krajev se je za nekaj časa odtegnil, potem pa si je osnoval tatinsko in razbojniško tolpo po večini iz ciganov ter je dolgo časa ogražal svoi redni okraj. Končno so ga orožniki zajeli v zasedi ter ustrelili. Podobnega legendarnega tatu In razbojnika ima Savinjska dolina v osebi Guzeja, ki je bil baje tak, da je bogatine slačil, siromake pa oblačil, ubijal bogate kmete ter denar podtikal revnim pod steljo zažigal premožnim kozolce, da bi nekaj žita dobili reveži, potem pa vsa svoja razbojniška junaštva še povdarjal na ta način, da je od mimoidočih enega pretepel, drugega pa nagradil od plena, katerega ie bogzna kje naropal. Tega legendarnega razbojnika je po ljudskem pripovedovanju ugonobila nezvestoba ženske, s katero je delil zvesto svoi plen in ki je bila tudi splošno znana kot ljubica strahovitega Guzeja. Pri ljubici je vasoval v kolibi nekje v Košni-ci med St Jurjem in GTobelnem in k.ier so ga zalotili orožniki ter po kratkem boju tudi smrtno ukrotili. Ko so — kakor smo že poročali — v Zagorju orožniki aretirali od raznih sodišč zasledovanega tatu Smolnikarja, je ljudstvo tudi okrog njega razpredio mrežo vsakovrstnih zločinov, ki so se neizsledeni dovršili v zadniem času v okolici — in imenovalo ga je za »gorenjskega Jakopina«. Bil pa Je tudi dober lov orožni.štva, kajti aretiranec ima po dosedanjih ugtovitvah na vesti že 10 večjih tatvin in vlomov. Te zločine je izvršil ali sam, aH pa skupno z nekim Trilerjem, ki ga je orožništvo končno po daljšem zasledovanju tudi aretiralo. Smolnikar nI bil nevaren samo tam. kjer ga že Itak zasledujejo, marveč je izvrševal tatvine tudi v savinjskem okrožju. Blizu Slo-venjgradca je oropal celo barako lesnih delavcev, ki cr> — za"o-'eni v gozdu _ pustili v baraki živita in denarne vrednote. Preprečena železniška nesreča Zagorje, 25?. juniia. V četrtek po 22. uri ie rudar Alojz Judež grede domov preko Šklendrovskega mostu začul grom skaline, ki se je skotalila po hribu proti železniškemu tiru. Judež ie tekel k tiru ter opazil, da leži tam velika skala sredi tračnic in da bi se na njei moral ponesrečiti vsak prihajajoči vlak. Vse moči je napel, da bi oviro odstranil, a teža je bila prevelika. Odhitel je na postajo ter opozoril osobie na nretečo nevarnost Kretnika Hink in Cebular sta odšla ter s pomočio najditelja skalo po večjem trudu odstranila s prosre. Ravno, ko so bi'i gotovi. se je pribMraF tovorni vlak št. 44. Skala je ležala blizu 384 km in gotovo ie, da jo je z brega izruvalo deževje. Ker deževje še traia ie vsekakor trebn noreča ti nrogi večjo pozornost pred skalnatimi navalu ....-v/".-*..}:-. * *..■- i v Scn$adjal d)ane& premijeta ((kut&cfiCafm) Velefilm cirkuških senzacij! Življenje cirkuške . arene! V glavni vlogi sloviti HEINRICH GEORGE kj podaja v nepozabni, prekrasni vlogi kot slavni klovn Jig dramo njegove silne in požrtvovalne ljubezni. Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. iu 9. uri. Elitni kino Matica, Tel. 2124 I -v- -itf s«? Vf w često obofi na zaužiti neprimerni ia pokvarjeni hrani. Tudi ma odrasli smo izrpostaviijeiM isti nevarnosti. Tam hm-še občutimo to v krajih, kjer ni ne 3 lekarne. Zato kupi vsaka skrbna mati r?? že pred odhodom na počitnice, za des:sife3cd!o želodca neobhodno potrebni pravi »PLAMNKA. čaj v najbiižfi lekarni. Po pošti pošilja: lekarna Mr. BAHOVEC, LJubljana. 8125 aa^mam i B u. i lil i^n——^M^B fri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo Ch^noferr^vi Dobi se v vsaki lekarni 3-a Salonit Sokolu Žerjavu v spomin! Saj je bil br. dr. Gregor 2erjav res v prvi vrsti javni delavec, politik, organiza« tor, toda kdor je imel priliko, razgovarjati se ž njim o sokolskih vprašanjih, je kaj hitro spoznal, kako globoko in resnično so* kolsko je čutilo njegovo srce. In kako ne! Saj je bil ustanovitelj one velike dijaške fronte, ki je prinesla med slovensko in ju« goslovensko dijaštvo novega duha, novih misli, novega pokreta in si je napisala na svojo zastavo krasno geslo: Iz naroda za narod! — Kako zvest naš sokolski pristaš in tih delavec je bil pokojni brat, kaže že dejstvo, da je bil vedno in vsikdar točno poučen o vseh naših večjih akcijah, vedel je o vseh naših prizadevanjih, pazljivo je sledil naše sokolsko časopisje; zato je bilo njegovo naziranje vedno jasno, bistro in usmerjeno na napredek naše velike organi« zacije. Odšel je iz naših vrst brat, ki mu bo tež« ko najti naslednika. Četudi vsestransko za« poslen z raznovrstnim delom, je vedno na« šel še časa dovolj, da je posvetil svoje mo« či tudi razvoju Sokolstva. Nešteto je sokol« skih društev po naši ožji domovini, ki se danes s tugo spominjajo ocfhoda tega naše« ga dobrega brata. Širom naših žup stoji vse polno sokolskih domov, ki so in bodo osta« le živa priča Žerjavovega udejstvovanja, prizadevanj« in sokolske požrtvovalnosti. Brat Gregor ni delal hrupno. Toda kar je storil, zlasti v gospodarskem oziru za našo organizacijo, vedo ceniti vsi oni Sokoli, ki so imeli priliko, spoznati njegovo delo od blizu. Premnogi šo frenutki, ko se je z vso intenzivnostjo velikega svojega duha posve* til reševanju marsikaterega težko rzvedlji« vega problema. Društvo za zgTadbo dru« štvenih domov je pod njegovim vodstvom tekom nekolikoletnega obstoja prav krepko poseglo v življenje naših sokolskih društev in jim osiguralo streho, da so se lahko ne« moteno, pod lastnim krovom posvetila pra« vi sokolski vzgoji članstva, naraščaja in dece. Pokojnik je bil član Sokola I na Taboru, katerega članstvo plaka danes ob odprtem grobu. Izgubilo je odličnega brata, tihega delavca, katerega delo pa bo zapustilo tudi v Sokolstvu globoke brazde za seboj. Ve« lika in ponosna taborska zgradba je zgra« jena iz tisočerih kamnov in kamenčkov, br. Žerjav pa je bil med onimi, ki so pričeli in pomagali zlagati vso maso v lepo obliko vano stavbo. Kjer je mogel, se je spomnil Tabora in Sokola I in jim je stal c>b strani kot zvest član, sodelavec, svetovalec in ak« tiven borec. Tudi Tabor je in bo ostal poz« nim rodovom spomenik njegovemu delu, njegovi incijativnosti in energiji. V odlo* čilnih trenutkih, ko je šlo za biti ali ne biti, se je br. Žerjav ravno pokazal pravega brata in Sokola. Z nepopisno energijo in požrtvovalnostjo, vkljub težki bolezni, je bil vedno v prvih vrstah onih borcev in hraniteljev, ki so končno odbili vse nasko« ke na pravkar zgrajeno sokolsko trdnjavo. Toda ne samo Sokol L vsa sokolska dru« štva v Sloveniji so imela v bratu dr. žer« javu vnetega zagovornika, navdušenega pri« jatelja in »obrata. Ne enkrat, sto in stokrat je priskočil s svojim znanjem, svojo na« klonjenostjo in globokim sokolskim prepri« čanjem ter delal, pomagal, vzpodbujal, gra« dil, nikdar podiral Ni ga bilo videti na vidnem mestu v soko^ki organizaciji nikjer in vendar je bil povsod! Ideje našega borca bo ohranilo naše So« kolstvo v globokem spominu! Njegovo ti« ho, nesebično delo nam je lahko vsem zgled, kako se izpolnjujejo sokolske dolž« nosti. Četudi mu je njegova zaposlenost na vseh poljih udejstvovanja puščala le malo časa za delo v Sokolu, nikakor ni nikdar zanemarjal svojih članskih dolžnosti, tem' več je vedno iD ob vsaki priliki pokazal, da je de'.iven, zaveden in vztrajen Sokol, ki si je Tyrševe nauke globoko zapisal v svnto srce. Pojdimo bratje in sestre, ter sledimo nje« govemu zgledu — podesetorimo svoie dolž« nosti in izpolnitijmo jih tako, kakor po« koini brat dr. Gregor Žerjavi — Vecnaja mu pair.jat! V. Sv. (V's!di Sokol na te!©va$is£u V nedelio 16. t. m. popoldne je priredilo svoj javni nastop Sokolsko društvo v Ce« Im, da pokaže sadove srvojega plemenitega tihega dela v telovadnici. Kakor znano, je pričelo lansko jesen dru» štvo po 15'etnem prestanku zopet s telo« vadbo v Sokolskem domu v Gaberju. Kar ie pokazal ta ukrep celjskega drušitva naj« lepše usnehe. Celjski Sokol je postavil letos tako od« lično š+evilo telovadcev in telovadk na te« lovadišče, kakor ga ne premore malokatc ro društvo v Jugoslov. sokolskem savezu. Da se je to doseglo gre v prvi vrsti vsa pohvala prednjačkemu zboru in posebej še br. načelniku Poljšaku in sestri načelnici Grudnovi. Pričel se je telovadili nastop z žensko de» co. Prisrčkan nostop 80 sr?kanih deklic z vaiami r zastavicami ie uspel tako, kaVor smo orjča^Kvali od niih voditeHtce. s. De« belikove. Prelo* ?n br. dr. Dolni^ar s+a pripeliala 72 najml*iš:h na telovadile, ki so 7. vso n*?ljivostjo izvedli za ta oddelek nifio pretežke proste vate. Na tem mestu Ie nripomnlti, da srno opa« žili, med deco otroke iz vseh celjskih slo« je^. Zi moško dteco je p-rifo na te1ovrd-'5če le 16 naraščainfc nod vodstvom s. D^ehlo« ve, ki so m pokazale, da obvlada io no« vsem določene iim vaie. Predniački zbor moral poiskati vzTok. zakaj" se i> ta od« delek, ki je štel navadno okrog 50 nara« ščajnic, številčno tako skrčil Br. Tonče Grcbelnik nam je predstavil 28 postavuib naraščajnikov, ki so želi za svoj točno iz« vršen nastop zasluženo pohvalo gledalcev. Da so bile proste vaje članic, ki so na« stopile pod vodstvom s. Grudnove v števi« lu 44, — kakor vsikdar — dovršeno izve« dene, ni treba še posebej povdarjati. Posebno pozornost pa je vzbujal prihod članov na telovadišče, 64 po številu. V lem oddelku smo videli starejše brate v še več« jem številu kot lani, ki niso prav nič za« ostajali ▼ izvedbi težkih prostih vaj za mlajšimi, marveč so jih celo nadkriljevalj v gibčnosti in strumnosti. Izredno prijeten vtis pa je napravilo na gledalce in na javnost sploh, da smo vide« li med nastopajočimi člani zastopnike naj« različnejših slojev. Nastopila sta s člani tu« di župni starosta br. Smrtnik in društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec. Ženska orodna telovadba je pokazala, da se v izdatni meri in z uspehom goji ▼ društvu ta panoga telovadnega sistema. Člani so postavili 5 vrst in moški naraščaj eno vrsto na orodju, razen tega je nasto« pila š-e vzorna vrsta članov na drogu. 1» vedbe na posameznih orodjih so se ▼ ce» loti posrečile: Sodelovala je s Sokolstvoin, kakor vs« leta sem, tudi vojska, ki je s svojim tako strumnim nastopom enkrat s prostimi va» jami, dvakrat pa z vajami s puškami v po« polni boini opremi, vzbudila kar največje navdušenje in odobravanje gledalcev. Telovadni nastop je zaključila devetorica članic, ki so brezhibno izvajale za zlet r Poznanju določene proste vaje, kamor od* idejo z reprezentanco JSS. Spored je bil srečno sestavljen, mnogo« ličnost posameznih točk, strumen in živa* hen odhod že nastopivših in takojšen pri« hod na vrsto prihajajočega oddelka ter dobra godba ljubljanske »Sloge«, so od» vzeli celjskemu nastopu ono dolgočasnost, katere se navadno bojijo naši ljudje, ko gredo gledat telovadne pnreditve. Obisk je bil rekorden in ni doslej pri* sosrvovalo domačemu telovadnemu nasto« pu nikdar toliko ljudi, kar naj bo celj« skim bratom in sestram v največje zado« ščenje za njihov trud. Zdravo! Dr. M. Samo Ni ^ G^moij Patent 5922 (olje «ii krema) za solnčenje in masažo Vas obvaruje solnčariee in peg, ter Vam naredi kožo gladko in enakomerno bakreno zagorelo. Dobi se v vseh leka nan in drogerijah. DROGEPIJA GREGORlC, LJUBLJANA Prešernova ulica št 5. Pred ma Kameleon Svete ztmanjosti pač ne »na spremeniti, sprt- mintfa pa sw)a imena. Danes se Lmeouje Gj*» Vera ia se pojavi na enem koncu Juso-siavije, jiKri je že zopet Olivera Galvanska in se prik*« že druaje. Detoletu je ime Ančka, piše se pa Oblak in Je bila nekdaj prodajalka v Zagrebu. Dekle je staiTO 30 let. Svojih imen ne spretnž-rcja za kratek ča«, pač pa se na ta način lažfc skrihra pred parajrrafom, ki jo ve5kra,t zasledili«. Lani se je poleti znašla v LJiAJisami pri Francki P. Kako prijazno in ljubeznivo je govorila dobri Francki, da 8 Je ta dala stanovanf« io Ji vse zaupala. Ko Je neki dan morala po opravkih, Je prepustila stanovanje Ančki, katera ji je sveto obljubila, da bo pazila nanj, da naj le brezskrbno are po svetu. Franca je cdš;!a. Ko pa se je vrnila, Ji Je zmanjkalo denarja in šla Je v hranilnico, da bi dvignila par sto dinarjev. »Gospa, saj ste ravno včerai dvts-nili svoj denar,« Ji je defcl in K vrnil knjižico. »O, ta Sfeiparska An-Ska, pa me je ogoljufala za 1000 D!m«, je pričela tarnati Frandka in oiiSfe. V Novem Sadu je vrsela Ančka želeemiSko fc-giitknaciio svoje zmrte Štefke, pa pravi, da So je Štefka sama dala. Aaička se je pozneje zopet pojavila ▼ LM>-liani. Zdaj je obiskala prodaja.lnico Katoliške tiskarne, kjer se je pre m« tenka predstavna za nečakinjo profesorja Snoja in prodajalka Ji na.se<3ia in Ji zaupala 500 Din posoSi'a. Se eokrat se je obdolženka odkovala. FVe-eovoriila Je Antona P, da ji Je izročil suikujo et železniSkesa uradnika Romana S., M Je bil 'e-daJ v Osijekn. Ančka Je suknjo prodala in Roman Je bil lainsko zimo brez nje. Ančko Je ljubljanski kazenski senat obsodi n« 4 mesece ieče. Nepošten preraogar Premogar Lojre Je vedno prodajal dober premog in pošten fant je bil. Leitos pa gz je motila vročina, tako sam trdi, siceT bi se n< spozabil tako daleč. Bilo mu je vroče in imel J« kar suho grlo. Res Je hudo v tej vročini prevažati premog in ga prenašati po hišah. Lojzeta je vročina omamMa. Pa si je deiial: »Bom že 5e zaslužil in drugič poravnal Skcdo« in že je bi! v gostilni. Če pa je Lojze v gostilni, pozabi, kdaj ga ima dovolj. Mesto, da bi si privoščil par kozarcev, še! domov in povedal gospodinj!, kako Je bil žejen ter Ji oWj:it>il nasfledtrji da« denar vrniti, je pa kar pil. Na-Sbrž« je plačeval tudi veseli družbi, saj Je zaslužil za premo? ofooli 700 Din. a gospodinji Je prinesel le 200 D-n Prišel ie domov p^an in rekel, da Je denar zapil in da Je teh 200 Din vse. kar ima. NasJed-nfl dan pa Lojzeta sploh ni bilo več Wizm. Go. spodinja ga Je naznanila im zdaj mu ne bo 10 dni treba prevažati ki nositi premoga. m Amerika; ra j za zločince Delinkventi prihajajo večinoma z juga — Chicago, središče zločincev — Pravila in načela organiziranih tatov in roparjev Zaščitniki manjvrednih elementov — Nemoč oblasti — Usoda Ala Caponeja, kralja zločincev — Morilec in razbojnik, podjetnik in finančnik v eni osebi »Življenje ln lastnina sta v Zedinjenih državah razmeroma manj varna nego v vsaki drugI civilizirani deželi.« Te besede je pred nedavnim izrekel predsednik Hoover in statistični podatki o delovanju ln organizaciji ameriškega zločinstva, ki jih objavlja neki dr. Hoff-man iz Newyorka, dokazujejo, kako upravičena je ta trditev. Iz statistike, ki ni niti izčrpna, izvira, da se je samo število umorov od 1. 1900. dalje podvojilo. Največji kontingent morilcev dado južne unijske države, deloma zaradi razmeroma velikega števila črnega prebivalstva. Deset vodilnih južnih držav daje 38.6 umorov na 100.000 prebivalcev, dočim jih daje deset vodilnih severnih, vzhodnih in zapadnih držav »samo« 10 na isto število prebivalcev. Med severnimi mesti stoji Detroit na čelu z 228 umori (16.5 odst.), sledijo Chicago (498 umorov, 15.8 odst.), Cleveland (134 umorov, 13.3 odst.), Philadelphia (182 osnovala v Chicagu kriminalno komisijo, ki naj bi mesto očistila zločinskih gnezd. Njeni uspehi so bili dokaj problematični. Šele ko so postavili lansko leto 76 letnega Franka Loescha za predsednika te komisije, je šla energično v bistvo stvari. Loesch je začel odstavijatl sodnike, ki so proglašali mile sodbe nad prijetimi zločinci in je razbil alijanso med gangi in politiki, tako da se n. pr. pri zadnjih volitvah ni več obnesla. Loesch je spravil tudi kralja vseh chi-caških zločincev, zloglasnega Al Caponeja, v ječo. Vendar so tudi njegovi uspehi precej malenkostni ln to dokazuje baš zadeva s Caponejem samim. Al Capone je kakor mnogo vodilnih chicaških zločincev po rodu Italijan. Bil je najprvo »telesni stražnik« isto tako zloglasnega kralja zločincev Johna Torria, ki so mu nekega dne postala tla prevroča in je izginil z naplenjenim bogastvom v svojo domovino Italijo. Tedaj je postal Ca- Ameriški policisti krote nasilneža umorov, 8.8 odst.), Newyork (401, 6.7 odst.) in Los Angeles (70, 4.7 odst.). Čeprav Chicago ne stoji prav na prvem mestu, vendar je to mesto glavni center Vseh zločincev, ki imajo tu najbolje urejeno organizacijo. Najnevarnejši zločinski tip. V Chicagu je n. pr. središče tako zva-nih »racketeerjev«, ki se bavijo z najrazličnejšimi zločinskimi podjetji, predvsem s prodajo alkohola in izsiljevanjem, in so tako dobro organizirani, da jim ne pride nihče do živega. Celo mesto so si razdelili v okraje, ki jih obvladujejo s svojimi »gangi«, organizacijami večjega števila zločincev pod vodstvom posebnega poglavarja. Član enega ganga ne sme prestopiti in delovati na ozemlju drugega ganga, ker ga sicer čaka smrtna kazen. Vsak gang ima v to svrho svoje posebne »policijske« in kazenske oddelke. Ker pa vlada med posameznimi organizacijami velika konkurenca, ker kradejo druga drugi kolikor morejo, so kazenske ekspedicije in poboji na dnevnem redu. Državne oblasti pa gan-gom večinoma ne morejo stopiti na prste, ker imajo ti svoie zaščitnike celo med visokimi političnimi in upravnimi osebnostmi, ki se zavzemajo zanje za ceno velikih podkupnin in pomoči ob času volitev. Gangi so mogočen politični faktor ln ta njihov vpliv se kaže zelo značilno na primer v sledečih številkah: V zadnjih dveh letih je bilo v Chicagu in okolici 760 umorov, samo v 22 slučajih so prišli krivci pred sodnike, ki so jih 10 obsodili na smrt. Med temi 760 umori je bilo dokazanih 130, ki so jih izvršili gangi — a nihče ni nikogar pozval na odgovornost. Večina umorjencev je pripadala zločinskim organizacijam in so padli kot žrtve drugih zločinskih organizacij. Državna oblast brez moči. Ze iz teh številk, ki smo jih navedli, je videti, kako malo moči ima oblast, da bi naredila konec tem neznosnim razmeram. Naši čitatelji se spominjajo, kako je država organizirala cele vojaške ekspedicije, da bi ustavila delovanje gangov in jim onemogočila medsebojna obračunavanja na javnih ulicah, ob belem dnevu, ob sodelovanju strojnic in ročnih bomb. Ze pred desetimi leti je Zoro vode proti sivim lasem! pone njegov naslednik ln gospodar vsega južnega chicaškega dela, to pa po hudih bojih s konkurenčnimi gangi, ki jih je uničil drugega za drugim. Na njegovo povelje se je izvršila menda večina umorov zadnjih let, a nikoli mu ni mogla oblast do kože, ker' se je znal pred vsakim umorom odstraniti na eno ali drugo svoje posestvo v južnih unij-skih državah. Capone je namreč sila bogat človek in v Chicagu samem ima celo palačo. To bogastvo si je nagrabil s tihotapljenjem alkohola, z osnovanjem tajnih igralnic, beznic in javnih hiš, predvsem pa s pobiranjem prisilnega davka, ki ga morajo plačevati trgovci in industrijci raznih strok posameznim gangom, da jim dado mir. Neverjetne razmere, ki vladajo v Chicagu, ilustrira pač najbolje dejstvo, da so pobrali gangi samo lansko leto 136 milijonov dolarjev tega davka, to se pravi: na vsakega prebivalca Chicaga je odpadlo 45 dolarjev. Mnogi podjetniki si ne znajo drugače pomagati, kakor da pritegujejo poglavarje gangov kot svoje družabnike in tako je mogoče, da fungira n. pr. razbojnik in morilec Capone pred javnostjo in pred oblastjo ne kot razbojnik in morilec, temveč kot — podjetnik in finančnik... Kakor omenjeno, se nahaja sedaj v ječi. Obsodili so ga na leto dni — pa ne zaradi zločinov, ki mu jih niso mogli direktno dokazati, temveč ker so našli pri njem nabit samokres. Obsodili so ga zaradi nedovoljene nošnje orožja. Kakor poročajo, so že na delu sile, da bi ga vrnile njegovemu »poklicu« — poklicu suverenega razbojniškega poglavarja. Bodoča kraljica Anglije? Švedska princesa Ingrld, ki Je bila rojena dna 28. marca 1910 v Stockholmu ln Je pa Informacijah merodajnlh člnlteljev baje določena za te-no Waleškeua princa, angleškega prestolonaslednika Edvarda. Dunaj bo v 60 letih malo mesto O Izumirajočem Dunaju se je že ponovno pisalo. Najnovejša statistika prinaša konkretne podatke, ki pravijo, da je bilo lansko leto v avstrijski pre« stolnici več smrtnih slučajev nego po« rodov. In sicer je umrlo 6000 ljudi več, nego se je rodilo novih. Avstrijsko časopisje, ki navaja te številke, dolži za krčenje prebivalstva abortiranje, ki se je baje na Dunaju silno razpelo. Rodbina in pojem dru« žine prihaja s tem ob pravo vsebino, zakoni niso več zakoni. Če pojde po tej poti naprej, so izračunali strokovnjaki, da bo Dunaj tekom šestdesetih let — malo mesto. Grobnica na planinah V Hannovru na Nemškem je umrl tajni svetnik dr. Arnola, bivši profesor ja kemijo na veterinarski visoki šoli. Pokojnik je bil vse svoje življenje vnet alpinist. Že ko je hodil v gore, je sklenil, da hoče po smrti počivati med njimi in si je izbral vršac na Ar-noldovi višini, 2700 m nad morjem za svoje poslednje bivališče. Tam si je dal postaviti, boljše rečeno vsekati v skalo mavzolej, ki ga bodo sedaj obprli, da polože vanj Arnol-da k zadnjemu počitku. Kakšen turist je bil Arnold. izhaja iz dejstva, da je preplezal v svojem življenju nad petsto vršacev, ki so dostopni le najboljšim planincem. Nemška alpinistika je izgubila z njim vzornega moža, ki je bil po telesu in duhu sin narave. Šestdeset ur brez spanja Ameriški profesorji na univezi v Wa-shingtonu so napravi poskus, koliko časa vzdrži človek brez spanja in kako se pri tem počuti. Izbrali so med svojimi slušatelji osem krepkih fantov in jim naložili, da ne smejo zatisniti očesa celih 60 ur. Eksperiment je pokazal sledeče rezultate: duševna krepčina in možganska prožnost je bila prilično dobra tudi po drugi neprespani noči, analiza krvi pa je pokazala, da se ie število rdečih krvnih telesc zmanjšalo, število belih pa povečalo. Tudi pritisk krvi je oslabel. Dijaki so komaj napo! bdeli. Dali so jim na ra,zpolago avtomobile, da jih vodijo. Vozili so z njimi samo po ozkih stezah, kajti pokazalo se je, da jih na široki cesti, po kateri vozijo druga vozila. mami šum in pojav ljudi ter spuščajo krmilo avtomatično iz rok. Edi-nole v globoki tišini so lahko vzdržali in ostali pozorni. Ko se je bližala šestdeseta ura bdenja. so se začeli pritoževati, da slabo Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. za Št. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren ta trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Lekarnam, drogertjam, parfumerijam, brhrnicani in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Krokodil, ki ni več strašen in opasen V Italijanski afriški koloniji Somaliji bodo krokodili kmalu popolnoma Iztrebljeni. Domačini lih na povelje upravnih oblasti love ln usmrčajo ter s« dajo pri tem celo slikati, kakor izpričuje ti-Ie posnetek. vidijo ln slišijo. Tudi okus jim Je otopel. Pri nekaterih so se pojavile halucinacije; videli so pred seboj stvari in ljudi, ki jih ni bilo. Nad šestdeset ur ni vzdržal nihče. Vsi trudni so popadali na tla in so jih morail nesti na ležišče, kjer so zaspali trdno spanje. Praznoverje v moderni obleki Naša doba nikakor ni vzvišena nad praznoverjem, v marsikaterem pogledu bi se tu celo lahko kosala z najtemnejšim srednjim vekom. Samo pomislimo, kakšen špektakel uganja moderni »homo sapiens« s spiritističnimi sejami, s klicanjem »duhov«, ki naj mu pomagajo v srčnih in denarnih zadevah. Neki nemški list je te dni ugotovil, da je samo v Berlinu skoraj 2000 poklicnih vedeže-valk, hiromantov in svetlovidcev, čijih klijentelo tvorijo pretežno inteligenčni sloji. Pravcato specijaliteto naših dni tvori kult z »maskotami«, t. j. s predmeti in živalmi, ki naj donašajo srečo. Skoro vsak zasebni avto ima svojega pajaca iz cunj, svojega teddyja, svojo deteljico iz srebra, ki naj varuje pred nesrečo. V Parizu in Berlinu prospevajo cele tovarne za izdelovanje maskot. Razni letalci imajo kot maskote najrajše žive živali. Celo kapitan Eckener je vzel na svoj prvi prekooceanski polet punčko svoje hčerke s seboj, a na zadnjega kar mladega gorilo. Francozi so vozili na »Rumenem ptiču« kar krokodila, švedski prekooceanski letalci so imeli na krovu majhnega tjulna. Da se navzlic temu dogajajo nesreče in sicer prav hudo pogosto, to modernih babjevernikov seveda ne moti. Kako skrbi Greta Garbo za svojo lepoto Greta Garbo je dokaj nesodobnega naziranja, da šport ne pospešuje žen« ske lepote. Lepota se ohrani najbolje z obilnim počitkom celo med dnevom, po jedi. Spanje pri tem ni potrebno, zadostuje, če ne misliš, kajti popolen mir je dosti učinkovitejši nego nemir* no spanje. Šport krepi mišice, toda mišičaste ženske niso lepe. Vrhu tega daje telesni napor obrazu trde in iz« mučene poteze. Voda je najboljše le« potno sredstvo. Zjutraj kakor zvečer de umivanje obraza z vodo dobro, zjutraj naj sledi mrzlemu oprhanju mlačna kopel. Čez dan popij 12 kozarcev vode, to čisti polt. Polt ostane le tedaj lepa, če je vse telo v dobrem stanju. Mnogo po« čitka, mnogo vode, dobra hrana — zla« sti sveže sadje in sveža zelenjava —■ in končno zgodaj spat, to ie vse, kar dela slavna filmska zvezda, da ostane lepa. Življenje las Nemški znanstvenik Feliks, po poklicu fiziolog, je več let proučeval raščo las in je prišel do zaključka, da ra-sejo lasje najbudnejše spomladi in v jeseni. Lasje, ki zrasejo spomladi, dosežejo starost 210 dni, rasejo pa samo 140 dni. Las, ki doseže svoj višek, ostane na glavi kvečjemu sedemdeset dni. Jesenski lasje so krajšega življenja. Živijo povprečno 189 dni, rasejo pa samo 124 dni. Najdaljši las. ki zrase spomladi doseže dolžino 45 mm. Spomladanski lasje so tudi močnejši in čvrstejši od jesenskih. Nežna duša in mišičaste roke Ti dve svojstv) rta pač redkokje tako združeni kakor ▼ o«e*>] cirkuške arttetke gdčne AIlc« Colllnove, Id je rodom 1* Lulzljane lo «• tedaj razkazuje po Evropi. Kaj vse ljudje jedo Stari izrek »de gustibus non est dis-putandum« ne velja gotovo nikjer v taki meri, kakor baš pri izbiri jedi. Človek ne bi verjel, kaj vsega ne prenese njegov želodec pri različnih narodih in klimatih. Eskimi in Kamčadalci potrebujejo zaradi mrzlega podnebja veliko maščob, ki vsebujejo mnogo ogljika, kar pospešuje telesno toploto. Z največjim veseljem pijejo kitovo olje, jedo njegovo meso in lojene sveče so jim prava slaščica. Arabci in Egipčani iedo radi kobilice. Neki rodovi v Južni Ameriki ljubijo črve, kar je znano tudi o starih Frigijcih v Mah Aziji. Stari Grki so si radi privoščili levje tace in velblo-dove noge. O rimskih vživačih pa pišejo, da so videli radi pred seboj polne sklede slavčevih — jezikov. V Afriki za uživajo nekateri rodovi črncev kačje meso, marsikateri slepič pa je našel svoje pot v želodec črnolasega Kalabreža. Zelo malo izbirčni — vsaj za naše pojme — so tudi Kalmiki v Vzhodni Aziji. Jedo namreč miši, kače, ujede, lisice, volkove, živali, katere so nam odvratne že zavoljo svojega duha. Upira pa se mu meso psov, mačk in kun. Jakut z veseljem zauživa meso — mrhovino jedočega jastreba, ne upal bi se pa dotaknili žabe. V Tonkinu jedo leve in tigre in prebivalci Baši-oto-kov ne poznajo večje slaščice od kozjega želodca z njegovo polno vsebino. Črnci zauživajo rneso slonov, nojev, krokodilov in morskih konjev, Bušrnani in Hotentoti v Južni Afriki pa jedo mravlje in lesne črve. Ob Arinoku v Južni Ameriki jedo nekateri indijanski rodovi — iJovico, katero namočijo prej z želvino mastjo. Tako se menjavajo v različnih delih sveta okusi narodov in ljudstev, pa tudi njihove muhe. Zakaj nekai muhastega je. če jedo pri nas polže, v Franciji pa si napravijo iz — majskih hro-ščev z oljem, kisom in čebulo salato, ki je baje prav -»okusna«. Sterilizacija v evgenične svrhe Po neki statistiki so do danes v Kaliforniji v evgenične svrhe sterilizirali že 5200 oseb, ki so kazale znake norosti. Kalifornija je menda edina država na svetu, kjer je z zakonom dovoljeno vzeti sposobnost do razmnoževanja ljudem, čijih potomstvo bi bilo po vsej priliki defektno in družbi v škodo. Seveda se sme taka ooeraciia izvršiti le po pristanku dveh zdravnikov in enega sodnika. Najdelavnejši med Angleži Sir Jozija Stamp velja za najbolj delavnega človeka na Angleškem. Po smrti lorda Revelstokeja je bil edini britski zastopnik v strokovnjaškem odboru re-paracijske komisije, istočasno pa je bil eden izmed ravnateljev Angleške banke, predsednik L. M. S. — železnice in njenega izvršilnega odbora, drugi predsednik Kraljeve statistične družbe, član predsedstva celega pol tucata delniških družb, guverner petih visokih šol in poleg tega jovijalen, dovtipen gospod, ki ne sovraži družbe. Šteje komaj 45 let in je začel svojo karijero s 15. letom kot praktikant državne davčne službe. Leta 1919. je zapustil državno službo in postal predsednik in tajnik angleške Nob-love družbe. Narodno gospodarstvo in statistika sta mu najljubši stroki. Med gorilami Ameriški živaloslovec Harold Bin-gham se je podal v ozemlje gornjega Konga, kjer misli proučevati družabno življenje goril. Gorile so lovci že skoraj iztrebili, samo na dveh krajih jih je še dobiti v večjem številu. Belgijska vlada je ob Kongu rezervirala 400 kvadratnih kilometrov obsežno ozemlje, na katerem je lov na te največje opice prepovedan. Baš tu bo študiral Bingham njihovo življenje. Spremljala ga bo žena in nekoliko nosačev domačinov. Sinova koža na materinem telesu V Rosenheimu je pred nekaj časom zbolela 65 let stara ženska na zastrup-Ijenju krvi. Zdravniki so že obupali nad njenim življenjem, kajti operacija, ki naj bi bila rešila življenje, se ni posrečila. Tedaj se je zdravnikom ponudil njen sin, kj je dovolil, da se mu izreže potrebna množina kože in prenese na mater. Njena rana je bila že v takšnem stanju, da se je na roki videla kost. Zdravniki so sinu res izrezali kožo v četverokotni obliki 15 krat 15 centimetrov iz bedra in jo prenesli na mater. Prenos je uspel. Sin je materi rešil življenje, ki bi bilo brez njegove pomoči gotovo ugasnilo. Golota kot znanstvena panoga V Londonu je izšla knjiga, ki vzbuja precejšnjo pozornost. Imenuje se »Nova gimnozofija« in zagovarja kulturo golega telesa z znanstvenega stališča. Gibanje za gojitev golote .ie kakor znano posebno razširjeno na Nemškem. Urejuje dr. Milan Vidmar Pokojni Rikard Reti ni bil samo velik mojster praktične igre in soustanovitelj hi-permoderne šole. Njegove kompozicije so dela, ki jih šahovska literatura v tem stilu pred njim ni poznala. Reti je komponiral nebroj študij. Vse so Interesentne in prav Izredno težke. Ideje ki so skrite v teh študijah, so neverjetno globoke. V njih spi filozof, ki je sanjal o šahu čisto na svoj način. Kakor je v tur-nirskih igrah odkrival tajne globine, tako Reti govori o stvareh, ob katerih obstane-mo osupnjeni. skoro bi rekel, prestrašeni. Retiju je šah daleko več kot igra, kot razvedrilo za ure počitka. Sledeča študija karakterlzlra pokojnega velemojstra Izvrstno. Enostavna in vendar strašna, globoka ln presenetljiva, zagrabi pravega šahista z ogromno silo. Uverjen sem, da bo našim čitateljem posvetila v skrivnosti šaha, ki so celo velemojstrom nove. abcdefgh 8 7 6 5 4 3 2 1 sil Šil š2L Ht u m-m.i ii * šl * šl m J§P Pi Bell: Kg7, d4, f4, g5 (4 figure) j Črni: Kd7, La5, c6, e6 (4 figure) jš? Beli na potezi remizira. Kdo bi tej poziciji verjel, da skriva b&-lemu remis? Kdo bi v partiji brez premisleka ne položil belega kralja v znak predaje? Tudi izkušen turnirski borec bi niti za hip ne upal na rešitev, če bi mu usoda predložila obupno pozicijo belih našega di-jagrama. Poglejmo. Beli Ima kmeta več, toda lovca manij. Beli ima res prostega kmeta na g5. Toda vsi beli kmetje stoje na poljih lovčeve barve. Črni nima svojih kmetov na krajnih linijah, kjer bi bili manj vredni. Bell kmet na d4 je seveda v največji opasnosti. Ravno ta kmet pa bi bil važen belemu, ker zapira lovcu vpogled na g7. na polje, kjer lovec prostega kmeta g5 lahko zadrži. Instinktivno bo vsakdo poskusil: 1.) Kg7—f6 La5—c3 2.) Kf6—e5 - To izgleda po nečem. Toda kaj pomaga nadebudni začetek, ko črni vendar enostavno odgovori: 2.) --c/S—c5! V prihodnji potezi tolče lovec kmeta na d4, se žrtvuje pozneje na g7 za prpdirajo-čega prostega kmeta in črni c-kmet odloči bitko! Poskusf 1.) Kg7—ti La5—c3 2.) g5—g6 Lc3Xd4 3.) g6—g7 Ld4Xg7 4.) Kf7Xg7 Je takoj obsojen. Črnemu ostane prost kmet na c6, ki neovirano maršira. Še bi bila zadnja ideja: 1.) f4—f5 e«Xf5 2.) Kg7—f6 La5—c3 3.) Kf6Xf5 Lc3Xd4 Toda tudi to pot je boj brezupen. Lovec drži zadnjega belega kmeta in črni kmet na c6 mora zopet zmagati. Kdor pregleda te tri varijante mora obupati nad Retijevo študijo. V remis bo verjel le še, če veruje v čudeže. Pa Je tudi zares čudež, kar je tu pripravil komponist. Že prva poteza prave rešitve je neverjetna: 1.) d4—d5!I - Beli, ki nima najpotrebnejšega materljala, žrtvuje še to, kar ima. Sam vrže proč kmeta, ki zadržuje črnega zmagovalca na c6, sam odpre lovcu dijagonalo c3—h8, ki pokončava vse nade belega. Dijabolična poteza je vkljub temu edina, ki vodi k rešitvi. Črni mora vzeti ponudenega kmeta. Vzeti pa ga ne sme kakor hoče. Hitro bomo uvideli, da e6Xd5 partijo celo izgubi črnemu. Beli namreč igra 2.) Kg7—f7, zastavi z f-kmetom na f6 lovčevo dijagonalo in neovirano prodira z 8-kmetom. Ce črni lovec vseeno preko h6 doseže belega kmeta na g7, stopi seveda kmet M takoj na njegovo mesto. Po vsem tem mora biti prva poteza Črnega: 1.) --e<5Xd5 Beli nato nadaljuje prav enostavno: 2.) Kg7— f7- Seveda sedaj črni kmetje ne smejo mar- širatL Kmet g5 bi šel enostavno in neovirano v damo, če bi kmet e6 ali do zaprl lovcu dijagonalo. Črni nima druge poteze kot 2.) --La5—c3 če hoče belega prostega kmeta zadržati. Po odgovoru 3.) g5—g6 pa naenkrat črnemu, kljub velikanski premoči poidejo poteze. Njegovi kmetje so mrtvi. Vsak njihov korak bi takoj povzročil katastrofo, ker bi vzel lovcu kontroio nad belim kmetom na g6. Očividno rabi lovec samo košček dijagonale f6—h8, kjer ga lastni kmetje ne morejo ovirati Toda po 3.) --Lc3—h8 beli kralj lovca na h8 s 4.) Kf7—g8 takoj prepodi in tudi na f6 loven nI obstanka. Tudi tam mu kralj takoj da brco. Vse to je silno enostavno in vendar neverjetno. Lovec in oba črna kmeta so brez vsake moči. Toda črni ima vendar še kralja, ki Je v končnici zelo Jaka figura. Poglejmo še to! 3.) --Kd7—<16 Drugam kralj seveda ne sme, ker bi takoj padel kmet na e6 4.) Kf7—« - Beli kralj je še vedno pripravljen prepoditi lovca, če bi poskušal vdomačiti se na dijagonali f6—h8. Kaj naj poskusi črni še? Mogoče se vrže s kraljem na bele kmete. 4.) --Kd6—c5 Beli kralj vrne seveda takoj milo za drago: 5.) Kf8-f7 - Ce sedaj črni kralj nadaljuje svojo pot: 5.) --Kc5—c4 podre beli kralj najprej kmeta na e6: 6.) Kf7Xe6 - In drži za hip še kmeta d5 pod kontrolo. Nato pa stopi oproščeni f-kmet v akcijo: 6.) --Lc3—h8 7.) f4—f5 d5—d4 8.) f5—f6 Lh8Xf6 9.) Ke6Xf6 d4—d3 10.) g6—g7 d3—d2 11.) g7—g8 postane s šahom dama. Črni očividno partijo še celo izgubi! Kdor to prelepo študijo užije do dna, kdor omamljen obsedi pred čudom, ki mu v šahu ni zlepa para, bo dal Retiju priznanje, ki ga ta veliki mojster Se ni dobil v polni meri. Ta glava, ta silni umetnik, Je na žalost pod zemljo. Veliko smo izgubili z Re-tilem. Izvleček iz programov Sobota, 29. Iunija. LJUBLJANA 10-30: Predavanje o CebeJarstvu. — lil: Koncert. — 15: Vzgo i e slavno predavan!« ge. Bartolove. — IS JO: Reprodoicirana gflasba. 16: Planinski spomini (prof. Mlakar). — 16.30: CoiarteJine: »Stalni gost« ta »Priljudni komisar«, iavajajio Slani nar. »leni. — 20.30: Prenos k Zagreba: simfoničen koncert orkestra društva »Merkur«. — 22: Napoved Jasa io porodila. Nedelja, 30. Iunija. LJUBLJANA 10.30: Poljedelska ura Cin«. Černe). — lil: Koncert radio-orkestra. Vmes«e sipeive pole g. Joža Lilkovič. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Motorne brtzgalne te naše gasilstvo (inž. Stolia), — 16: Humoristično šti-ivo, pisatelj Miilčinsflci. — 16.30: Konce rit pevskega kvarteta. — 20: Ptreno« programa iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. ZAGREB 11.30: Promenadni koncert vojaške godbe. — 17JO: Prenos nogometnih tekem. — 20.30: Uvod v sledeči prenos. — 20.45: Prenos iz nar. gled.: »Mala Florannye«. — BEOGRAD 17.30: Prenos koncerta godbe kr. garde. — 20: Godba na frule in harmoniko. — 20.45: Pevski večer. — 21.55: Poročila. — 22.10: Vedra glasba. — PRAGA 16.30: Orkestralen koncert. — 18.05: Pevski koncert. — 19: Godba na pihata. — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: R. Straus-sova sonata za violino in klaiviT. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 16.30: Koncert k Prage. 18: Pevski koncert. — 19: Koncert ciganske godbe. — 20: Prenos koncerta k Prage. — 22.20: Lahka godba. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert orkestra Im solistov. — 22.45: Godiba za ples. — DUNAJ 9.20: Koncert na orgle. — 11: Koncert simif. orkestra. — 15.45: Popoldanski koncert. — 17.40. Komorna glasba. — 19: Prenos k drž. opere: Wa.gner »Lohengrin«. — Lahika glasba orkestra. BERLIN 15: Popoldanski koncert. — 19: Koncert orkestra mandolin. — 20: Recitacije in pesmi. — 20.45: Koncert orkestra. — Lahka godba. — FRANKFURT 17.30: Prenos k opere: Wagn«rt »Mofctri pevci norfimberSki«. — Lahka glasba. — LANGENBERG 17: Koncert pevskih zborov. — 20: Wagnerjeva opera »Večni mornar«. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 15: Popoldanski koncert. — 20: Koncert »bora kubanskih korakov tn orkestra. — Lahka godba. BUDIMPEŠTA 12.30: Simfoničen koncert. — 16: Madžarske pesmi. — 17.30: Zborovski koncert. — 23.30: Godba za ples. — LONDON 20: Prenos večernic. — 21: Koncert orkestra in solistov. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 21: Operni večer. — STOCKHOLM 19.15: Zborovski koncert. — 20.45: Pevski večer. — 21.40: Vojaška godba. Ponedeljek, 1. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borz-ne vesti, reproducirana .glasba. — 13.30: Poročala k dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Dr. Mirko Rupel: »Rezija Ln rezijanci.« — 20.30: Reproducirana glasba. — 21: Valčkov večer, izvaja radio-or-kester. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos koncerta z Dunaja. — BEOGRAD 12.45: Radio-tovartet. — 22.25: Koncert tamburaškega zbora. — 21.25: Poročila. — 21.35: Radio-kvar-4et. — 22.40: Program za inozemstvo: Skladbe sodobnih JiugosJ. komponistov. — PRAGA 19: Slovaški program iiz Bratislave. — 20: Prenos koncerta h Brna. — 22.20: Reprodncirana glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert komorne glasbe. — 22.25: Lahka godba. VARŠAVA 16.30: Reprodncirana glasba. — 18: Večerni koncert. — 20.30: O. Straussova opereta »Terezina«. — 22.45: Koncert iz Krakova. DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. 16: Koncert kvarteta. — 20: Koncert dunajskega slrrrf. orkestra. — Koncert lahke glasbe. — BERLIN 17: Koncert konservatoristov. — 20: Operetni večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.35: Koncert k Stirttgarta. — 20.15: Kantata za alt Sn orkester. — 20.45: Literaren večer. — 21.15: Orkestralen fn pevski koncert. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Orkestralen koncert. — Lahka godba. — STUTTGART 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert k Frank-ftiria. — 20.45: Komedija. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 9,15: Dopoldanski koncert. — 12: Koncert tria. — 17.40: Lahka glasba. — 20: Koncert orkestra kr. opere. — 21.30: Ciganska godba. — LONDON 20.15: Ljudski program. — 211.35: Pevski in violinski koncert. — 23: Plesna godba. — RIM 17.30: Popoldanski kioncert. — 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana sflasba. — 19.50: Cerkvena glasba, — 31.40: Koncert orkestra. Torek, 2. julija. LJUBLJANA 12.30: ReprodudraJia gdasba. — 13: Napoved časa. borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Nemščfna. — 20: KraSM prepadi: »Krlžlška olkrdgflica« pri Dobrem pol)u (g. Kunaver). — 20.30: Violinski solistična večer g. Riharda Z3k« (pri kfiavirju prof. J. Ravnik): Cesar - Frank: Sonata. — 2>1.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa Un poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 18: Poljuden večerni koncert bvarteta. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17.25: Popoldanski koncert. — 20: Prenos k nar. gledališča: Zalcova opera »Nikola Subic Zrlnjiski«. — Poročna. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert h Bratislave. — 19.30: Premo« k gledališča: Dvofaikova opera »Vrag in Katra«. — 22.20: Godba za ples. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert lz Bratislave. — 19.30: Prenos opere iz Prage. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 18: Poljuden koncert Verdijeve glasbe. — 19.30: Prenos opere iz gledališča v Katovi-cah. — Prenos Inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.40: Klavirski koncc-Tt. — 20: Večer arH. — 20.25: Proslava Knuta Hamsuna. — 21.15: Celo-koncert. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17-30: Koncert lahke glasbe. — 20: Sluholgra. — FRANKFURT 17: Orkestralen koncert. — 20.15: Simfoničen koncert Beriio-zove glasbe. — 21.45: Reproducirana glasba. — LANGENBERG 17: Koncert lz Frankfurta. — 20J5: Večerni koncert orkestra. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Uverture ln arije. — 22.15: Odlomki ht oper in pevski koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 11: Godba na pihala. — 19.40: Orkestralen koncert. — 21: Opereta. — 23: Reproducirana glasba. — LONDON 19.45: Irske nar. pesmi. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.40: Kabaretni program. — RIM 17.30 Popoldanski koncert. — 21: Verdijeva opera »Rigoletto«. — STOCKHOLM 18.30: RepTodu-cirana glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.40: Lahka glasba. NOGAVICE z ŽIGOM Nafbolfse, nsftrajnejse. zato 13 na|cene]šel Najnovejša številka »življenja in svefa" Pravkar je Izšla štev. 26. tedenske revije »Življenje ln svete z naslednjo vsebino: Dežela »onkraj zemeljske oble« Znani geograf dr. Wegener popisuje v tem članku posebnosti in čudesa !¥ov» Zelandije, kjer žive v treh krajih tudi Slovenci. Posebno zanimiv je popis gejzirjev. vročih vodometov, ki domačinom nadomestujejo vsako kurjavo (s petimi slikami). Naslednji članek Kaj je imuniteta? vsebuje predavanje slovitega ruskega učenjaka dr. S. I. Metalnikova, ki ga Je imel te dni v Ljubljani Zelo poučna je razprava Zakaj je vedno več kratkovidnih ljudi. Iz nje bodo starši in vzgojitelji spoznali kako važno je za mladino, da se že v rama letih navadi pravilno držati telo. Poslednji ostanki hajdukov in hajduštva, o čemer piše Cedomil Mitrinovič, govore o začetku in pomenu hajduštva na našem Jugu (z dvema slikama). Najtemnejši časi medicine bodo vsem čitateljem dr. Travnerjeve razprave Čarovništvo in čarovniški procesi lepo ilustrirali najbolj črno dobo srednjeveškega zdravljenja (s sliko)). Članek Arktična flora popisuje pomlad ln življenje rastlinstva na visokem severa (s sIIko)T. Črtico Polet skozi stratosfero bodo z zanimanjem čitali vsi oni, ki ljubijo fantastično pripovedovanje. Sestavek Za športnike bo nedvomno vzbudil zanimanje ne samo med športniki, ampak tudi med vsemi onimi, ki hočejo ohraniti zdravo dušo v zdravem telesu (dve sliki). Razprava Pisava, značaj in otrok popisuje rrzvoj grafologije v zvezi z značajem in pomenom pisave za vzgojo otrok. Številko zaključuje zanimiv sestavek AH žuželke čutijo bolečino? Zvezku Je priložena krasna umetniška priloga Rogaška Slatina »Življenje ln svet« j« edina slovenska tedenska revija, ki daje na leto dve knjigi, vsaka po več ko 800 strani Ilustriranega štiva najraznovrstnejše vsebine. S to številko se zaključuje peta knliga. — Prva številka šeste knjige izide 5. julija z bogato vsebino. »Življenje in svet« stane polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. posamezne številke samo 2 Din. Naroča se pri upravi Ljubljana, Knafljeva ulica 5. KirošnouCsu Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Stavbeni umetnik (okraj« šano); 4. mesto v Sloveniji; 8. zapredek; 9. kazalni zaimek Oa*-); 12. mesto na Fin« skem; 13. mesto na Hrvatskem; 18. sloven« ski pesnik f; 21. vzklik; 23. visoka planota v Aziji; 26. kvartati; 28. kvartaški izraz; 29. kratica; 30. gora v Karavankah; 33. žen* sko krstno ime; 33. grška črka; 34. »Kaj« (dialekt); 35. sem (srbhrv.); 37. Cooganov film; 38. gostoljubnost; 42. del voza; 43. tja (dialekt); 44. oblika p-om. gl.; 45. vlak (krat.); 46. mesto v Srbiji; 51. svojilni za« imek; 52. indijansko orožje; 53. zmeda; 55. vzklik; 57. oblika pom. gl.; 58. J. S; 59. pi« jača; 61. povelje; 66. afriška pokrajina; 67. kratica; 69. kratica; 70. število; 71. Ploščin« ska mera; 72. mesto na Islandiji; 76. nota; 78. avtomobilska znamka; 80. tovor (srbhv.) 81. padavina; 82. kratica; 83. pritok Duna« va; 84. kvartaški izraz; 86. kakor 67. vo» doravno; 87. znamka likerjev; 89. skrčiti; 93. živalski glas; 94. električna vrednota (okraj.); 95. nemška trgovska družba; 97. čebela; 98. lat. veznik; 100. vzklik; 101. del telesa; 103. gospodar; 105. Sienkiewi» czev roman; 106. vprašalnica. Navpično: 1. pijanec; 2. sovražnik žele« za (4. ski.); 3. nemško moško krstno ime (fonet.); 5. prevara; 6. spadk v družino mstuljnic; 7. bolna (lat.); 9. osebni zaimek (lat.); 10. žensko krstno ime; 11. amorfni ogljik; 14. zrak, lice (frc.); 15. frc. pesnik; 16. nedoločni števnik; 17. B. S.; 18. barva; 19. lat. poni. glagol; 20. poljski sadež; 22. dijak; 24. žensko oblačilo; 25. kakor; 45. vodoravno; 27. pregovor; 31. grški bog; 33. predlog; 34. šušljanje; 36. mesto na Japon« skem; 39. kazalni zaimek; 40. riba; 41. klic na pomoč: 47. kakor 9. vodoravno; 48. ka« ča; 49. del leta; 50. grški zgodovinar; 5-L vzklik; 56. reka v sev. Evropi; 60. toplota; 62. osebni zaimek; 63. če; 64. klub v Ljub* ljani; 65. del drevesa (množ.); 68. tovarna čevljev; 69. zdravnik; 73. ognjenik v Ev« ropi; 74. ptica; 77. izbor; 79. osebni zaimek; 85. D. K.; 88. vprašalnica; 90. ladja; 91. vas na Štajerskem; 92. zidarska potrebšči« na; 96. del sobe; 98. veznik; 99. prislov; 102. osebni zaimek; 104. del ograje. Rešitev križanke »Gramofon" Vodoravno: 1. mrk; 4. Matin; 6. ko; 8. Odesa; 11. ara; 13. Klio; 15. au; 16. ko; 17. dan; 19. ona; 21. zob; 23. Kron; 24. azil; 25. mat; 27. ni; 29. Ida; 31. oko; 33. no; 34. Norge; 35. ni; 36. al; 38. bazalt; 44. tornado; 49. ev; 50. PiT; 51. Ida; 52. rov; 53. sekira; 54. so; 55. tara; 56. sani; 57. ali; 58. da. Navpično: 1. mare; 2. rt; 3. kitara; 4. Madrid; 5. ne; 9. sa; 10. ekonom; 12. airt; 14. oaza; 16. kor; 20. Ana; 22. bik; 23. Ka« non; 26. Tine; 28. ikona; 30. to; 32. orel* 37. sova; 38. Bes; 39. ave; 41. Apis; 42. li* ra; 43. tram; 44. Tisa; 45. odol; 46. ra; 47. Arad; 48. Dora. G. Cataldo: Ne svetnica, ne gos Donat Sangri ni bil idijot, čeprav je študiral fiziko in matematiko na vse* učilišče v Rimu. V svojem dvajsetem letu je prišel v Rim da bi se vpisal na pravno fakulteto. To bi se bilo ne* dvomno tudi zgodilo, da ga ni naključ* je seznanilo z lepo damo, ki jo je za« sledoval do hiše, v katero je izginila. Od vratarja je zvedel, da se dama piše Dora in da je žena profesorja Maturi* na SoHana, univerzitetnega docenta za fiziko. Čakal jo je vsak dan ln se ni Kotel ozirati na njeno ravnodušnost. »Ugaja mi in ne pustim je,« si je rekel, ko je videl njeno kljubovalnost. Tako se je zgodilo, da je bilo *Dori nekega dne dovolj njegove nadlege. Obrnila se je sredi ulice in se izkašljala nad rumeno* kljuncem ter ga na koncu vprašala, če* sa prav za prav išče. Na to ji je Sangri rekel: »Saj sem odličen človek, sin blago* rodnih staršev, ki mi le enega niso da« Ii, kar bi me očuvalo pred vami — sle* pote. Povem vam zatorej, da vas bom še bolj vroče ljubil, če me boste odbi* jali.ot »Znoreli ste!« »Mogoče, toda za zdaj še nisem ne« varen blaznik.« »Dolgočasnež!« je rekla Dora. »Pre« povem vam, da bi me zasledovali . . .« »Prosim, pazil bom na sleherno pri* liko, da ne zamudim ničesar.« Zaradi tega dogodka se je Donat ne* utegoma odločil, da se ne vpiše na pravno fakulteto. Priglasil se je za štu* dij matematike in fizike in ni nikoli zamudil ure pri docentu Sorianiju, ki je imel v Sangriju edinega slušatelja. Dijak in profesor sta si kmalu posta* la dobra prijatelja. Donat je namreč spremljal enkrat profesorja, drugič njegovo ženo. Prežal je na priliko, da bo predstavljen Dori. Kajti velja si zapomniti, da ima sedemdeset odstot« kov mož samih zaslugo, da so se nji* hove žene seznanile z njihovimi prija« telji, ki so jim poslej postali ljubimci. »Pred tremi leti,« je govoril profe* sor svojemu slušatelju, »sem napisal študijo o Gay*Lussacovi hipotezi. Poj« dite z menoj na dom, da vam pokažem razpravo.« Donat je stopil v salon. Profesor je odšel v knjižnico. Med tem, ko je di* jak čakal profesorja, je stopila v salon Dora. Imela je na sebi krasno jutra* njo obleko. »Kako se drznete?!« se je začudila in obstala z odprtimi usti. »Oprostite milostiva, nisem se mogel odtegniti prijaznemu vabilu vašega so* proga, slavnega profesorja. Sploh se mi vidi, da je gospod soprof? mnogo ljubeznivejši od vas.« »Nesramnež! Vse bom povedala možu . . .« »Zelo bi mi bilo žal, ker sem njegov edini slušatelj.« Vstopil je profesor z debelo knjigo. »Ah,« je dejal, »tako, tukaj si. Rav« no prav. Predstavljam ti svojega odlič« nega slušatelja Donata Sangrija, ki se izredno zanima za fiziko.« Donat je diskretno zašepetal, da je slišala samo Dora: »Teh sedem sto strani dolgočasne razprave bom čital, kakor da so vaša Ijubavna pisma.« Po njegovem odhodu je jel profe* sor hvaliti svoji ženi dijaka, v katerem je videl veliko luč za znanost. A zgodilo se je, da je prišel Maturi* no Soriani nekega dne zelo nejevoljen domov. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Dora.' »Donat, ta Donat! Nič več ga ne za« nimajo predavanja. Nekam raztresen je, vse druge, nevažne stvari mu hodi* jo po glavi.« »Mogoče ima dolgove . . .« »Ah, kaj še! Saj je iz bogate rodbi* ne! Danes mi je priznal, da se je se« znanil z neko damo, ki ga njena podo* ba neprestano vznemirja. Povedal mi je. da se je zaljubil.« Dora je vzdrhtela. »Vidiš, tako se konča resnost pri mladem človeku.« »Resnost, resnost saj sem se tudi jaz zaljubil, a zato se še nisem hotel že* niti v svojem dvajsetem letu.« »Hm, res je, ali meni se zdi, da uga* jajo Donatu tuje žene.« »Zakaj pa ne bi mu smele ugajati! Smola je v tem, da ta žena . . .« »Ali ti je povedal, kako se piše?« »Ne, tega tudi nisem vprašal. On pravi, da ga je ta žena onesrečila ker mu ne vrača ljubezni.« »Zakaj si ne poišče druge?« »Saj to sem mu svetoval, pa pravi, da ni mogoče.« »Gotovo tista žena zelo ljubi svojegi moža.« »Kaj še! Donat pravi, da je grd, star in bedast. Vendar se mi zdi, da malca pretirava.« »Ne bi rekla da pretirava.« »Kako to?« »Tako. Ker bi mož, če bi bil pame. ten, vedel, da se Donat ponuja njegovi ženi. Vzemimo, da gre za njo po cesti.« »Tega m* ni omenil.« »To pravim jaz! Vselej se začne- s tem. Mož mora paziti na svojo ženo.« »Morda je pa ravnodušen.« »Bog vedi!« »Tedaj je ta žena svetnica ali p§ gos . . .« Dori ni bilo do tega, da bi bila svet« niča, hotela pa se je prepričati, da ni gos. Naslednji dan jo je Donat zopet za» sledova'. Dora se je okrenila in z mig« ljajem povabila, naj pride bliže. »Pridite!« je dejala. »Česa se bo« jite?« »Ne grem,« je odvrnil Donat. »Neroda!« »Recite rajši nesreča!« ...j. j i — " • ... < A ' ...i... Domače vesti m Člane Vodnikove dražbe porivamo, da »e t čim večjem številu udeleže pogreba Pokojnega družbinega ustanovitelja g. dr. Gregorja Žerjava, ki bo v nedeljo 30. t m. Ob 11. dopoldne izpred Kazine. Družbmi odborniki, katerim se naj pridružijo tndi po-urerjeniki in člani se bodo zbirali na pločnika pred vrtom »Zvezde«. Odbor Vodnikove dražbe. * Z zagrefcSfce mriverze. Z odlokom ministra prosvete je na filozofski fakulteti zagrebške univerze ustanovljen samostojen kateder za psihologijo. * Promocija. Za inženjerja elektrotehnike Je promoviral te dni v Berlina g. Hubert Golob. Čestitamo! * Poroka. Včeraj sta se v Ljubljani »o-*©Qla g. AdoH Neumeler. delovodja KID sa Jesenicah in gdč. Fanka Tavčar iz Ljubljane. Čestitamo! * Plemenit čin Francije napram Jngosla-Hrtji Francoska vlada je sklenila, da za prevoz smrtnih ostankov v Franciji umrlih in tamkaj pokopanih naših vojakov, da brezplačno na razpolago francosko vojno ladjo, ki bo do Dubrovnika prepeljala kosti naših padlih junakov, katerih rodbine so prosile za njihovo repatriacijo. Po vesteh iz Beograda bo naša vojna mornarica na širokem morju pozdravila francosko ladjo ter Jo spremila v Dubrovnik, kjer jo bo sprejel minister pravde % odborom za prireditev prevoza ter z zastopniki naše vojske in prizadetih rodbin. * Spomenik osvobojenja t Vranjo. Včeraj, na Vidov dan, je meščanstvo mesta pranje r Srbiji praznovalo redko svečanost Proslavilo je petdesetletnico osvobojenja Vranja izpod turškega jarma. Pri tej priliki }e bil odkrit spomenik junakom, pa-dlfcn za osvoboditev in njedinjenje. Svečanosti so se udeležili tudi delegati kralja in vlade. * Spomenik Grgorin Nlnskemu. Končna Bela za postavitev spomenika Grgurju Nin-»kerna ▼ SpEtu bodo v nekaterih dneh kon-Eana. Le monterji so še zaposleni s cizeli-ranjem ln spajanjem bronastih komadov Meštrovičevega spomenika. Prihodnji teden bo položeno še podnožje spomenika, tako da bo ves spomenik v bližnjih dneh dovr-Sen. Dar odkritja spomenika še m določen. * Razstava Jugoslovenskih umetnikov ▼ Londonu. Kakor je g. Seaton Watson, ki se Je predvčerajšnjim mudil v Sarajevu, izia-»9 tamkajšnjim novinarjem, bo Jugoslo-Tensko društvo v Londonu priredilo letos reprezentativno razstavo jugoslovenskih emetnikov, ki bo nekak odgovor na razstavo angleških umetnikov, ki je bila lani prirejena v Ljubljani in Zagrebu. * * Pospeševanje tujskega prometa ▼ SpH-fca. Na seji Jadranskega hotelirskega dru-Jtva je bil te dni storjen splep, da se osnuje kopališčno poverjeništvo. Tuji turisti, ki prihajajo v Split, zapuščajo mesto navadno že po par dneh, zaradi česar trpi Split občutno škodo. Kakor turisti sami zatrjujejo, bi radi dalje časa ostali v tem mestu, če bi se nudilo kaj razvedrila in zabave. Kopališčno poverjeništvo ima nologo, da preobrazi Split v kopališčno mesto prve vrste, Trši propagando, uredi kopališča, organizira zabave in šport, prireja turistične izlete, uredi javni promet in zgradi moderno zdravilišče. Za predsednika kopališčnesa poverjeništva je izvoljen dr. Ivo Stalio. * Naša emigracija. V beograjskem »Trgovinskem glasniku«, je dr. Ivo Belin objavil zanimiv članek o naši emigraciji. Število naših jugoslovenskih izseljencev se ceni na približno 800.000 ljudi. Za naše gospodarstvo je izseljeništvo velikega pomena. Dosti je, če omenimo, da pošiljajo izseljene! svojim rodbinam in sploh svojcem v domovini letno do ene milijarde dinarjev. Po podatkih Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je v zadnjem desetletju izselilo iz naše države 136.016 oseb, dočim se jih je vrnilo 70.932 in tako ostane saldo v našo škodo 64.784 oseb. Od leta 1921., pa do leta 1927., ko smo že imeli urejeno statistiko, se je izselilo iz Slovenije 15.427, iz Vojvodine 31.936, iz Hrvatske in Slavonije 42.290 iz Dalmacije 19.638, iz Bosne in Hercegovine 4588, iz Srbije 7591 in lz črne gore 1600 oseb. Po narodnosti se je izselilo iz naše države v dobi 1921—1938 76.201 Jugo-sloven,, ostalih Slovanov pa 1205, Nemcev 2291, Madžarov 13.643, Rirnnnov 971 in raznih 428. Po deželah preseljevanja jih je šlo v Zedinjene države 45.867, v Argentino 27.634, v Brazilijo 22.472, v Kanado 17.021 v Avstralijo 4922, v Uruguay 3720, ostali pa y razne države. w ■ » »Nu, in moj mož!« »Je tepec!« Dora se ni jezila. »Pridružite se mi, k šivilji grem!« VTam ste bili že včeraj.« »Nu, ali pojdete?« »Ne maram. Dolgočasil bi se...« In šla sta vsak svojo pot. Soriani je čez nekaj dni pridrevil Homo v in vihral po stanovanju: »Prekleta ženska!« je rohnel in Hes« fcel, dirjaje skozi sobe. »Izpridila mi je najboljšega slušatelja!« »Katerega?« je nedolžno vprašala Dora. »Donata vendar!« »Hm . . .« »Hudič je 3anes ostavil fakulteto. Rekel mi je, da se mora posvetiti samo Ženi. Kakšna škoda za znanost!« »Nu, kaj se tako togotiš! To pome« fci, da je tista žena padla. Svetnice ni Teč.« »SeveHs . i 5 Vse m enake . .. Dan« 3anes ni noEene izjeme več . . .« »Tako, Maturino? Ali si premislil, kaj govoriš?« »Oprosti, draga! Pozabil sem dosta* viti, da si ti edina izjema med vsemi. O tem sem prepričan.« * Naši v Ameriki. V Wankeganu v Zedi-njenih državah so našli mrtvega rojaka Fr. Trpina, rodom iz Sp. Logatca, starega 42 let Ležal je na cesti z zlomljeno desno nogo in hudimi poškodbami na glavi in truplu. Najbrže ga je povozil kak avtomobil. Kakor poročajo ameriški listi se je tndi njegov brat pred kratkim ponesrečil. — V okolici Cnisholma sta v jezeru Dewey utonila dva Slovenca, policist Karel Zgonc in njegov štiriletni sinček, ko sta se vozila po jezeru s čolnom, ki se je po nesreči prevrnil. — V Ročk Springsu je smrt v počet ku junija pobrala Janeza Dolenca rodom iz Gorenje vasi nad Škof j o Loko. v starosti 57 let. V Ameriko je prišel kot mlad fant in preživel tamkaj na delu v premogovnikih 38 let. Zadnja leta pa je bil zaposlen kot mestni delavec. Zapušča ženo in šest otrok — V St. Stephenu v državi Minnesota so nedavno pokopali Marijo Trobčevo v starosti 81 let, rodom iz Loga pri Polhovem gradcu. Živela je svoječasno pri svojem bratu škofu Trobcu, kj je pred osmimi leti umrl. Žive pa še v Ameriki trije nečaki po-kojnice, dr. Ivan Seliškar ter Ivan in Josip Trobec, vsi trije duhovniki. — V Hibbin-gu v državi Minnesota je umrla Uršula Zajčeva stara 44 let rodom iz Št. Jurija na Dolenjskem, v Strongvilleu pa Franc Gori-šek iz Št. Jerneja na Dolenjskem, star šele 39 let. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. * Pod Velebltom odkrita lepa podzemska iama. Svojedobno je bila nedaleč od Stare ga Grada v severni Dalmaciji odkrita lepa podzemska jama, ki ie dobila ime »Mahnite pečine«. Te dni pa sta zagrebška profe sorja Šuklje in Bojan odkrila novo jamo v bližini »iViahnitih pečin«. Ljudstvo imenuje to jamo »Ledenica«. Jama je 600 m nad morsko gladino, visoka je 45 do 60 metrov, dclga pa nad 100 metrov ter ima krasne viseče in stoječe kapnike. Temperatura ▼ jami znaša 5 do 6 stopinj Celzija. * Občni zbor podružnice sv. CM za Savo, Javornik in Kor. Belo se vrši v nedeljo 30. t. m. ob pol 10. v otroškem vrtcu na Savi. * Mladinska Matica razpisuje dve nagradi i 2000 Din za vsako in sicer: 1. nagrado 2000 Din za izvirno povest trnetniške vrednosti, primemo mladini v šolodolžnl dobi. Povest naj bi bila življenjsko sodobna, z zdravim, krepkim jedrom, če je tudi zajeta iz zgodovine. Obseg naj bi bil okrog 6 po! formata knjižic Mladinske Matice. Rokopis je predložiti do 31. decembra t I. poverjeništvn Ljubljana UJU — Mladinska Matica. 2. nagrado 2000 Din za najboljše umetniško delo, "slovstveno ali slikarsko, primerno mladini v dobi 6. do 10. leta Ce je slovstveno, naj obsega 3 do 4 tiskane pole formata Mladinske Matice. Snov dela je lahko poljubna: proza, verzi, resno ali veselo, šaljivo gradivo, vzeto iz življenja ali iz narodne pesmi, v tradiciji naših najboljših mladinskih umetnikov aH pa tudi popolnoma izvirno. Prvi pogoj: umetnina. Predložiti je do 1. decembra t 1. Za obe deli se poleg nagrade izplača tudi honorar. Kdor želi natančnejših informacij naj se zglasl pri Mladinski Matici — poverjeništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Kino „IDEAL." Samo še danes Fantom pariške opere Jutri premijera ob ljudskih cenah 2.—, 4.— ln 6.— Din RAMON NOVARRO v filmu Pod vzhodnim solncem Popolnoma novo! Ljudlske cene! * Letni Izpiti na And. Rad. Legatovem enoletnem trgovskem tečaiu v Mariboru so se vršili pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Mateja Dolenca, ravnatelja drž. trgovske akademije v Mariboru. Pismeni izpiti so se začeli dne 11. in so trajali do 15. t m. ustmeni izpiti so se začeli dne 19. in so trajali do 25. t. m. Od 43 kandidatinj in kandidatov so bili vsi pripu-ščeni k izpitom in uspeh je bil naslednji: 9 z zadostnim, 20 z dobrim in 10 s prav dobrim uspehom. Trije kandidati so reprobi-rani za tri mesece, eden pa za leto dni. Uspeh je na ta način prav povoljen. Izpiti so se vršili po pravilih za dvorazredne državne trgovske šole. Z zadostnim uspehom so izdelali: Darinka' Batištuta. Adolf Bre-zovšek, Jela Grmek, Draga Ivančič, Stanko Kajnih, Ruža Maretič, Ivan Pačnik, Jožef Rojko, Ljudmila Škerjanec; z dobrim uspehom: Angela Duj ec, Berta Golčer, Franjo Goluh, Lidija Jevšček Zofija Klemenčič, Ro-sana Kosmač, Hilda Kralj, Marija Lubeco, Valburga L-užnik, Bernarda Naglič, Draga Nardin, Albina Naveršnik, Hilda Petrovič, Josip Prišlin, Gizela Reinisch. Hubert Tau-zher, Matej Trček, Elza Valič. Marica Vi-zovišek, Berta Visočnik; s prav dobrim uspehom: Ivan Curk, Milka Gorup, Elza Kirbisch, Albina Košar, Miroslav Krebs, Ma tija Mesarič, Ana Nichtigall, Darinka Polj-šak, Marija Skočir, Marjeta Wirtitsch. Razdelitev izpričeval je bilo včeraj. Novi kurz se začne dne 2. septembra. Prospekti se dobe brezplačno potom ravnateljstva, Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. * Sprejem in vpisovanja za Ant Rud. Legatov enoletni trgovski tečai. Maribor. (Odobren od ministrstva za trgovino In industrijo, Beograd). Za sprejem je potrebno izpolnjeno 15 leto starosti in najmanj 2 razreda meščanske, katerikoli srednje ali strokovne šole, glasom predpisa. Opozarja se, da imajo za sprejem prednost tisti učenci, ki so absolvirali 4 razrede gori omenjenih šol. Vpisovanje in prospekti v trgovini Ant Rud. Legat & Co, Maribor, Slovenska ulica 7, telet 100. * Veliko zemliišče pri Bltoliu za naselitev. Oblastni izšeljeniški urad je prejel poročilo, da je v bližini Bitolja v svrho kolonizacije na razpolago proti plačilu zemljišče v izmeri 300 ha, ki bi bil primeren za nase litev 20—30 kmečkin družin. Naselbina bi bila oddaljena od mesta približno 10 km, kar je ugodno za prodajo malih kmetskih pridelkov. Kmetske družine ali pa tudi posamezniki, ki bi imeli veselje se nastaniti na tej naselbini in ki razpolagajo s primer nim kapitalom, približno 10.000 do 20.000 Din, naj to sporočijo oblastnemu izselje-niškemu uradu v Ljubljani. * Kdo Je lastnik kolesa? Orožniška postaja v Ptuju je obvestila policijski oddelek celjskega sreskega poglavarstva, da so orožniki zaplenili 18. t. m. v Ptuiu nekemu Francu K. s Hajdine pri Ptuju skoro novo dvokolo znamke »Pariš«, ki je imelo tovarniško številko 1324927-X in je bilo opremljeno s pnevmatiko »Michelin«. Lastnik kolesa, ki je bilo najbrže ukradeno, naj se zglasi na celjskem sreskem poglavarstvu. * Velik morski pes ujet pri Hvaru. V sredo zvečer so ribiči z otoka Hvara vjeli ogromnega morskega psa plemena odon-taspis taurus. Žival je dolga skoro štiri metre in tehta 368 kg. To Je zelo nevarna vrsta morskih psov. * Smith ficBros pisarniški pisalni stroji in Corona pisalni stroji za potovanje (por-table) Samoprodaja obeh prvovrstnih ameriških pisalnih strojev za celo Slovenijo je prevzela Ant Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska nlica 7, telefon 100. Smith & Bros pisalni stroj je poznan, ker Je zgrajen na krogljičnih ležajih, Corona pisalni stroj pa kot najboljši stroj za potovanje. Prospekti, oferte in zaloga pri zgoraj označeni tvrdki. 8118-a (prof. dr. £• SCajmet ne ordinira do preftCica. Zobni atelje frattjo fltadovan nasproti velesejma je za čas šolskih počitnic odprt samo ob tortcih, sredah, eetrtŠcih in petieib. * Vse tvrdke, pisarne hi oblasti, ki reflek-tirajo na dobre pisarniške moči. se naprošajo, da se oglasijo pri ravnateljstvu Ant Rud. Legatovega enoletnega trgovskega tečaja, Maribor, Slovenska ulica telef. 100 * Lastna krivda je, ako si gospodinja s pranjem perila izpodkopava zdravje! Pere naj s »Persilom«, s samodelujočim pralnim sredstvom m z bajno močjo pranja, katero znatno zmanjša delo na dan pranja. ITO — zobna pasta najboljša f * Kontrolne nre za tovarne F. Čuden, Prešernova 1. * Darujte »Podpornemu društva slepih« v Ljubljani, Woliova ulica 12. 186 * KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 * Dober nasvet ljudem, ki vodijo živino na sejem. Ljudje vodijo od daleč na sejem svojo živino in morajo prenočevati po gostilnah, živino pa spravijo pod kak krov, kjer so bile prej druge okužene živali Kolika škoda nastane iz tega. si la.iko predoči vsak gospodar, ker dobro ve, kaj pomenja okuženje živine. Tej nevarnosti se izogne s tem, da se gostilničarje, pri katerih se često nastanja živina, opozori na pogosto razkuževanje z močnim in nestrupenim desinfekcijskim sredstvom. Tako desinfekcijsko sredstvo je Caporit (kapo-rit), ki se z najboljšim uspehom uporablja v mnogih domačih in tujih veterinarskih ustanovah, 820 Iz Ljubljane Vidovdanska svečanost Kakor vsi večji kraji v državi je posebno še Ljubljana na čelu Slovenije zelo dostojno in v tradicionalnem obsegu proslavila vidov-danskj narodni praznik. Skoro ni bilo hiše, ki si ne bi bila nadela narodne trobojke. Glavna svečanost je bila ob 9. dopoldne na garnizijiskem vežbališču, o čemer poročamo podrobneje na drugem mestu. V šen-klavški stolnici se je nato ob 10. vršil slovesni rekvijem, ki ga je opravil knezoškof g. dr. Jeglič s številno asistenco. Žalnj svečanosti so prisostvovali vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasti, konzuiarn: zbor rezervni častniki in mnogoštevilno občinstvo. Istočasno se je vršila zadušnica tudi v evangeljski cerkvi. Živahno je dopoldne bilo mesto zaradi zaključka šolskega leta. Popoldne pa je deževje zopet ustvarilo monotono, žalobno razpoloženje. u— Društvo »Soča« vabi svoje člane na VIII. redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 6. julija t. 1. v salonu restavracije pri Levu ob pol 21. zvečer z naslednjim dnevnim redom: nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo nadzorstva, poročilo o vojni škodi (dr. Šap-ia), volitev novega odbora, volitev nadzornikov, slučajnosti. V primeru nesklepčnosti se bo vršilo zborovanje pol ure kasneje, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. u— Bratje in sestre, zapustil ie za vedno naše vrste br. dr. Gregor Žerjav, dobrotnik in podpornik Sokolskega Tabora in mnogih drugih sokloskih in društvenih domov, velik prijatelj sokolskega dela, odličen propagator naše misli in organizator dela za napredek našega naroda in naše širše domovine. — Sprejmimo umrlega brata pol-noštevilno na njegovi zadnji poti. Vabimo tudi ostala sokolska društva, ki cenijo in spoštujejo življenjske vzore velikega moža, J da w poklonijo njegovim manam. — člani Sokola L in godbeni zbor Sokola L ee zbirajo v slavnostnem kroju v nedeljo ob 10>£ nri na Taboru na telovadišču (odhod točno ob pol 11. proti Kazini). Bratje, ki nimajo kroja, in sestre naj 6e priklučijo naši četi in nosijo sokolski znak! — Odbor Sokola I u— Pevci »Ljubljanskega Zvona«. Udeležite se polnoštevilno pogreba našoga ustanovnega člana g. ministra dr. Gregorja Žerjava. Odbor. Zadnje novosti teopalnv se& njo pri (P. Ma$dic, Hjubljana •Me/csandrova c. 1 8096 u— Pevcem naših društev! Počastite s petjem spomin blagopokojnega našega podpornika g. dr. G. Žerjava. Pogreb v ue-deljo dopoldne ob 11 iz Kazine. u— Pevski zbor »Glasbene Matice« se udeleži korporativno pogreba blagopokojue-ga g. dr. Gregorja Žerjava. Moški zbor se zbere k pevski vaji ob %10 v pevski dvorani, ženski zbor ob % 11 pred hišo Matice na Vegovi ulici. Točno in obvezno za vse. — Odbor. u— Ugoden nakup perila: moško perilo delavsko in finejše vrste, cefir, popelin prodaja na drobno pod tovarniško ceno, tovarna perila »Triglav«, Kolodvorska nlica št. 8, nasproti hotela Štrukelj. 859 u— Parola za nedeljo 7. julija: vsi na »Podrožniški sejem« na Strelišče! u— Chrlstofov učni zavod, Liubliana, Id obhaja letos 251etnico svojega obstanka, vpisuje za prihodnje Šolsko leto ves juli; vsak dan na Domobranski cesti 7/1. — Vpisnina 10 Din, Šolnina nizka. — Dnevni in večerni tečaji. 874 o— Zvezna knjigarna ▼ Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da se je preselila iz dosedanjih prostorov na Marijinem trgu 8. v novo preurejeni lokal v Šelenburgovi ulici 7. Istotam se nahaja tudi ruski oddelek knjigarne. 879 (Preselitevf ZOBNI ATELJE ' Ado1f JCoblar se je preselil na Krakovski nasip št. 26 v hišo g. Zalokanja. 8137 Šolan creme ali olje dokazano najboljše za sotačeoje. Do« se povsod A. KANC sinova, drogerija, Liubliana Židovska ulica 1. Parketno mazilo JELKA Iz Celja e— Vidov dan v Celin. Tudi narodno Celje je včeraj na najsvečanejši način proslavilo spomin preminulih borcev za svobodo in domovino. Proslavo je otvoril nastop celjske garnizije na Glaziji ob 8. zjutraj. Nato je vojaštvo defiliralo pred poveljnikom 39. pešpolka in ostalimi višjimi častniki po Prešernovi ulici mimo mestnega magistrata. Ob 9. se je vršila v župni cerkvi oficijelna zadušnica, nato pa tudi v pravoslavni kapeli in v evangeljski cerkvi. Pri vseh teh svečanostih so bili prisotni zastopniki civilnih in vojaških oblasti iz Celja ter mnogoštevilno občinstvo. Vse mesto je bilo odeto v narodne in državne zastave. e— Sokolsko društvo Celje ima v letošnjem letu v načrtu še velik javni nastop, lo bo v septembru na novo urejenem letnem telovadišču v Sokolskem domu Gaberje. — Zaradi počitnic se je prekinilo s telovadbo dece, naraščaja in starejšega članstva. Ostali oddelki telovadijo dalje glede na velike župne tekme, ki bodo v jeseni. V juliju bo odšlo skupno s Kolom jugoslovenskih sester 11 naraščainikov v Bakarac na letovanje, v avgustu pa štirie z »Jutrovo« kolonijo v Martinščico. Letovanje so koisko društvo je orgffliziraio prar osped« no Vidovdansko proslavo. Vreme )e bilo posebno naklonjeno, da so izvedK nemo« tecto določeni program. Ob pol 8. uri zve* oer se je vršil ob velikem zanimanju sta« fetni tek skozi mesto. Udeležilo ae je 6 sta« fet s 36 tekači. Kot prva je pretekla 1850 m dolgo pro«o v času 4:263 štafeta gim* nazijcev«Sokolov. Ob pol 9. uri se je pričel pred Narodnim domom javni telovadni na* stop. Vse točke so zapustile najlepši vtis. Nastopilo je 28 članov, 12 članic, 16 go« jenk in 8 - obrtnega naraščaja. Slavnosten nagovor na zbrane sokolske vrste in občin« stvo je imel br. Janko Kosti. Pri zaključku so bile razdeljene tekmovaIcem«smučaTjem diplome, prvi štafeti pa lep prehoden kip. r— Vest o preselitvi državne puskarske bole. Kakor doznavamo, se bavijo mero« dajni krogi v ministrstvu z mislijo, da se prestavi državna puškarska šola iz Kranja v Užice. Ta korak utemeljujejo s tem, ker se je v zadnjem času večja puškarska in* dustrija koncentrirala v Užicah, oziroma v Srbiji. r— Zanimive številke za novo stanarino. Priobčujemo prav zanimive številke o sta« ri in novi podlagi, ki je merodajna za od* mero višine stanarine. Po dosedaj veljav« ni podlagi so bile v Kranju ocenjene stare hiše za 622.636 Din, nove pa za 193.439 Din vrednosti. Za novo podlago je bilo ocenje* nih 333 starih hiš za 2.392.844 Din, 60 no« vih hiš in hišic pa za 880.084 Din, Iz Trbovelj -•i* t— Ciril Metodov kres. Že dolga leta pri« žigajo Trboveljčani na 4. julija zvečer kres v spomin slovanskih blagovestnikov. Skozi dolga leta je pripravljal in zažigal kres rud. poduradnik g. Karel Gorjup. Letos praznuje svoj 301etni jubilej, letos ga pri« žge tridesetič. C. M. podružnici zažgeta namreč tudi letos 4. julija ob 7. zvečer kres na Vražjem hribu (Spicbergu). Preskrbljen no je za dobra okrepčila; nastopila bosta tudi pevski zbor »Zvona« in pa domači Sramelj. Obeta se najboljša zabava in naj« lepše razpoloženje. Vsi narodni Trboveljča« ni pohitimo ta večer na Vražji hrib, da vzbujamo spomine na čase, ko Trbovlje še niso bile tako slovenske kot so danes, in 'lje Stavbena zadruga dve enostanovanjski hiši, Sokolsko društvo svoj društveni dom. G. Rojnik bo tudi svojo hišo vzdignil za eno nadstropje. Kljub temu pa še vlada občutno pomanjkanje stanovanj. sg— Osebna vest. Dirigent tukajšnje po družnice Ljubljanske kreditne banke g. Jo« sip Sikaza je premeščen v Celje. sg— Avtobusni promet. Otvorila se je nova avtobusna proga Vitanje*Dravograd in obratno, hi je za Mislinjsko dolino veli* kega pomena. Kakor se govori, se namera« va vpostaviti avtobusna proga tudi med Mariborom in Slovenjgradcem. sg— Spremembe posesti. Veleposestvo Vodriž, ki ima velike gozdne komplekse, je kupil g. Kac. — Hiša, v kateri se nahaja zobotehniški atelje, je prešla v last go* spoda Franca Schullerja. sg— Olepševalno društvo pod agilnim predsedstvom g. Voršiča brižno deluje. Tako je postavilo na lepih razglednih toč* kah, na postajališču in v legenskem gozdu lične klopi. Tudi kopališče namerava pri* merno urediti. sg— Planinski dom na Urški gori je po* stal priljubljena izletna točka. Tukajšnja podružnica SPD je dom opremila z vsem Jcomfortom, tako da dom ustreza vsem za« htevam turistike. Tudi oskrba je prvovrst« na. I i Ljutomera lj— Cerkvena miš« v Sokolskem domu. V soboto 22. t. m. so igralci mariborskega narodnega gledališča pod vodstvom g. Ras« bergerja priredili zabavno igro »Cerkvena miš«:. Za sedanje razmere še precej števil« na publika se je ob veseli in duhoviti igri izvrstno zabavala ter ni štedila z aplavzom. Osobito igralka naslovne vloge si je s svo« jo resolutnostjo in premišljeno igro osvoji« la gledalce. lj— Nenadoma je preminula ga. Julijana Matšek, vdova po trgovcu, doma iz Jastre* barskega. Bila je na posetu pri svoji sestri ge. Nini Ivančičevi. Zadela jo je možgan* ska kap. Pogrebni zavod Repič je 28. junija prepeljal njeno truplo v Jastrebarsko. Blag ji spomin! lj— Končni izpit na meščanski Soli se je vršil od 20. do 25. t. m. Položili so ga: Ba« bič Josko, Bauer Leopold, Čuk Janez. Hor« vatič Alfonz, Košar Josip, Lipovec Franjo, Rajh Dušan, Rajh Mirko, Sagadin Albin, Senica Andrej, Stajnko Franjo, Topolnik Mirko; Bunderl Julijana, Glavnik Ljudmila, Gajsar Elizabeta, Janšovec Kristina, Makuc Olga, Mohorič Marta (z odliko), Pajnhart Milena, Pihlar Alojzija, Poček Anislava, Pušenjak Alojzija, Sinigoj Friderika, Škof Katarina, Špindler Gizela, Vaupotič Fran* čiška, Vil ar Danica, Vogrinec Štefanija, Vrhovec Zofija, Žitek Milena in Klemenčič Frančiška. Dve učenki se nista prijavili, ena pa je napravila d"iferenčni izpit za 5. razred realne gimnazije. To je bil od po« Stanka sem najmočnejši 4. razred. lj— Kopališče Olepševalnega druStva je ie nekaj časa otvorjeno. Oskrbuje ga prej* &nji kopalni mojster g. Zweck, ki se je vr* nil iz Dalmacije. Samo škoda, da je vreme »adnje čase tako muhasto, da kopel tudi najstrastnejših kopalcev nič ne mika. lj— Šoferski izpiti so se vršili 27. t. m. * Izhodiščem na Glavnem trgu. Ves dan so brneli po okoliških cestah osebni in tovor* ni avtomobili novejših in starejših datu* mov. Prav taki so bili tudi kandidatje. 'ifa Trgovinska s Španijo S trgovinsko pogodb« se bodo gospodarski stiki s Španijo znatno povečali Poročali smo že, da se pričenjajo v Madridu pogajanja med našo in špansko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Pogajanja so se pripravljala že dalje časa, a je zaradi raznih ovir šele sedaj prišlo do njih. Ce bi se ozirali le na neznatne trgovinske stike, ki smo jih imeli doslej s Španijo, bi morali smatrati trgovinsko pogodbo, ki se bo sedaj najbrže sklenila brez težkoč, kot malopomembno za našo državo. Po lanskoletni zunanjetrgovinski statistiki je znašal naš izvoz v Španijo komaj vrednost 3.7 milijona Din, a naš uvoz iz Španije 6.8 milijona Din. V resnici pa gre našega blaga v Španijo mnogo več, kakor ga zabeleži ta statistika. Zaradi španske surtakse, to je povi-ška carine na blago iz nepogodbenih držav, je naš direktni izvoz v Španijo v največji meri oviran in deloma sploh onemogočen, zaradi česar se izvaža predvsem naš les v precejšnjih množinah preko italijanskih posredovalcev v Španijo kot les italijanskega izvora. Da so te količine znatne, je prav verjetno, ker Španija potrebuje mnogo lesa raznih vrst. S trgovinsko pogodbo bo surtaksa za naše blago odpravljena in je zato prav sumljivo, da so naši lesni izvozniki zelo interesirani na tej trgovinski pogodbi. Predvsem pride tu v poštev Slovenija, ki je glavna lesna pro-ducentka v državi. Španija dobiva les iz raznih držav, celo iz severa, in potrebuje zlasti mehak les za ambalažne namene v obliki desk raznih merkantilnih dimenzij, potem gradbeni les, bukovino in drugo. Španski odjemalec zahteva točne dimenzije in dobro kvaliteto. Za uspešen razvoj trgovine s Španijo pa je treba tudi dobrih parobrodnih zvez med Su-šakom in španskimi pristanišči Te zveze bi morale imeti prevozno tarifo, ki bi lahko konkurirala italijanski parobrodni tarifi. Trgovinska pogodba s Španijo bo, ko bo prišlo do realiziranja njenih ugodnosti, torej lahko velikega pomena za našo lesno in tudi ostalo, zlasti cementno industrijo, če bo ta znala streči okusu in potrebam španskih odjemalcev Jugočeška v Kranju Jugoslovansko - češka tekstilna industrija, d. d., Kranj, je imela 25. t. m. svoj V. redni občni zbor pod predsedstvom predsednika Josipa viteza Pogačnika. Iz predloženega poslovnega poročila je razvidno, da se je poslovanje razvijalo v preteklem letu normalno. Investicije so bile zmerne. Čisti dobiček znaša vključno s prenosom iz prej-njega leta 596.274.68 Din, od katerega se je nakazal rezervnemu zakladu znesek 156 tisoč 966.60 Din; nadalje se je določila 4 % dividenda v znesku 400.000 Din in ostanek po 12.308.03 Din se je prenesel na nov račun. Bilanca izkazuje še naslednje glavne postavke: med aktivi tvorniške naprave 34 milijonov 124.842.80 Din, debitorji 26 milijonov 12.341.36 Din, blagajna in Poštne hranilnice 351.035.08 Din, inventura 33 milijonov 466.218.26 Din; med pasivi pa delniško glavnico 10.000.000 Din, kreditorji 82 milijonov 466.829.78 Din, rezerve za dubioze 1 milijon Din. Boj s tujo konkurenco je znatno vplival na rezultat čistega dobička, zlasti še, ker je carinska zaščita na barvano in tiskano blago mnogo premajhna. Konzumenti so tudi v preteklem letu dajali tovarniškim izdelkom popolno priznanje. Nova velika kalorična centrala je skoraj gotova in se v njej izvršujejo zadnje montaže. Pri volitvah je bil izvoljen stari upravni in nadzorstveni svet, ki je sestavljen takole: Upravni svet: Predsednik Josip vitez Pogačnik, poslanik n. r. v Podnartu; Emil Storža, veleindustrijec v Pragi; Maks H o r w i t z, ravnatelj Jugočeške v Kranju. Nadzorstveni svet: dr. Beno Sabo-thy, odvetnik v Kranju; Oton Stein, proku-rist v Pragi. = Dve leti deviznega poslovanja na ljubljanski borzi. Z jutrišnjim dnem poteče drugo leto, odkar je bil uveden devizni promet na ljubljanski borzi. S svojim brezhibnim poslovanjem in skoro milijardnim letnim prometom je ljubljanska borza dokazala, da je bila svoječasna zahteva po uvedbi deviznega prometa povsem upravičena. V prvem letu poslovanja, t. j. od 1. julija 1927 do 1. julija 1928, je devizni promet znašal 848 milijonov Din (II. polletje 1927 394, I. polletje 1928 454 milijonov), v letu 1928./29. pa se je povečal na 937 milijonov Din (II. polletje 1928 500, I. polletje 1929 437 milijonov). V prvem polletju t. 1. je bil devizni promet nekoliko manjši kakor v istem razdobju preteklega leta. To nazadovanje je deloma v zvezi z manjšo potrebo po devizah, ki se opaža na vseh jugoslovenskih borzah, deloma pa je posledica okolnosti, da so ljubljanske banke v zadnjem času kupovale devize tudi na zagrebški borzi. = K povišanju prevozne tarife za premog preko izvozne sezone. Prometno ministrstvo je nedavno izdalo znani odlok, da se poviša tarifa za premog, drva, apno, kamenje, prst in pesek za 20 %, ako se bodo ti predmeti prevažali v času od 1. septemf bra do 31. marca. Cilj tega odloka naj bi bil, da se za jesensko izvozno 6ezono zasi-gurajo vagoni. V odloku se tudi trdi, da interesenti s tem ne bodo oškodovani, češ, da se lahko preskrbe s tem materijalom do 1. septembra. Zaradi tega odloka je Udruženje rudniških podjetnikov SHS poslalo prometnemu ministrstvu spomenico, v kateri se ugotavlja, da predpostavke prometnega ministrstva, na podlagi katerih se Je izdal gorenji odlok, ne drže iz več razlogov, zlasti ker je dejstvo, da že sedaj v poletnih mesecih primanjkuje vagonov za premog, ki ga ni mogoče prevažati niti za redne tekoče potrebe industrije. Končno navaja spomenica, da premogovniki niso daleč ne v stanju tekom dveh mesecev, v juliju in avgustu, izkopati toliko premoga, kolikor ga je potrebno za 7 mesecev. = Stečajnina Slavenske banke. Prejeli smo: Kako doznajemo podnio je upravitelj stečajnine Slavenske banke stečajnom eudu prethodnu ili dionu diobnu osnovu sveopče do danas realizirane mase ove stečajnine. Svim stečajnim vjerovnicima, koji su do danas svoje tražbine proti stečajnini prijavili, slobodan je uvid u predloženu diobnu osnovu od koje mogu uzeti prepis Hi kod ste-čajnog upravitelja ili kod stečajnog povje-renika, te imadu eventualne svoje primjed-be proti osnovi, koje im je slobodno staviti, podnijeti stečajnom povjereniku u roku od 14 dana, račtmajuči od dana, kada Je o3no- sna sudska obznana pribita na eudnici, pa im je slobodno doči na ročište za raspravu ovih eventualnih primjedbi, koje je ureče-no u tu svrhu na dan jula 1929 u 9 6ati prije podne, u prostorijama stečajnine, bivša palača Slavenske banke, Vlaška ulica 53 u Zagrebu. = Prvo četrtletno poročilo Narodne banke. Narodna banka je te dni izdala poročilo o prvem trimesečju t. 1. Poleg popolnoma bančnih zadev Narodne banke vsebuje to poročilo, ki je kot četrtletno prvo, tudi poglede na celokupen naš gospodarski položaj. Iz poročila povzemamo nekatere važnejše podatke. Poročilo pravi, da 6e je število nezaposlenih povečalo za okrog 10% (lani v tem času 6823, a sedaj 11.779). Povečalo se je tudi število konkurzov (lani 266, sedaj 303). Število natovorjenih vagonov je padlo od 334.893 lani na 314.523 v tem letu. Poročilo omenja, da se je vlada 6. januarja čvrsto odločila, da izvrši sanacijo gospodarskih prilik in da pristopi k stabilizaciji dinarja, ki faktično že obstoji štiri leta. Obtok bankovcev je znašal 22. marca 5085 milijona Din, kar je najnižje stanje v poslednjih letih. V razmotrivanju o naši industriji pravi poročilo med drugim, da je zastoj v stavbarstvu povzročil zastoj v cementni industriji, vendar pa je tvornicam cementa v Dalmaciji uspelo izvoziti 10.360 vagonov, kar pomeni napredek napram lanskemu letu. Kemijska industrija je izkoristila 50 do 70% svoje kapacitete in je izvoz kemikalij padel. H koncu ugotavlja poročilo, da cene stalno naraščajo, tako da splošni indeks Narodne banke pokazuje v januarju 104.4, v februarju 105.5 in v marcu 106.6 proti povprečnim cenam 1. 1926. Omenjamo naj še, da je to poročilo Narodne banke že dokaj zakasnelo, saj smo že blizu julija, zaradi česar mnoga izvajanja ne veljajo več v polni meri. — V prometu naših luk je Split na prvem mestu. Po podatkih, ki jih zbira in urejuje statistični odsek Trgovsko - obrtniške zbornice v Splitu, je skupni promet blaga v naših lukah bil v prvem trimesečju t. 1. naslednji: Split: 2.20 milijona ton; Sušak: 1.30 milijona ton; Šibenik: 0.46 milijona ton. Za Dubrovnik niso znani celotni podatki. Ti podatki pokazujejo, da je naša vodilna luka Split, kateri sledi po višini prometa Sušak. Od celotnega splitskega prometa odpade na izvoz v inozemstvo 1.63 milijona, od °uša-škega 0.55 milijona in od šibeniškega 0.36 milijona ton. = Nizke cene vinu v južni Dalmaciji. Spričo slabe prodaje in velikih še nerazpro-danih količin vina v južni Dalmaciji, so cene tem vinom popustile in se gibljejo sedaj med 250 do 300 Din za hI. Na zboljšanje cen ni misliti, ker bo tudi letošnja trgatev v Dalmaciji obilna. = Neugoden položaj na našem sladkornem tržišču. Po vesti iz Osijeka je položaj na ju-goslovenskem sladkornem tržišču nepovoljen za producente, ker 60 še od lanske kampanje nerazprodane velike količine sladkorja. Osiješka sladkorna tvornica ima od lanske produkcije, ki je znašala 1191 vagonov, v skladišču še 400 vagonov. Izvoz je majhen zaradi velike konkurence češkoslovaškega sladkorja, ki ima spričo povoljnejših pogojev produkcije nižje cene. V strokovnih krogih se bavijo z razmotrivanjem, kako bi se omogočil izvoz, ker se v naši državi pro-ducirane količine ne morejo razpečati v domači državi. Kot prvi pogoj se navaja boljše gojenje domače sladkorne pese, da se bo lahko pridobilo iz nje več sladkorja, kar^ bi pocenilo produkcijske stroške in omogočilo izvoz. Kakor kaže, bo letošnja letina sladkorne pese zopet dobra. Nova kampanja se bo začela najbrže s 1. septembrom. = Padec brezposelnosti v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je znašalo 15. t. m. število brezposelnih, ki dobivajo podporo, 745.000, to je za 62.000 manj kakor 31. maja 1929. = Letošnji mednarodni sejem ▼ Soluna bo od 15. do 30. septembra. Prijavnice se dobe tudi v Zbornici za TOI v Ljubljani. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave 420 m2 strešne lepenke in 100 kg lesnega cementa ter glede dobave 200.000 komadov mecesnovih klincev. — Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. julija ponudbe glede dobave 2500 komadov brezovih metel. Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. julija ponudbe glede dobave 30{) kg pocinkane pločevine. _ Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. julija ponudbe glede dobave 200 komadov lopat — Dne 16. julija se bo vršila pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija glede oddaje krovskih del na zgradbi garnizijskega intendantskega skladišča v Mariboru. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. — Dne 5. julija se bo vršila pri komandi 52. pešpolka v Ljubljani licitacija glede dobave razne pisarniške opreme. — Dne 15. julija se bo vršila pri komandi 1. divizije konjeniške artiljerije v Slov. Bistrici licitacija glede dobave živil (riž, fižol, zdrob, testenine, čebula, kis, goveji loj, olje, čaj, sladkor itd.) Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah. = Prodaja lesa se bo vršila potom ofer- talne licitacije 13. julija pri kr. direkciji šum v Vinkovcih. Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. Položaj na naših borzah Ljubljana, 28. junija. Spričo aamo štirih borznih dni tega tedna je bil devizni promet na ljubljanski borzi ta teden manjši. Znašal je le 15.4 milijona Din napram 20.2, 17.2, 20.6 in 10.6 milijona Din v predhodnih tednih. Blaga v privatni ponudbi je bilo prav malo in je morala Narodna banka pokriti skoro vso potrebo. Pomembnejših sprememb v tečajih deviz ves teden ni bilo. Berlin, ki se je zaključil prejšnji petek po 13.58, je oslabel včeraj za malenkost na 13.5725. Malo valovala je tudi deviza na Dunaj, ki se je zaključila včeraj po 8.0044, dočim je znašati petkov zaključek 8.0066. London se je popravil v istem razdobju od 276.11 na 276.14, dasi se je v torek zaključil le po 276.03. Praga je popustila od 168.65 na 168.63. Tržišče državnih vrednot v splošnem ta teden ni bilo posebno živahno. Tendenca za Vojno škodo je bila kolikor toliko čvrsta. Za aranžma se je Vojna škoda zaključevala včeraj v Zagrebu po 405, a proti koncu borze po 408, dočim je bil petkov zaključek po 405. V terminih včeraj v Zagrebu ni imela zaključka. Včerajšnjo čvrsto tendenco na zagrebški borzi je povzročila Poštna hranilnica, ki je začela intervenirati v prilog Vojni škodi. Generalni direktor Poštne hranilnice RADIOTEHNIKJt - Tone Poljšak LJubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERIJAMI I Radioeparat, U Hk m potrebni« ki le radi te« tutjjcesedši. Je: 4-cevni radlo-aparat »PottosfcHB IV« sa priključek m eletatrični tok, rafovsa Mkm. 200—2000 nu »tarajoa »eJekrtvoost ia Jafcost, m Evropa v rvočnikn, brez motenj električnega toka. Cena s elektronkami Dia S250.—t Vse radlopotreMčine najceneje J dr. Nedeljkovič je dal namreč nalog upravi zagrebške borze, da organizira dnevno intervencijo s pooblaščenjem, da se dnevno kupuje največ do 1 milijona Din Vojne škode po 405 do 407. Kakor torej kaže, kompe-tentni činitelji ne bodo več dopuščali, da bi tečaj Vojne škode padel pod 405. Blaga na tržišču ni bilo mnogo. Položaj za Vojno škodo je sedaj tako povoljen, da obetajo nadaljnji dvig. Investicijsko in agrarne 90 bile ta teden brez pomembnejših tečajnih sprememb. Investicijsko se je zaključilo včeraj v Zagrebu po 84. V privatnih vrednotah je bil v Zagrebu promet sicer majhen, vendar nekoliko živahnejši kakor v predhodnem tednu. Med bančnimi vrednotami se je zaključevala največ Praštediona, in sicer včeraj po 850 do 852.5, torej približno na isti višini, ko v prejšnjem tednu. V drugih bančnih papirjih je bil promet neznaten. Tečaji brez pomembnejših sprememb. Tečaji industrijskih papirjev so nekoliko bolj variirali in tudi nekoliko več prometa so imeli. Trbovlje so bile čvrstejše in so se včeraj zaključevale spočetka po 503 in so potem popustile na 500. Vevče so notirale ves teden 125 denar brez blaga. Šečerana se je zaključila včeraj po 405; njen tečaj je med tednom neznatno variiral. Ljevaonica se je okrepila od zadnjega petka, ko je notirala 185 — 195, na 200 _ 210 včeraj. Precej je valoval tudi tečaj Slavonije,, katere včerajšnji zaključek je znašal 175 in je bil napram predhodnemu dnevu čvrstejši. Devize in valute. Zaradi Vidovega dne domače bone niso poslovale. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.5725, Curih 1096.9. Dunaj 8.0044, London 276.14, .Newvork 56.835, Praga 168.63, Trst 297-92. Curih. Beograd 9.1275, London 25.20, New-york 520, Pariz 20.345, Milan 27.20, Berlin 123.85, Dunaj 73.04, Praga 15.395, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.65, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Dunaj. Beograd 12.46875 _ 12.508745, Berlin 169.11 — 169.61, London 34.44 — 34.54, Milan 37-16 — 37.26, Newvork 709.75 do 712.25, Pariz 27.775 — 27.875, Praga 21.01 do 21.09, Curih 136.56 — 137-06; dinarji 12.415 — 12.475. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (27. t. m.) Zunanja poročila niso bila enotna. Ameriška tržišča so se malo pomirila, dočim se evropska drže. Dunajska borza je ostala popolnoma nespremenjena, ker je Veliki ilustrovani cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št 101-B Violine od Din 95. Ročne harmonike od Din 85. Taaibure od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje. + Fotrfi Jalosti naznanjamo, da }e raj iskreno ljubljeni sin m brat, gospod zatisni! danes zjutraj po do!© in mučni bolezni po sprejemu sv. tolažil svoje trudne oči v 20. teto svoje starosti. Pogreto bo v nedeljo 30. t. m. oto 4. popoldne iz hiše žalosti. Sv. Petra cesta št. 47, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 28. junija 1929. ŽALUJOČA RODBDM t NajgJoblje užaloščeni naznanjamo vsem sorodni]«)m, prijateljem, znancem in vsem, ki so pokojnika poznali, da se vrši pogreb zemeljskih ostankov, na poškodbah, zadobljenih vsled padca z avijonom v Mostaiu 5. junija 1929, umrlega podmarednika, diplomiranega hydropilota, gospoda Franca Vi čar po izvršenem prevoza, predvideno v nedeljo, dne 30. junija 1929 na domačem pokopališču Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. V cveitofi mladosti v službi ponesrečenega nepozabnega pokojnika naj se ofcraai v svetlem spomin«. Zahtfoči OCE in BRAT. konsum zelo rezerviran, a tudi imetniki blaga se ne odločijo radi za prodajo. Domača pšenica se je oferirala po 32.75 z Dunaja, madžarska pa po 31.25 z Dunaja. Uradne notice nespremenjene. Prosveta 0b zaključku kongresa PEN-klnbov. Dunajski mednarodni kongres PEN-klubov 9e je oficijelno zaključil z velikim banketom v bivšem novem cesarskem dvoru. Ob tej priliki je imel znameniti angleški pisatelj John Gals\vorthy pomenljiv govor, v katerem je dejal med drugim: >Bližamo se dnevu, ko bo v vsaki deželi na svetu obstojal PEN-klub, in ne vem, ali bo lahko izzval v vaših srcih s kako drugo besedo še večji odmev, kakor če izrazim svojo trdno vero, da smo mi pisatelji poklicani, biti sila miru in prijateljstva ... Bili smo sen, sedaj pa smo postali resničnost. Kakor drevo raštemo v dežju in v solncu. Ptiči iz ozračja sedajo na naše veje in pojo dva in štirideset različnih pesmi, ne da bi razumeli med seboj evoje naprave. Ali da postavim malo manj pesniško primero: od nas prihaja nalezljivost — a ne za bolezen, marveč za zdravje. Mi smo drevo, iz katerega se bo razširila po vsem svetu epidemija plemenitega mišljenja.« Govorili so tudi Teodor Daubler za Nemčijo, B. Cremieux za Francijo, Barbara Ring za Švedsko, Julij Kad en Bandrowski za Poljsko, prof. Kirchenstein za Letonsko, Schalom Asch za židovski PEN-klub, František Kub-■la za Češko, Antal Rado za Madžarsko, Frai Crohn za Finsko, Sime Georgia za Kanado, Todor Manojlovič za Jugoslavijo itd. Zaključni banket se je končal z zdravico predsednika dunajskega PEN-kluba Feliksa Saltena. »Priroda, popularni ilustrovani časopis«. Hrvatsko prido6lovno društvo izdaja že 19 let ta mesečnik za popularizacijo prirodnih ved. Uredništvo je že nekaj let v veščih rokah znanega zoologa in pisatelja dr. Miroslava Hirtza. Sedanji urednik je ta časopis, ki je bil že prej na lepem nivoju, dvignil na višino inozemskih mesečnikov te vrste. Če bi bila »Priroda« nekoliko obsežnejša, ne bi nimalo zaostajala za znanim >Kosmo-som«. Želeti bi bilo tudi, da bi izhajala bolj redno. Eden glavnih njenih 6otrudnikov je naš rojak, univ. prof. dT. Boris Zarnik, ki je v prvi številki letošnjega letnika objavil študijo o odličnem biologu naše krvi Ivanu Regenu, v zadnji (4./5) številki pa se oglaša s podrobnejšim premotrivanjem njegovih izsledkov o sluhu kobilic in mu-nov. Obsežna, za vsakega prijatelja pri rod« zanimiva razprava je opremljena z 8 risbami. Dalje so izšli v tej številki članki Stj. Gjurašina, A. Vrgoča, Božidara Hergule in V. S. Vrkljana. Zlasti ojx>zarjamo na dr. Vrgočev članek o opiju kot zdravilu in sredstvu za zauživanje pri čemer je pripomniti, da je mak za izdelovanje opija eden najvažnejših pridelkov Južne Srbije. Zanimiva sta tudi članka o črvu in koruzi in o Einsteinovi teoriji. V paberkih je dolga vrsta krajših sestavkov iz vseh prirodnih ved. Tako mnogovrstna in interesantna je vsaka številka >Prirode«. Ta časopis bi priporočili zlasti naši srednješolski mladini in uči-teljstvu, ki želi temeljitejšega, dasi še vedno poljudnega naravoslovnega štiva. Naroča se v Zagrebu Demetrova ulica br. 1. Kupujte pri tvrdkahjci inserirajo v „Jutru" Bolni živci Kolikor Je dni v letu, toffloo stopinj make mora preturesti nervoaea človek, ker mu oslabljeni, izčrpani fivci ogrožajo življenje in povzročajo ne brod neraa-položemja. Bctes»rta to sredstvo često čudeže, dovaja hranilne snovi do najskrajraih točk, kjer se frvori kri, oživlja, okrepčuje in ohranjuje človeka mladega in svežega. Uve-riti se morete sami, da Vam ne obetam nikake neresnice, ker hočem poslati tekom tekočih 14 dni vsakomur, ki mi piše, po-potaoma zastonj ln brezplačno mali zavitek na poskušajo ter tudi knjrgo priznanega zdravnika, ki ima mnogostran-ske in dolgotrajne izkušnje m ki se )e sam moral boriti s takimi bolečinami. Napišite mi svoj točni nas3ov, da Vam takoj dopcšljem, kar sem obljubil. ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O. Mjchaelfcirchiplatz Nr. 13. Abt. 319. , . ' ^ . . , . Ul Kraljestvo mode Paleto in poletna moda Kdor dobro opazuje, lahko vidi. da se moda obrača kar pa ni nič čudnega, če pomislimo, kako dolgo vlada sedanja lini-la Seveda niso izpremembe mode preveč očitne in ne padajo v oči. ker se nikdar nobena linija ne menja skokoma, temveč polagoma, da široka publika komaj opazi Posamezne izpremembe se pa ne tiček> samo posameznih delov obleke in se pola-Ščujejo mode kar v splošnem. Tako npr. Je tudi s strogo športno noto. ki je odločala več let ne samo v vsakdanji obleki, temveč tudi pri popoldansk garderobi Tudi ta se je torei iela izpremi-njatl in pričeli smo dajati mičnejšim oblikam prednost. To pa ni zvezano i. mehkejšimi oblikami poletne mode, pač pa t novo strujo. ki so se ie oprijeli modni saloni Tako sedaj nimamo več opraviti izključno s popolnoma ravnim ln športno s pasom prepasanim plaščem, temveč srečujemo večkra* tudi že z gumbi zapete plašče A tudi vsločena ogrinjala, ki so večkrat v obliki princesinega stila vzbuiaio živahno zanimanje Kar smo pravkar rekli o plašči.r velja tudi za obleke, ker so tudi te postale po svoiih oblikah boli fantastične in se njih oblike bolj menjajo kakor doslej. Isto bi lahko povedali o barvi, čeprav nimamo gotovih modnih odtenkov, vendar nosimo kar komu dobro pristoja: enobarvna. pisana, drobno in veliko ornamentira-na blaga kei sploh okusu in individualnemu pojmovanju ni potegnjenih nikakih meja. S splošnim preobratom v modi le v zveri tudi povratek paletoja. Dolgo časa je bilo skoraj nemogoče nositi plašč, ki bi dopuščal, da bi se videla obleka izpod njega Večerna moda ie napravila prčetek ln Je bila v tem oziru tudi uspešna ker že kreacije pretekle sezone t svoliml rogljl, zastavami in drugimi vihraiočimi oblikami gledajo skoro brez izjeme Iznod plašča Sedaj se ie pa ta tendenca polastila tudi dnevne mode. seveda v znatno bolj still-zirani in skromnejši obliki, ki pa vendar pomeni začetek. Ne g'ede na novost nove linije paletolev. ki so nekaka sredina med plaščem in ko-stumno jopico, odloča tudi dobro pristoja-nje. ker prekinjenje podolžue linije, ki nastane na ta način, gotovo napravi mladosten vtis In mladost ie — kakor vemo — prva in zadnja zapoved modnega brevlr-?a. Večkrat nadomešča paleto tudi napol dolgi kep, ki le za poletne večere kakor fistvarien, ali prikladen je le za sloke postave. Kot ilustracija nove Ideje kratki ogrinja1 naj služijo naše tri skice, ki nam predvajajo paleto v svojih različnih mogočnostih. lepota očesa in las SEVB \SIAT1QUB t »porabe tega preparata dobimo irranredno bujno, goste in dolge obrr* in tre[*xn!c«, a • tem dobijo 061 tisti pikantni dra lestni In p.-iTlafcljiTi pogled Din 4A NOIR O' OKI ENI Una isto «voj*tvo kakor Asiatique«. samo da !«to Jasno barra » temni barvi Din 66. K OPEL J ZA OCI daje oftrm oni »amamljl-n lepi in MMte&i pog!«td Oii postanejo bistre «vetle. og nj»ne > rde£il« trudnost io motni pogled ligi-ne. Din 58 9RISULDB nam daje po pretek« eoe noči nmrame k o d r a » t e ln« Kodri «o lolgotrajni ln dajo T^akemn ohrani dralnsl to lamamijivost — Din 40. CAM1LL1EN EXTRAKT Je najboljle »redetro ta dobivanje .votlo (»lavih s* Din 40 EAU DE {JIHNINE «nan -peeialitet u Mg« la«. — Oajc lep »ijaj tn mehkoto » tabranjuje izpadanji- in odprjvlj* prhljaj Cena LHd 22—. TAPPER neprecenljiv ta dovrieno masalo ta Jaftitev miSic - Obra» postane elastičen in jako pomlajen — Dane« orvt »tribut v«aketela izven dosega igračev preko more biti v toliki meri koristna ležalna solnčna kopel, katera le prerada zapušča — glavobol. Gibanje! To je bistvo prirode. In ho-teč ljudem pokazati, kako naj se smotreno gibljejo, sem že v binkoštni številki »Jutra« priobčil skromno razpravo o parterni gimnastiki. Delo na telesu v obliki igre je pa bolj zabavno kot gola telovadba sama. zlasti za mlade ljudi in za one. ki ne vedo. kako je treba telovaditi. Kakor sem omenil, je žoga eno najbolj priljubljenih orodii za različne Igre. ker je to predmet kateri igrajočega človeka silno priklepa nase ter ga raztrese. da ne misli stalno na neprijetnosti vsakdanjega življenja. Današnji članek Ima namen pokazati, da nogomet ni edina igra z žogo. temveč da obstojajo še druge, mnogo lepše in zabavnejše Igre s tem sredstvom. O priliki telovadnega nastopa Ljubljanskega Sokola smo videli v zadnji točki igro tekmovalnega značaja, ki je prav zaradi tega tako zabavna, »ker za nekaj gre«. To Igro Imenujejo Sokoli »odbijanje«. Nisem filolog. da bi razmo-trival o utemeljenosti tega Izraza, vendar sem mnenja, da je lepše, če obdrži igra tisto ime. na katero je bila krščena. Njena domovina je Anglija, kjer jo poznajo pod imenom »Wolleyball«. Ako v športu, ki je čisto mednaroden, trpimo toliko tujih strokovnih Izrazov goal, out, fair, fonl Itd.), ne bo slovenski jezik nič Izgubil na svoji vrednosti če si prisvojimo še to Ime, katero bo obenem tudi vsakemu takoj povedalo, od kod je ta koristna igra doma. Preobširno bl bilo spuščati se v skrajne podrobnosti pravil naše igre, pa tudi svojega namena ne bi s tem dosegel, zakaj čim bolj je igra komplicirana in čim težje sl ljudje zapomnijo njena pravila, tem manj je priljubljena. Prostor, ki je potreben za woIley-ball, Je vsak dober, posebno pa oni, tam v mivki za Savo aH na zelenih bregovih Ljubljanice, Sore l. dr. Predvsem mora biti raven in obrnjen tako, da padajo solnčni žarki s strani, ker sicer svetloba preveč moti. Igrišče samo obstoji Iz dveh enakih kvadratov, katera sta spojena v eni stranici ln sta ločena med seboj po mreži, ki visi točno med njima toliko od tal, kolikor doseže človek, ako dvigne roko. Izmere teh kvadratov so odvisne od števila Igralcev. Njihove meje naj bodo dosti tfdno označene, zlasti pa srednja, ki predstavlja navpično projekcijo mreže, katero pa lahko nadomestuje tudi mnogo cenejša vrv. Nikakor pa ne smejo biti v vogalih zabiti količki, da se igrači na njih ne ranijo. Skica predstavlja naše igrišče. V vsak kvadrat se postavi enako število Igračev. S prostora, označenega v sliki »A« l podaja pdjejeo fcraJee Stalne &£Q X ■ meie. Sporna vprašanja rešuje sodmilk. V šliučaiu, da je podalo nasprotno moštvo (B) žogo tudi pogrešno, se podajanje zopet menja in če moštvo IA) ponovno žogo napačno poda, se mu šteje kazenski goL Sicer se igra nemoteno dalje. Isto velja, če se žoga zabije v mrežo. Razsodišče tvorijo: glavni sodnik rti dva pomogača. morda tudi še zapisnikar, če se kdo zato prostovoljno javi. Neobhodno potreben pa ni, ker si vsako moštvo samo preveč dobro zapomni, koliko golov ima drugo. Sodnik določa pričetek igre, podanje žoge, v kolikor tega ne določi igra sama, gole in rešitve nastalim sipo mini vprašanjem. Sto ji na poljubnem mestu, najboljše kje na podaljšku srednje meje. Pomagača pa zavzemata mesti diagonalno z oz. na igrišče, t j. na tistih vogalih, s katerih se vrši podajanje žoge. Na ta način je omogočen obema točen pregled na eno daljšo in eno krajšo mejo, zaradi česar so njune izijave za razisodbo nesporno merodajne. Kdo prvi podaja in katero mesto zavzame kako moštvo, določi žreb. Igra se po dogovoru z ozirom na čas ah z ozirom na število golov. Moštvo menja prostore v polovici časa, odn. kadar dosežejo v enem kvadratu polovično število golov. • I "i Wolteybafl lgrafl sem vide! prvič že pred leti v »Zmajeven sftegtu Ijubljansfkih skavtov«, fa resnično je ta igra kakor ustvarjena za taborilce ali kopalce. Ne samo, da se pri njej krasno zabavajo igrači saimi tudi: gledalcem, katerih se navadno nabere cela kopača krog igrišča, n«di woMeyball lepe užitke. Ia zdravstveni pomen te igre! Kdo si more predstavljati ideaJnejšo telovadbo za lju5o lin'jo. zasadPa bi se z drevoredom, ki prehaja mestoma v sro^d in bi hi'a idealno sprehajališče s krasnimi poplerij na mesto in reko Tudi ce*ta proti Št Petru bi ostala le z malenkostnimi korekturami linije in vzpona, prostor med če zraka prikladen za zgradbo hiralnice in sirotišnice, posebno ker sta v neposredni bližini kapiteljska cerkev in bolnica. Poglavitne važnosti je regulacija Ka-piteljna. ki domini ra nad mestom in tvori najkarakterističnejši element po svoji legi in slikoviti obliki. Za regulacijo Kandije prideta v poštev oba sistema: odprti z vrtovi in strnjen Najtežja je regulacija obrežja. Želeti je promenado z drevoredom tudi na tej strani obrežja; segala bi cd potoka do drugega jeza. Zasnova v regulaciji cest se istotako opira na že obstoječe, in sicer na ono, ki vodi proti Metliki dalje proti Št. Jerneju, Toplicam in Šmihelu. Bregovi potoka naj bi ostali poraščeni z drevjem in tvorili vez med oddaljenejšimi gozdovi. Tudi tu bi bili idealni izprehodi. Ker ie lega nove klavnice že določena, se mora prestaviti tudi sejmišče, ležalo naj bi severno od klavnice. Regulacija na Kandijski strani je zasnovana južno do šole na Grmu in obsega krožni segment ud potoka do sejmišča. Rastlina, ki lovi leve Čuden stvor je južnoafriška »rastlina lovka«. Njene semenske glave so opremljene s kavlji, ki se zadirajo mimoidočim živalim pod kožo in jih ustavijo. Čim bolj se žival skuša rešiti iz te pasti, tem globlje se ji kavlji zadirajo v telo. Posledica so strašne rane, od katerih žival izkrvavi. Na tisoče manjših in večjih živali, celo koz, antilop in levov pogine vsako leto na ta način. Znanost pozna pa še druge rastline, ki so istotako in še bolj nevarne živalim. Tako imajo v Južni Ameriki tako imenovano »Martynio«, čije plodi so opremljeni s 5 do 6 palcev dolgimi kavlji. ki lovijo živali podobno kakor kavlji omenjene afriške rastline. Strašne rane povzroča indijska »Dieffenbachia« živalim in ljudem, ki bi se upali vzeti njeno deblo v usta. Usta. jezik in grlo tako otečejo, da ne more ranjenec ne govoriti, ne jesti, a včasih niti ne dihati in se zaduši Neka inrFiska koprivi ob najmanjšem dotiku tako zapeče. kako' da si se dotaknil žarečetro železa. Koža se ti vname in bolečine trajajo neznosno dolgo. Slovenci v nemirni Mehiki Zanimivo pismo Slovenca, ki ga je usoda zanesla v Mehiko, kjer si je ustvaril svoj drugi dom Ijencev, tukaj stradajo, trpe, opravlja* Mlxcoac, Mexico, 22. maja. Uredništvu »Jutra«! Po daljšem obotavljanju in prav ta« kem prigovarjanju nekaterih tukaj« šnjih rojakov — za vse prste obeh rok bi nas skoraj bilo — sem se odločil, da kot star pristaš idej, ki jih zasto« pa vaš list, napišem tale dopis v neka« ko zahvalo, da tupatam dobim kako vest iz stare domovine ravno po va« šem listu, ki mi ga od časa do časa jo najslabša, najhujša dela, če sploh dobe delo, a vseh teh pa nihče ne vidi. Vsi vidijo samo naključje in srečo in leto za letom odhajajo novi tisoči iz domovine stradat in trpet v tujino. Jaz in moja žena, ki je tukajšnja do« mačinka, živiva doslej še dosti dobro. Žena že popolnoma dobro razume slo« venski jezik in ga tudi že precej govo« ri, pisati ga pa seveda ne zna, kar se pošiljajo moji sorodniki. Naročil bi se nanj, pa je stvar taka, da bi zaradi razmer, ki vladajo tukaj, morda me« sece in mesece ne dobil niti enega iz« voda, in se mi torej ne izplača, da bi se naročeval. Saj tudi pismo, če ni pri« poročeno, pride redko na svoj naslov. Moje bivališče Mixcoac, predmestje državnega glavnega mesta Mexico, so sedaj priklopili glavnemu mestu, ki šteje tako nad er. milijon prebivalcev. Za nas, ki se bavimo s kmetijstvom, ima ta izprememba svoje dobro, pa tu« di svoje zlo. Glavno mesto pa je s ta« kimi priklopitvami tako razsežno, da mi, ki živimo na skrajni periferiji, le malo. čutimo učinke dogodkov, ki se dogajajo v njegovem središču. Kakor je znano, so predsednika Ob* regona zavratno umorili klerikalci, kar je dalo povod za krvavo državljansko vojno. Tako gre torej tu vse po sta« rem. Vedno se najde kdo. ki se spun* ta, in potem medsebojni boj. V zad* njih časih pa so vodili tu vso revolu« cijo klerikalci. Na vsak način hočejo imeti vlado pod svojo kontrolo, in kar ne gre izlepa, pa hočejo izfrda. Škode so mnogo napravili, a predvsem trpi« mo mi poljedelci, ker te najprej oro« pajo konj, mul in koruze. Letos je tu zopet velika suša. Od oktobra lanskega leta pa vse do danes ni padla niti ena kapljica dežia in vse je suho. Jaz sedaj nimam vode za za* livanje, ker io je vlada vzc-la poljedcl* cem in jo dala notranjemu mestu. Ta* ko trpimo mi novi meščanje glavnega mesta občutno škodo zaradi priklop« lienja predmestja h glavnemu mestu. V stari domovini se brez dvoma misli, da tu ni tako hudega garanja za živ* ljenjske pogoje, kakor doma, toda to je velika zmota, kajti boj za obstanek je tu še veliko hujši ko v stari domo« vini in poleg tega tu tudi ni nikakega jamstva za varnost imetja in življenja. Je pač tako, da od tisočev in tisočev, ki odidejo iz Slovenije čez »veliko lu* žo«, morda eden med deseterimi ima srečo, da kaj prihrani in pošlje domov, potem pa vsi kriče in pretiravajo ter kažejo na onega edinega, toda v resni« ci pa tisoči, vsa velika množica izse« m\ Pisec našega Članka Vilko Zebre s svojo ženo Emilijo, mehiško domačinko. — Triie Mehikanci, v sredi SIovenec Franc Hvala. ga je naučila le po posluhu, kolikor sliši našo slovensko družbo, ki se sha« jamo ob nedeljah in govorimo seveda slovenski med seboj. Čitatelje »Jutra« bo morda zanima« lo, če jim povem kaj o nekaterih slo« venskih rojakih, s katerimi sem se se« šel tukaj. Tako sem se seznanil pred časom z nekim Š., ki je bil polkovnik v mehikanski vojski. Ko so vstaše po« tolkli in so armado razpustili, se je mož nekaj časa nahajal v zelo slabem položaju. Odšel je v Zedinjene drža* ve, pa se je zopet vrnil, a pravega po* sla le ni mogel dobiti in je tako taval semtertja. Ko sem ga nedavno zopet srečal in sem mu povedal, da njegovi sorodniki v stari domovini povprašu* jejo po njem, mi je odgovoril, da so zanj vsi spomini mrtvi, da samo trpi, če se spomni na dom, in zato rajši pu* šča vse v pozabnosti. — Je pač človek, eden tistih tisočev in tisočev, ki je šel v svet in ga je svet stri, da se ne mo« re več dvigniti. Ima sina in tri hčere, pa so se tudi vsi raztresli po svetu. Te dni sem prejel pismo, ki mi ga je pisal Mirko Vehovec, rodom iz Žu= žemberka. Vehovec potuje peš po sve* tu. Bil je tu, pa so ga ustavili na meji Zedinienih držav, ker so ga baje tu* kajšnji klerikalci očrnili, da je komu, nist. Sedaj mi piše, nai mu najdem k?= ko službo, ker se naibrže vrne. Maks Sterle, ki je s svoio ženo bival dalje časa tu, je tudi odšel. Tudi neki Ka* dunc, ki se je izdajal za dopisnika Va* šega lista, je bil nekaj dni tukaj, po* tem pa ga ie kar noč vzela in je iz« ginil brez slovesa. Tako bi mogel še nadaljevati, toda za danes bodi do* volj in se o priliki zonet oglasim. Ko smo čitali v listih, da ie doma v Jugoslaviji prevzel kralj Aleksander vso vlado, smo bili prav zadovoljni, ker smo nrepričani — saj imamo tu vedno priliko videti, kake posledice poraia strankarski boj — da bo to za narod in državo najbolje. Končno spreVnrte na'"prisrčnefši pozdrav vse tukaišnje male naše sloven* ske družbe. in če se Janez Debevec še potika po kakem uredništvu, pa no* zdravite prav posebno! Vilko Zebre. Moji prvi dnevi v Newyorku Pri našem generalnem konzulu Pupin — Med jugoslovenskim knjige v največji Newyork, v prvi polovica junija Naš konzulat se nahaj v Newyorku na Broadwayu št. 1819, na eni najlepših cest v sredini mesta, tik velikega trga Columbus Circle. Z dvigalom se popnemo v 19. nadstropje in odidemo k sobi št. 1908. Že same te številke govore svoi ameriški jezik Bro-adway (široka pot) je skoraj 300 km dolga cesta in gre iz Albanyja v Newyork ter skozi celo to mesto G. generalni konzul dr. Gjurgje Todorovid, mi je drage volje razlagal življenje naših newyorških rojakov, ki so seveda zelo raztreseni po ogromnem mestu. Največ je tu Slovencev, seveda pa družabno življenje ni tako intenzivno kakor v domovini, tudi zaradi razdalje in zaposlenosti ne more biti tako. Točne podatke o tukajšnjih Slovencih sem dobil v uredništvu dnevnika »Glasa Naroda«, ki je dobro znan pri vseh roiakih v Uniji. Prvi Slovenci so se naselili v Newyorku pred kakšnimi štiridesetimi leti. danes cenijo slovensko naselbino v mestu samem na 2000 duš, z okolico skupno na 10.000 duš. Večina Slovencev ie slamnikar-jev. Zanimivo je, da je v Newyorku več Domžalčanov kakor v Domžalah. Biti teden v Newyorku, ogledati si mesto in njega zanimivosti, obiskati nekatere rojake, odgovoriti na nebroj povabil — človek takoj spozna, da ie treba program na vseh koncih in krajih pristriči. Med onimi redkimi, ki sem jih imel čas obiskati, je bil tudi g. Mihajlo Puoin, profe-sor Columbia-univerze v Newyorku. G. profesor stanuje v krasni hiši (mi bi Jo v LJubljani imenovali najmanj palačo) v elegantnem mirnem delu mesta tik Centralnega parka. G. generalni konzul ie bil tako liubeznjiv. da me ie priporočil in sem bil od profesorjevega tajnika pozvan na obisK. Razkošno opremljeno stanovanje kaže, da lastnik ni samo mož vede in znanosti, temveč da ima tudi okus in smisel za umetnost Ko g. profesor vstopi, vidim na prvi po- — Rešitelj Bleda prof. Mihajlo i novinarji — Štiri slovenske knjižnici sveta gled, da imam mogočno, čisto izredno osebnost pred seboj. To je vtelešena energija in živahnost. G. Pupin zelo sliči angleškemu romanopiscu Rudyardu Kiplingu. ki sem ga pred leti pri neki seji imel priliko opazovati v Parizu. Prof. Pupin je navdušen za Slovenijo. Posebno mu je pri srcu Bled, ki ga je, kot znano, on rešil za Jugoslavijo in zato tudi postal častni občan blejske občine. Rade volje mi je pravil, kako je malo manjkalo, pa bi bi! Bled danes pod Italijo, kajti zavezniki (Anglija, Francija, Amerika) so bili to že podpisali; g. Pupin, ki je za podpis zvedel še isti dan, je takoj odnitel k svojemu kolegu Douglasu Johnsonu. profesorju fizikalne geografije na Columbija univerzi ter mu razložil, da v tem trikotu. kjer leži Bled in ki naj bi pripadel Italiji, prebivajo izključno Slovenci. Johnson je odhite! na telefon in se vrni! že po par minutah z veselim sporočilom, da je Wilson umaknil svoj podpis. In tako se je tudi zgodilo: VVilson je izjavil, da je šele po podpisu dobi! točne informacije >n da na podlagi teh umakne svoj podpis — Bled je bil rešen. Tako nam je Srb Pupin rešil Bled, kakor nam je Srb Švabič morda rešil Ljubljano. Tudi za Baranjo se imamo zahvaliti Pu-pinu, ki je zopet s posredovanjem profesorja Johnsona dosegel, da je pripadla naši državi. Ko je bil prof. Pupin pred leti na B!ed<>. jc hotel tu kupiti vilo, pa se mu ni posrtčUo Pravil je, da je nato hote! od neke stare že niče odkupiti hišico, samo da bi inel pose. stvo na zemlji, ki jo je ohranil domovini, Toda tudi ta ni hotela prodati, čeprav ji je profesor dejal, da lahko vse življenje ostane v njej. G Pupin je bil ravnokar donoiov.il iz Arizone, ko sem ga prišel obiskat. T^-n s; j> v toplem južnem podnebju zdravil rev-matizem, ki ga ovira pri hoji. Nato se po- da na »vole posestvo, ki ga ima izven Newyorka. Skupno «va odšla z doma. Ko sedeva ▼ avto, -ne vpraša, kaj prav za prav vem o njem. Na mol odgovor (bil sem v precejšnji zadregi!), da ga ves svet pozna kot elektrotehničnega iznajditelja, se začue g. profesor na glas smejati: — Da, da svi ste mišljenja, da sam ja nekakav elektrotehničar... Nato mi razlaga, da se sicer tudi bavi s to stroko, a le v toliko, v kolikor v :tj*J praktično aplicira svoje iznajdbe, ki jih f« napravil na podlagi prav različnega študdA. Izdal je celo vrsto knjig, nekatere v dveh izdajah, eno veliko in drugo manišo, oljud-no. Zadnja se zove »From immigrant to :n-ventor« (Od izseljenca do iznajditelja). Njegove knjige so prevedene na mnogo jezikov in g. profesor mi je prav rad dal dovoljenje, da jih prevedem tudi v slovenS«-no. Zvečer sem bi! v prijetni družbi naših novinarjev, ki mi je bila tem prijetnejša, ker sem dobil vtis, da kljub nekateremu različnemu mišljenju žele vsi eno in isto: močno, urejeno domovino. Ni simpatičnej-šega, kot biti na tujem v družbi rojakov, ki jfn človek še ni jx>znal, a videti, kako kljub raznim nazorom veže vse ena mo» gočna vez, ljubezen do domovine in neo. majna vera v njeno lepšo bodočnost. Zelo sem bil presenečen, ko dobim tretji dan svojega bivanja v Newyorku obisk nekdanjega svojega učenca, ki sem ga učil 1. 1919. na ljubljanski realki francoščino. Cital Je bil moje ime v ameriških listih in lahko si mislite, da sva bila oba zadovoljna ko sva se sestala. Študira kemijo na Co« lumbia univerzi in nima skoraj nikakih stikov z domovino in tukajšnjimi rojaki. Kal se je zgodilo v zadnjih letih v Ljubljani, tudi ni dosti vedel, in tako sem mu imel Pred jugoslovenskim konzulatom v New Yorku na levi naš generalni konzul dr. GJorgJe Todo-rovlč, na desni kapetan joksirnovič. mnogo povedati. Pravil ml je. da bi rad či-tal v tukajšnji javni knjižnici slovenska knjige, a so samo štiri, čeprav šteje ta knjižnica »Public Library«, ki je ena največjih na svetu, nad štiri milijone knjig. Dejal je: — Od teh štirih slovenskih knjig sta dva letnika Ljubljanskega Zvona pred I. 1880 in še dve drugi zelo stari knjigi iz prejšnjega stoletja. Knjižničar slovanskega oddelka mi je že ponovno izrazil začudenje, zakaj slovenski izdajatelji in avtorji ne pošiljajo svoji.i knjig sem. V zadnjem času se je tu študij slovanskih narodov zelo dvignil ia večkrat so znanstveniki spraševali po slovenskih knjigah. Na žalost nisem mogel po-streči. Čehi in Poljaki pošiljajo neprestano cele zaboje knjig. V veliko škodo Slovencev je, da to važno stvar zanemarjajo. Dr. Pave! Brežnik. „Slavjanskoto družestvo v Blgarija" »Slavjanskoto družestvo v Blgarija« Je najmočnejša in najagilneiša organizacija te vrste med Slovani. Ima nad 3000 članov in razpolaga z imetjem, ki presega 3 milijone. Društveni člani so vsi uglednejši slo-vanofilski politiki in Javni delavci v Bolgariji. Društvo upravlja razne fonde, med katerimi je najvažnejši fond dr. St. Sarafo-va, ki znaša po! miliiona levov. Obresti iz tega fonda se vsako leto porabljajo za nagi ado enega izmed slovanskih javnih delavcev, ki so največ storili za zbližanje med slovanskimi narodi in za slovansko vzajemnost sploh. Prva nagrada iz tega fonda v iznosu 40.000 levov je bila prizna-ra društvenemu preiso.l-kj vseuč. profesorju S. S. Bobčevu, ki si je s svojim skoraj pol stoletnim »avnim delovanjem res pridobil nevenljive zasluge za slovansko stvar. Društvo iz Juh »Slavjansko Biblioteko in »Slavjanski Kalendar«, njegovo glasilo pa je »Slavjanski Glas«, ki izhaja vsak tretji mesec v obliki revije v Sofiji. Razpravlja o vseh aktualnih vprašaniih, ki se tičejo Slovanska. V svoji številki priob-čuje »Slavjanski Glas! imena onih Slovanov ki jih je društvo na svoji veliki skupščini izbralo za svoje častne člane. Ti so: Bolgari-vladika Štefan sofijski bivši ministrski predsednik, dr. St. Danev in biv. poslanik Dim.Mišev: Rusi: vseuč. prof. dr. VI. Francev in pesnik K. D. Balimont: Cehi — mojster Alfonz Mucha, senator dr. Ant. Hajn in redaktor Jan Heiret: Poljaki: vseuč. profesor Ler - Splavinski in univ, prof. dr. Tadeusz Grabowski: Slovak — nrof. Jos. Sku!tetv: Jueosloveni — predsednik ».Tuzoclov. Pdečega križa« dr. Marko T A^o. vlndika niški Dositeli, redaktor R. pu*tn<;!emšek in prof. dr. Franjo Ručar. — Hništvo. izda v kratkem v nroslavo 50 letnice osvobodilne voine noseben zbornik, ki bo obsegal 25 tiskovnih pol in bo stal 150 levov. 3) Dva vrtnarčka Mihec ta Branfc? sta bik vneta vrtnarja ta sta imela lep vrtiček. Njun očka Je bil tudi vrtnar, razlika med njimi je bila le ta, da je bil oče velik mož. med tem ko sta bila Mihec ki Branko Nekega dne, ko so sedet vsi trije pn 'bedu, je očka dejal: »fižol, ki sem ga spomladi vsadfl, je prav lepo zrasel ta upam, da dobim oa razstavi prvo nagrado.« »■MidVa sva nasadila cvetačo,« sta rekla mala vrtnarčka, »ia zelo lepo nama je uspela. Tudi naju bi veselilo, če bd dobila na razstavi kako nagrado.« Njihov sosed na levi hiše je bil stan! staja la vsak dm večja ta lepša, zakaj Sukan in ščinkavec sta dobro pazila nanjo. In prišel je dan razstave. Prostor za razstavo je bil okrašen z zastavami In cveticami. Prvi je prišel na razstavo stari Rnundula in godrnja-je vzel cvetačo iz košare. Bal se je, da ne bo diobij prve nagrade, zakaj Vo-hMaček je oglodal njegovi ovetači stebelce. Kmalu za njim je prisopihal gospod Godmjač in ponosno postavil cvetačo na mizo. A groza, zgornji listi ovetače so blM preluknjani m debela gosenica se je plazila po njih. Ravnatelj razstave si je ogledal obe cvetači i-n m bii videti nič kaj zadovoljen. Tisti mah so začuK s ceste p&ket ko-pit A to niso bifc konji, b:la sta dva oslička, na enem je jahal Mihec m na drugem Branko. Za njima pa je tekel Sultan in veselo lajai: »S cvetačo v mesto, hov, hov, hov! s prvo nagrado pa domov!« I«n visoko v zraku je letal ščinkavec in žvrgolel: »Šči.mk, ščinlk, vnteiaPSk! veseli, še danes bomo nagrado imeli!« Bmndnla, ki se Je tudi ukvarjal z vrtnarijo, ta sosed na desni je bil gospod Godmjač. Oba soseda sta bila spomladi vsadila cvetačo in oba sta upala, da dobita prvo nagrado. Mihec in Branko sta taiela veiikega psa. ki mu je bilo ime Sultan. Sultan je imel sredi vrta hišico; tam Je presedal vse dni in pazil na vrt, zakaj zelo rad je imel Mihca in Branka in tudi on je želel, da bi dobila na razstavi prvo nagrado. Poleg njegove hišice je stala velika jablana in v njen® vejah je stanoval ščinkavec; tudi on je pazil, da je bii na vrtu red. Za ograjo vrta pa je bila votftaa ® tam ie stanoval zajček VoMiaček. Ves božji dan ni delal drugega, samo z noskom in ušesi je migal in se oziral, kie bi našel kaj za pojesti. Tako je tudi nekega dne izvohal cvetačo, ki je rasla na vrtičku. »To bo nekaj zame! Tako d<»go že nisem jedel cvetače; mislim, da mi bo prav dobro teknila!« VoMiac&k se je tiho priplazil k cvetači, a baš ko je hotel ugrizniti vanjo, se je pri podrl Sultan in bevsmil na ves glas: »Marš. grdoba, hov, hov, hov! Hitro izgubi se SoiMo- '« Lahko s* mteftte, kako se Je VohFa-ček ustraši. Stekel je domov in ves dan se je še tresel od samega strahu. Drugo jutro je prilezla mlada gosema k cveta S in rekla: Kati bi stanovala v travi, ko imam P lahko mnogo lepše stanovanje. Se hati mi ne bo treba, ker bom iahko C.r sproti oglodala vse liste cvetače!« rrihaiala je bliže in bliže, a tisti mah e za cula strašno pesem: 1 »Lačen sem m rad bi jedel ravno prav si mi prišla! če np :zg'neš. te bom snedel ti zelenkasta gosna!« •Moj Bog, kako strašno!« Je vzkiik-rila gosenica in se hitro zarila v zean-ijo, da je ne bi pohrustal ščinkavec, ki M je bil zapel mrtvaško pesem. Dnevi so minevali in cvetača je po- Ravmate$j razstave ju je prijazno pozdravil In vprašal, kaj sta prinesla. Mihec ta Branko sta odvezala nahrbtnik in pokazala cvetačo. Ravnatelj jo je ogledoval z vseh strani in prijazen smehljaj mu je zaigral na licu: »Ta pa ta! Ta je prava!« je rekel ravnatelj in podaril vrtnarokoma lepo zlato kolajno. Mihec in Branko sta zavriskala od samega veselja in radostna hitela domov, povedat očku, da sta dobila prvo nagrado. Drugi dan sta povabila svoje prijatelje na obed in vsem je šla cvetača imenitno v slast. Tudi Sultan ta ščinkavec sta dobila nekaj cvetače, a stebelce sta pohruistala oslička, ki sta bila nesla Mhca in Branka na razstavo. Kakor sem slišala, sta zdaj spet vsadila novo cvetačo in drugo leto bomo tudi mi povabljeni na pojedino, če spet dobita prvo nagrado. Fr. Z. Morski volk Skav Peter je neutrudno pa tudi z nezaslišanim uspehom napredoval v skavtskih vrlinah. Koristen je bil vsak dan; ako ni mogel drugače, se je vsaj postavil v solnce, da je senco delal cvetki v travi ali kamnu v kolovozu. In nikdar se ni pripetilo, da ne bi v žepu imel kvart, da so služile bratom skavtom v koristno razvedrilo. Bi! je hkratu štedijiv, pa je bil kvarte napravil sam in so se koristno poznale tudi z druge strani. Tako so bili bratje skavti obvarovani neprijetnih presenečenj. Bil je marljiv. O izredni njegovi marljivosti je z grozo pripovedovala vsa ulica. Ze o polnoči je vstajal in si pri odprtih oknih prste uril na goslih. Zavzeto so mu odgovarjale mačke, psi in petelini In je šel po vsej ulici ogorčeni glas, da je tolikšna marljivost prevelika in mu bo v škodo na telesu in zdravju, in so resnično bili tiste dni skavtu Petru opetovano v nevarnosti kodri, ušesa in hrbet, kadar se Je prikazal sosedom. Skrbni oče m je svetoval, naj hvalevredno svojo polnočno marljivost rajši posveti manj hrupnemu krščanskemu nauku ali računstvu, gosli pa naj preloži na drugo uro, ki bo manj nevarna zdravju in telesu. Nato je skavt Peter odnehal in ni več vstajal o polnoči. Tudi silno uljuden je M, kakor to zahteva četrti skavtski zakon. Ni bil takšen kakor nekateri tovariši neskav-ti, ki jim preradi služijo odurni izrazi, n. pr.: »Oslinil te bom in v tla zabil do ušes!« ali pa »Očebulil te bom po butici!« Nego se je skavt Peter skrbno izognil sleherni surovi besedi in če je bilo treba udariti, je pač udaril, toda je zraven rekel: »Pardon!« Njegove vrline niso ostale prikrite skavtskim starejštaam in so ga povabila na izpit. Uspeh izpita ni bil dosti drugačen nego sijajen. Tolikšne modrosti še ni bila čula komisija iz skavtskih ust. N. pr. je vedel in povedal, da pravi skavt uživa hrano le zato, da nudi zaslužka prehranjevalnemu ob rtu. In čim več da sne, tem bolj je koristen. Tudi obleka da služi enakemu namenu; vrhu tega, ako porineš skoz rokava in hlačnice dva droga, je nosilnica gotova in potem po mili volji prenašaš ranjene skavte; s klobukom pa lahko jako koristno podpiraš taborni ogenj. Še je razodel osuplim izpraševalcem, čemu da so šole. Dejal je, da ima šola ta vzvišeni namen, da utrja skavta pozimi v prenašanju mraza, poleti v prenašanju vročine, v vseh letnih časih pa v prenašanju dušljivih plinov in dolgega Časa. Skratka, komisija Je soglasno spoznala, da je takšen izpit pravcati užitek in da se temu užitku ne mara in ne more odpovedati; zato da naj ponovi skavt Peter izpit v šestih mesecih. Tako ugleden in spoštovan Je Ml skavt Peter. A se Je njegov ugled še neznansko povišal, ko se Je tisto poletje udeležil skavtskega taborenja ob morju. Oča je dejal: »Le poJcH, morski zrak in morska voda in zraven prismojen riž ta suha polenta čudovito vplivajo na razvoj telesa ta duha!« In še Je svetoval, naj vzame s seboj gosfi: tamkaj, kjer bodo taborili, da mol nedaleč od obale skalnata čer iz morja, tam da utegne imeti najugodnejšo priliko za prstne vaje, seveda ako ga bodo trpeli ribiči z ozirom na mir ta red med ribjim narodom. Toda se skavt Peter rt posJufil očetovega nasveta in ni vzel s seboj gosli: kajti je bil oprezen in ni bfl pozabil, kako so mu gosli ogražale kodre in ušesa in hrbet Tako se je zgodilo, da fe skavt Peter prišel na morje, a mu je morje nudilo obilo novih prilik, da se uri in izkaže v skavtskih vrlinah. Nr pr. v uljudnosti. Kadar so "se kopali, je vsakokrat, preden Je stopil v morje, uljudno dejal. »Pardon!« In če se je približal parnik, mu ni neolikano delal napotja. nego se mu je vsakikrat obzirno umaknil in se je obzirno umikal celo jadrnicam. Vsi skavti so mu bili bratje, kajti tako veleva zakon. Požrtvovalno jim ie pomagal bodisi podnevi, bodisi ponoči. kadarkoli je kateri kaj dobrega sprejel z doma in je bilo treba snesti, da se ne pokvari. In nezaslišano lepe fn nove igre Jih ie učil. N. pr. eden je bi! toreador, drugi je bil bik in sta se lovila in borila po obali in oni, k? Je bil bik, ni imel drugega orožja nego glavo in ni bil nikdo rad bik. Ali pa je bil prvi Ben Hur, drugi Messala. kakor v romanu, in sta tekmovala v dirki prav tako kakor v romanu; tretji skavt je bil Ben Hurjev Gustav Strniša: ; Šmarnice Priiffikarvec-kroiač ie sedel v zozdu tn pridno šival v svoji majhni hišici. Može k je krojil suknjico za samega kralja pritlikavcev. Zelo se mu je mudilo in kakor bl»isk je vbadal drobno ši-vanko. Prišel Je mimo njegov tovariš pritli-kavec-vrtnar. Opazil je, kako mali mož šiva in meče ostanke nitk skozi svoje nizko okence. »Zakaj mečeš kratke nitke skozi okno?« ga je vprašal vrtnar. »Kaj bi z njimi, čemu mi bodo?« je odvrnil šivankar in urno šival dalje. Vrtnar se je sklonil in jel pobirati nitke. Tedad je prišel mimo pritlikavec-kipar: »Kaj delaš, bratec?« je vprašal kipar tovariša vrtnarja. »Vidiš! Krojač šiva snknjico za našega kralja, a ostadke nitk meče skozi okno na tla. Škoda se mi zdi teh koncev, zato jih pobiram,« je rekel vrtnar. »Pa naj bi krojač sešil iz teh nitk za nas kapice, za naša majcena pokrivala pač ne potrebuje dolgih niti,« je modroval pritlikavi kipar. »Pa kar ti delaj tiste kapice, če se ti more,« je zavpil skozi okno šivankar, ki je vlekel šivanko in poslušal kiparjevo modrovanje. Mali kipar se je zamislil. Spustil se je v travico, vzel kepico ilovice in pričel gnesti in delati majhne, drobne kapice. Ko je kapice naredil, jih je spojil s tenkim stebelcem zelene travice. Pritlikavec-vrtnar ga je gledal in vprašal: i G 'h "b -h »Kaj vendar nameravaš ustvariti?« Kipar ček se je nasmehnil: »Ti si umetni vrtnar. Pritrdi tole bilko s kapicami na tiste ostanke nitk, ki jih je zavrgel krojač!« Vrtnar je ubogal tovariša. Vtaknil Je v zemljo pobrane nitke, a preje je še zvezal njih konce z bilko, katero mu je bil dal kipar, in nato odlhitel z majhno srebrno kanglico k čudežnemu studencu, kjer je tekla dragocena voda življenja. Vrnil se je s polno kanglico in žalil drobni cvetki, ki jo je modeliral kipar. Ilovnata cvetica se je mahoma iz-premenila, zaživela je ta zacvela ter za dehtela. Drobne nitke, ki jih je bil zavrgel krojač, so zrasle v zemlji v nitk a ste korenine, kS so kmalu pognale še novo cvetje. »Kako naj imenujemo to cvetko?« so se vpraševali pritlikavci in se veselili njenih belih kapic. Pa je prišel po gozdu star siv rico-puh. Ko je zagledal prijazne šmarnice in jih povonjal, se je še njegovo trdo srce omehčalo. Razjasnilo se mu je oko, odtrgal Je šmarnico ta si jo pripel na prsi ter dejal: »Tako si mi draga, da te ae dam za šmarno petioo!« »Šmarn;ca ji prav*!,« so se vzrado-still pritlikavci, ki so prisluškovali ln tudi sami krstili cvetko za šmarnico, kakor jo imenujemo še danes ta dan. voz, četrti skavt Messaiov voz in Je potem Messalov voz izgubil kolo — to je bil peti skavt — vse kakor v romanu, ta so se vsi trije prekucnili v pesek. Messaia in njegov voz in kolo. Kdor zna in si izmisli tako prekrasne igre, ni pes, da se ne bi kmalu prikupil vsem tovarišem. Najsijajnejša točka z njegovega taborenja ob morju pa je bil morski volk. Morskega volka ni videl nikdo. Vendar se je raznesel glas, da straši po ondotnih vodah in ima graje vredno navado, komurkoli kaj odtrgati, ali nogo ali roko ali pa tudi kar glavo, če ni predebela. Zvečer ob tabornem ognju je sta-rejšina ukazal: nihče naj se ne kopa bolj daleč od obale, nego kvečjemu deset metrov. Živo je predočil bratom skavtom sramoto, ki bi zadela skavtski tabor, ako se ne bi celokupno in neokrnjeno vrnili domov, nego katerikoli brez roke aH noge ali glave. Zato naj brezpogojno spoštujejo ukaz! In je končal s skavtskim geslom »Bodi pripravljen! Bi-pi! Te besede so skavtu Petrn globoko segle v skavtsko dušo. Ni mogel spati, nekoliko zaradi teh besed, nekoliko zaradi vročine, pa so mu po giavi rojile sledeče misli: Velika je oblast starefšine in vsak skavt mu je poslušen. Baš zato je skaivt ta ima zakone. In ni v taboru skavta, ki bi zoper prepoved šel in se v morju kopal nad deset metrov daleč od obale. Ta reč drži in je sleherni skavt pripravljen — Bi-pi! — in mu bo meja desetih metrov sveta bolj kakor zid iz železnega betona. Budili pa so se skavtu Petru dvomi, ali bo meja 10 metrov sveta tudi morskemu volku, in ali morski volk pozna to mejo. Ako zanj ne veljata meja ta prepoved, sta meja in prepoved brez stvarne koristi. Prizadetemu skavtu bo žal roke ali noge ali glave, pa naj mu bo od-griznjena tokraj ali onkraj desetih metrov od obale. Pa bo sramota velika za skavtski tabor! Te ta take misli so premetavale skavta Petra po ležišču in težko je pričakoval dneva. Komaj pa se je dan za-svital že je bil pripravljen. Oblekel se je — skavt je hitro oblečen, samo klobuk dene na glavo. S slame je potegnil rjuho, izpred šotora je pobral dve palici. Tiho je ravnal nikdo ga ni videl, nikdo ga ni čul pa se je gredoč Kam pojile la mož na letovišče? Prišk> Je poletje in z njim zaželena doba počitnic, fco se staro ta mlado odpravlja z doma na oddih. Tudi naš popotnik, ki ga vidite zgoraj na sliki, se pripravlja na pot, a še ne ve, kam pojde. Kraj njegovega letovanja pa je že določen. Treba se je le nekoliko potruditi, da ga ugane. — Na zgornji in spod-nffi siiflci imamo 32 izrezkov, večjih ta manjših, in če jih pravilno sestavimo, jih lahko nalepimo na prostor v sredini, ki je ravmo tako velik kakor dno kovčka. Kdor izrezke pravilno sestavi, dobi letovišče, kamor je naš popotnik namenjen. mimo kraja, kjer Je bil snoči gorel sveti ogenj, sklonil in — skratka: bil je pripravljen. Ko se je počasi zbudil tabor, Je bila skavtska družina zelo presenečena, ko je zapazila: na sivi čeri, moleči iz morja se je svetilo široko razpeto platno! — Drugega za drugim je napotila radovednost, da gre gledat. Pa so se smejč čudili tudi potniki, ki jih je mimo pripeljal jutranji parnik. Na široko razpeti rjuhi so bile z ogljem naslikane velike črke in so se brale tako: »Bi-pi! Morskemu volku strogo prepovedan vstop v morje deset metrov od obale 1 Bi-pi!« Pod napisom Je sedel skavt Peter in kukal skozi pest, ali in kod se bo pojavrl morski volk, in je prosil pri-hitevše skavte, naj kateri ostane blizu, da bo žumo tekel po žandarje, če bi se pojavil morski volk in ne bi bil poslušen pozivu. Vzdihnil je. da mu je žal, da ni vzel s seboj gosli — oča da mu je povedal, da se ribe zelo boje prstnih vaj na goslih. Vsak pravi skavt ima svoj gozdni priimek. Skavt Peter ga še ni imel. Tovariši so mu svetovali, da sta prav lepa priimka »Zamaknjeni močerad«, ali »Okajeni bivol«, izmed teh naj si katerega izbere! Skavt Peter se do tedaj ni mogel odločiti. Tisti dan pa je nenadoma prejel priimek, ki se ga ni več iznebil, ta še ponosen je bil, ko so ga klicali: »Morski volk« Hit * -'/Vlili Gramofoni sti! Na mnogobrojna vprašanja glede zamenjave rabljenih plošč izjavljam, da sprejemam do sept. bom zamenjaval M _ Oflas__ svojca 9o}po6c tnd! druge, ne pri meni nabavljene plošče pod pogodi, razvidnimi iz moje okrožnice. Po 1 le plošče dobavljene iz moje trgovine, te so označene s kontrolno znamko moje tvrdke. Vabim Vas, da izrabite nudeno ugodnost, zamenjajte Vaše stare plošče za nove, pomnožite Vaš repertoar z najnovejšimi posnetki. V moji, moderno ■rejeni specijaini trgovini imate naj ob širne jšo izbiro najnovejših, na popolnoma nov način električno posnetih umetniških plošč, vsaka plošča šlager. Kdor ni prejel okrožnice, naj jo po dopisnici zahteva. Vabim vsakega interesenta, da si sam ogleda mojo zalogo, katera ni samo na papirju velikan* vide! bo na stotine raznovrstnih aparatov in veliko tisočev različnih plošč. Moje blago je kvalitativno in v ceni brez konkurence. Centrala za splošno gramofonijo 8124 „OBAMOFON" A. RASBERGER, LJubljana, Miklošičeva cesta št. 34 Specijalna veletrgovina gramofonov, plošč in nadomestnih delov. Moderno urejena delavnica za popravila. Heraklit plošče im« v zalogi »MATERIJAL." dr. u o. Ljablfana, Dim«j«ka cesta St. 30 Telefon »7-1« Tovarna POHIŠTVA L L NAGLAS, TuriaškS trs št. 6 priporoča rrofo vefiVo zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 183 Priporočano lino Pucb kolesa ki so netim* nafbalJSa i Dibe se po solidni ceni, fntfl oa obrobe le pri tordbl IGU. VOH, Ljubljana — Kodo mesto. Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim ta žandarmerijskim priporočamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izdelavi n prodaji orožia in komentarji k njim, v todaji dr. OT. PIRKMAJERJA. Vezane knjiga velja • poMnhao vred Mb 67.50 ter se dobi v knjigarni zadruge t Ljubljani, Prešernova nlica 54, ▼ Maribora, Aleksandrova ce^ta 13. Opalcgraph tmunnuievalee g varstveno znamko cGlobuam, kakor tudi potrebščine dobite edinole pri Hud. tBorafa, Hfubtjtma, Šmtmnburfeva uRca itev. t Telefon 2980 Pazite na varstveno znamko/ Vse drugo potvorba/ Strojne tovarne in Civarne cf. d. v £}ub1}atn 'Armature Železolivarna Zvonovi Stroji za obdelovanje lesa s tntMnfcftjfciin n ifcnri&Ai pogonom Vodne turbine in vse vodne naprave Transmisije in železne konstrukcije Prenosne motorne ognjegasne brizgalne m »m drtrge oonfegasac potreb-ičm* Kovinolivarna Foto-aparati Agfa Zeiss - Ikon Voigtlander Nagel Rodenstock Foto-materf jal Janko Pogačnik Ljubljana, Tavčarjeva nt 4. Dvokolesa najbolj lih svetovnih tnamk * veliki izbiri, telo poceni VajoovejBi modeli otroških vozičkov >d preprostega do najfinej&ega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk iivalnih strojev oajnovejSih modelov, deli in pnevm« tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tovsrns dvokoles ia strelka vesiikev, Ljubljana, Kariorgka cesta 4 srn Zahvala. Za premnoge dokaze isikrenega sočustvovanjja ob prerani izgubi moje nepozabne soproge ozir. matere, gospe Marije Korošec soproge delovodje delavnice drž. žeL izrekam tem potom najprisnčnejšo zahvalo. Oso-bito pa se zahvaljujem cenj. gosp. predstojnikom, pevskemu društvu »Drava« za žalostinke, želez-ničarski godbi »Drava« za žalne koračnice in vsem prijateljem in znancem iz delavnice in kurilnice drž. železnice. Najlepša hvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, kakor tudi vsem onim, ki so se v tako lepem številu udeležili njene zadnje poti. Žalujoča rodbina KOROŠEC. Med modernimi avtomobili so zavzeli novi modeli Fiat prvo mesto, osvojivši svetovni trg z združenim kvalitativnim delom, svojo brezpogojno zanesljivostjo in dobro izdelavo, sigurnostjo v pogona kakor tudi povoljno ceno. 30 letna prošlost, polna uspeha, jamči za veliko vrednost Fiatovih proizvodov. Radi tega naj vsakdo, ki želi kupiti najmodernejši cenen voz, nabavi FIAT-VOZ. 5 pomoto razširjenega omrežja naših zastopnikov zasiguramo lastnikom Fiatovih voz strokovno pomoč in potrebne rezervne dele. Naši modeli so sledeči: . i :vv . „ »«;•. v.. ^ f« -t fr- -V* • • • 'W1'' ? « y< ! i JVa . • Se«». -. t i, 2.* t % ' ^ M >.* S \ t: •• c f I ■ > # • MODEL 509 13/22 HP Torpedo 4 sedežen Spider 2/4 sedežen Berlina Vajman 4 sedežen Kupe Rojal 4 sedežen Kombinirani Torpedo MODEL 521 27/50 HP Torpedo 6/7 sedežen Berlina Vajman 6/7 sedežen Berlina z metalno karoserijo, z in brez opredeljenda sedeža za šoferja Kupe 6/7 sedežen 8129 MODEL 525 S 35/70 HP MODEL 520 25/45 HP Torpedo 4/5 sedežen Berlina z metalno karoserijo Torpedo 4/5 sedežen Berlina z metalno karoserijo 4/5 sedežev MODEL 525 N 35/70 HP Torpedo 6/7 sedežen Berlina z metalno karoserijo, z in brez opredelljenja sedeža za šoferja Tovorni vozovi, čistilnice za ulice, vozovi za škropljenje ulic, ognjegaSnl vozovi, traktorji za poljedelstvo in sadjarstvo itd. Jugoslovensko fiat-automobilno prometno 9. i. CENTRALA: Beograd, Uzun Mirkova ul. br. 5. FILIALA: Zagreb. Samostanska ul. 2/a Autorizirani prodajalec za Slovenijo: LJUBLJANA, TRIUMPH-AUTO. d. z o. z.. Danajska cesta 36. MARIBOR. TRIUMPH-AUTO. FHijaia d. z o. z.. Frančiškanska 13. Vre? P Foliedelci M hodite bosi. OM flooek iprnl mnoga oc£ delo. - Stop trdna. - He rani nog. Izdelujemo za Vas IrpeSne, dzsItCna In eana obalen. Primerna je za vsako dela. - na pa!|a, ženi dana, otrokom a SolL Possod In za mesu tn KfV EansM Din ■■ osatiDgsr. En gros SpeCijalna En defan trgovina vozičkov in koles V zalogi kolesne opreme hi Igrače za otroke Renoviranje koles, vozičkov in šivalnih Strojev Ceniki franko. ZEHELROE OTON Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8 Hladilne naprave reoErane t ptutovioo za gospodinjstvo, gostilne ia mlekarne izdeluje sN »Veha« d. z o. z., Ljubljana Gosposvetska cesta 8. Antomatične hladilnice brez leda! pm&e floberte, brovning pištole, pištole za stra-šenie psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi: puškar, Ljubljana Kongresni trg ši 9. F mizarskih del notranje oprave novega šolskega poslopja v Zg. Šiški. Načrti in vse potrebne informacije se dobe pri stavbenem vodstvu od 2. julija t. 1. dafje v novi šoli v Zg. Šiški. Pravilno kolkovane ponudbe z vadi jem je vlagati do vštetega 8. julija 1929 v občinski pisarni v Zg. Šiški. Krajevni šolski odbor v Zg. Šiški. 5553 Žrebanje I. razreda se približuje! Zato se požurite z naročbo srečk I. razreda 18. kola. Z minimalnim rizikom vam je omogočeno, da zadenete dobitke ogromne vrednosti. — Prepričali se boste, da vam bomo kar najsolidneje postregli tako pri poslovan u glede ekspedicije srečk kakor tudi pri izplačilu dobitkov, ki Vam jih izplačamo takoj in brez vsakega odbitka. Zato naročite srečke v lastnem interesu iz kolekture glavnega pooblaščenega prodajalca srečk SLOBODAN1 M. VASMA, BEOGRAD, Makenzifeva 32. Perflno blago za damske fn Naznanilo preselitve. Ceni enemu občinstvu vljudno sporočam, da se bom 1. Julija 8U.7 preselil iz Borovnice v Dol. Logatec v lastno hišo. Gleda? bom, da bom postregel kar najbolj imo-goie z dobrim vsakovrstnim in vsaki dan svežim pecivom. Priporočani s« za cenj. naklonjenost MATIJA ZUPANČIČ, pek. mojster. r resnici na}ve?JJ sovražnik mladosti, & gotovo kvarijo lepoto vsake dr-me «EXCELSIOR - HENNE. od dr. Do-raine & Cie., Pariz, barva lafif, perfekt-do in enako v vseh niansah Samo barvale je jaso lahko in enostavno za vsa-k "ga posameznega. Ne mažft roke, glave niti perila Popolnoma neškodljivo za lase in za uspeh vsakemu jamčimo Garnitura 36 Din CENTIFOLIA, bozmetiškl zavod. Zagreb. JnrtSičeva 8 r- Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! 226-a Knpim stalno 144 Kostonieu taninsh! les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od stroj, in jedilnega olja po najugodnejših cenah, takojšnje plačilo FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. Dol. M sta zmožna marmor fn umeten kamen izdelovati sprejmem takoj. Mat. Rozman, kairmosešfrvo v P obrežju pri Maribor«. 8135 ^}e/Ssai>(fp«eo, pen sij on - rcstapraiii G ff mm tobr« otoro-dBel« Za eotjo jeh obranIte najbolje ▼ VVECK-orlfa čašah ta Vknbavanje._ Weck ca oete držav« prt frr. Ftnetnfc LJnMjama. Krekov tr* 10.4. Ma-Carl Lo*« io PSnter & Lenard. Celje: Jo-JagodK. Zahtevajte cenik! 52(7 > saooo— > 82.000.— > 85.000.— > 40.000.— 50.000.— 32.000.— S CHEVROLET, rablj. osebnih avtomobilov, v eeni od Din 20.000— do Din 85.000— OAKLAHD, 50 HP, 6 dl, 5-aedežni, odprti, FIAT, 501 Šport, 4sedežnl, doto gume, nova streha in novo DUCO ličan, BOLAND PILLADC, 85 HP, 4 cil„ 4sedežni šport touring ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dežni odprti, ANSALDO, 35 HP, 4 di, 6s»-dežni odprti, ITALA, 24 HP, 4sedežni, PEUGEOT, 24 HP, 4sedefal, ■ spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni PEUGEOT, 4-15 HP, mali poltovorni, dvosedežni, s novo pnevmatiko, PEUGEOT, 30 HP, mala 4se-dežna športna tipa CITROEN, 24 HP, 4fledežni, ▼ dobrem stanju AUSTRO FIAT, 85 HP, 4 ril, 6 6ZD i AUSTRO DAIMLER, s dvojno karoserijo, taprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil., 8. A. M-, športni dvosedežni, 80 HP, 4 eiL, BBlfAULT OMNIBUS, 16so-dežni, model 1928, 35 HP VototI t vosovn« pripravnem stanja, i deloma i« plačanimi taksami sa letošnje leto Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavne zastopstvo CHEVROLET avtomobilov > 27.000.- > 19.000— » 80.000— > 25.000— » 15.000— > 45.000— > 20.000— > 52.000.— Objava. 8082 Uprav« 'državnih monopola nabavSe poten B. oiertatee fieftadje, ko*a če se o držati Da dan 20. Ma 1929 sod. n 11 časova m kancefariji ■prave dria-virS monopola: 650 bobina sirove svilaste har-tije prema nrastri Uprave. tlstovi, luiatra bo i m Mtah otoveStevtfa moja te dot)rti ■ IcanocUrij. Ekonoitmot odelenja, mrafcoK radno* dana od 10. do 12. časova. Iz ikanceiarfle Uprave Državnih Monopola EM Br. 13279 od 22. )ma 1929. EOtfine a Beograda. U*CV«*atl 'J * 80 oiu* ^ v se te v an«****®® lavnem ** -^vrst*«« ^ * ^^iViaitev .anY0 eno ^ m do- nr. tri 20-23 DAIiMATlJVSKI Ia Portland cement STetOTne znamke (Tour) dobavljamo v juta in papirnatili vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger „SPLITM d. d. za cement Portland liasarykova cesta 2$. 6863 apoteka SEME LIC dubrovnik s. Ko ste že vse druge poskusili in Vam ni nič koristilo tedaj vzemite Figol elflcsir. prdslcii-šeno in odlično sredstvo za okrepitev želodca in fireves. Prepričajte se tudi V!, da Vam bo Pigol sigurno pomagal pri motnji vseh prebavnih organov, t. J. želodca in čreves ter ž njimi v zvezi pri boleznih ledvic. Jeter, nespanju in heme-roidih. Figo? proizvaja ki pošilja po poštnem povzetju lekarna dr. SetneUd, Dubrovnik Z Cena 3 steklenicam 105 Din; 8 steklenicam 245 Din; poskusni steklenici 40 Din. Zahtevajte na ogled prospekte mnogobrojne zahvahiice in priznanja Uglašuje ter popravlja klavirje in harmonije strokovna tvrdka g. Qux6Adk Ljubljana, KljnEavnliareka nliea 3/11, vhod Mestni trg it. 22 in Cankarjevo nabrežje St. 13. 136-a Trgovina z mešanim blagom dobro Moča, in gostilna na najfoohjši točki, se takoj proda. Potreben kapital ca 500.000 Din. Posedovalci te-Hijučend. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra* pod »Zlata jama na Doletijsktm«. 8178 F. CUOEN, Ljubljana Prešernova 1 Poročni 7913-a „DCRKOPP" „COMTMBIA" . „ODEOX" gramofoni in rosče plosi Telikanska izbira! Oglejte in prepričajte se! ,DCRKOPF, ,HL\ERTA' šivalni stroji Najnižje cene! Prodaja tudi na obroke! „Telinik«, JOSIP BANJA I, Pražakova ulica 19 = Ljubljana ===== Ljubljanski dvor Simmerlnger tovarniška d. 0lag PriS«r»0T*f« ioomenlke ob »odi 'ouk itzcnia Bmpteian Večletna garancija Zahtevajte ponudbe „§pectr!im4i d. d. tvornica ogledal In brušenega stekla Ljubljana VII, se nahala od 1. novembra na Celovški cesti 81. Tel. 2343 Zagreb, Osljek. — Središnilca: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanie v med. — Fina — navadna ogledala. 82 Mladost svežost. lepota! GREME DARUVAM Najbolj dovršen proizvod moderne in znanstvene kozmetike Kai po jwvi uporabi postane ko ia sveža, mehka io fina odstrani vso nečistost. mozolje, spuščale pege. rdečico nosu in drugo Na za htevo smo razposlali okoli 30 000 po skušnjih puščic ter oa temelju tega pre ieU mnogo priznanic in nad 10 OM oaro čil. Ne verujte atkomiM. ampak zahte vajte brezplačno poskusno puščico, da se prepr čate Pošljemo Vam >o brez 3'ačno. ako nam pošljete ra stroške v znamkah Din i—.. Originalne trioglat* puščice dobite po ceni od Din 15__v vsaki boljSi strokovni trgovali. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotica 3. Izboljšan model — opremljen § šestcilindrskim motorjem "\7"elikanska proizvodnja Chevro-* leta 1929. je omogočila družbi »General Motors« izvedbo načrta, ki ii je bil že dolgo v mislih: preureditev svojega najbolj priljubljenega proizvoda v Iuksusni ln Jaki 6-cilindrski voz. Se nikoli prej ni katerikoli »nov vzorec« niti od daleč zbudil tolike pozornosti kakor ta preurejeni, docela novi Chevrolet, ki predstavlja zdaj že temeljito utrjen princip avtomobilskega motorstva prednost 6-cilindrskega motorja. Poskusi na preizkuševalnem terenu »General Motors« so nad vsak dvom dokazali, da ]e voz tem hitrejši, da se tem laglje po-pne po strmini, da je poraba bencina tem ekonomičnejša in tem daljše življenje voza, čim močnejši je motor; Chevrolet je bilo zato treba opremiti s 6-ciIindr-skim motorjem. Že zaradi novega motorja samega bi Chevrolet prekašal vsak voz svoje vrste — toda izpopolnili so ga še bol]. Fisher je ustvaril nove karoserije, tako elegant- ne r liniji, tako udobno preurejene, da smemo Chevrolet konč-noveljavno postaviti v vrsto »luk-susnih« voz. Zato se je tndl toliko ljudi, ki niso mislili, da si bodo že letos kupili svoj prvi avto, odločilo največ za nakup Chevroleta. No.vl Chevrolet ste videli na cesti. Pojdite v delavnico, In si oglejte motor. Ali še bolje, recite našemu zastopniku, naj vam dl voz na razpolago za poskusno vožnjo, da se sami uverite, česa Je zmožen novi motor. CHEVROLET SIX CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE — OAKLAND — BUICK — VAUXHALL1 — LA SALLP CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — O. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI FISHER.JEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS Opekarna p. P. VlDIC & Homp Ljubljana, Prešernova ulica Tovarniška zaloga stavbnega materijala krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajliranih belih ploščic za štedilnike in obložitev sten, češke samotne opeke itd. — nudi v poljubnih množinah prvovrstne — zarezale stremike — Pravilno žgano gosto blago, prezimr dobro in se ne lušči; ker ne vsebuje apna, tudi ne vsrkava tako vode kakor nekateri drugi iz# delki. — Prekrije ravno kakor bobrovec. ter se doseže dobro zaprlo streho in gosi strešni k rev 99 Ilermetie*6 najboljše steklenice za konzerviranje sadja dobavlja „€1 eliostaklo" Iijnbljana, Komenskega nlica SO prvov stne kvalitete „Weka" Maribor 9 alitevatajte c nik in vzone. Parketne deščice Trst je za strope >akula (leseno pletivo) za strope in stene Strešno lepenko in lesni cement Jos. R. Puh, Ljubljana Oradaška ulica 22 -- Tel. int. št. 2513 ■ Prešernova ulica 4 pole« Frančiškanske cerkve H. Suttner Ljubljana 4 NajveJUa zaloga ur, zlatnine ta sre-brntae. Lastna protokolirana tovarna ter v Svid Birmanska darila Birmanske trre za dečke od Dto 49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din 98.— naprej Srebrno vratne verižice (Colliers) od Din 20.— naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85.— naprej vseh uvoznih ln i-zvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 8121 "jl8aičn> Marka' IPiečina piti Ca i Matere, hranit* evoje otroke » Švicarsko mlečne moko »BEBEt Pripore?* «e od od strani »ve-tovnih medicinskih avtoritet Naprodaj t ve«h lekarnah in od značko »Harmonija Zidani most«. 23110 Pc strežnico i 5 č e m za zaposlitev od 7. ure zjutraj do 3. ure pop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23103 Posredovalnica Plahuta v Ljubljani se priporoča in nujno potrebuje kuharice, natakarice ter služkinjeu 23029 Modistko prvovrstno in samortojno, z večletno uspešno prakso, sprejmem. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Prvovrstna moddstka«. 32997 Za hišnika sprejmem v »reili meota ■ 1. avgustom zakonski par. Ponudbe na osla«, oddelek »Jutra« pod »Soba in kuhinja«. 23020 Pregledovalca jajc sprejmem takoj. Taki, ki so v tej stroki ie delovali imajo prednost. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Pregledo-valec jajc«. 23068 Vajenca za sedlarsko in ličar. Obrt sprejme Fran Wisjan, Ljubljana, Kolodvorska nlica 25 23116 Prodajalko agilno in samostojno sprejmem s septembrom v trgovino z mešanim blagom. — Verzirane pri papirju in čevljih imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zmožna prodajalka«. 23060 Šiviljo Učenec Id je dovršil prvi razred meščanske šole. zelo marljiv in pošten, ki ima veselje do trgovine želi mesta v trgovin- aa deželi pri dobrih ljudeh. — Dopise na »glas. oddelek »Jutra« !*>d Šifro »Stanovanje in hrana * hiši«. 22971 30 delavcev namskega stanu proti urni ln akordni plači, s prostim »tanovanjem spiejmt takcj Tovarna cementa v Mojstrani, Gorenjsko. 22942 Uradnik (ca) ulovenščine. srbohrvaščine ln nemščine zmožna sila, z vlogo 60—80 00' Din dobi v Sobičkanosnem podjetju dobro in stalno me.-to. Poleg plače in primernega obre-»tovaaja glavnice udeležba ra dobičku - Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Sodelujoč uradnik«. 22938 Natakarica pridna in poštena, z osebno pravico, ki bi bila zmožna prevzeti in voditi manjšo gostilne na deželi, se išče za takoj. One. ki so vajene šivanja in gospodinjstva imajo prednost. — Natančne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Dolenjske 1250«. 23124 I Učenca (učenko) ! sprejmem z V60 oskrbo v večjo trgovino, kjer lahko obiskuje trgovsko nadaljevalno šoio."Ponudbe s prepisom zadnjega spričevala pod »Dober učenec« na ogl. oddelek »Jutra«. 23135 Kovaški pomočnik dober delavec, s podkovsko šolo, dobi službo s 1. julijem. Anton Gregi, kovaški mojster v Celju. 23134 Nakupovalca ovent poslovodjo s kavcijo, sposobnega. ki zna voditi z avtomobilom išče za takojšnji nastop izvozna trgovi na jajc V pošten pri lejo eamo tisti ki so že bili zaposleni v tej stroki v Sloveniji in ki imajo zveze s tamošnjimi prodajalci jajc. Ponudbe s spričevali >n na-Tedbo zahtevane p'ače na naslov. Makso Fritzhand. izvoz jajc Varaždin 22915 Dekle 15—17 let staro, ki ima veselje izučiti se gostilniške obrti, se naj oglasi v gostilni »Pri mostičku«, Pot v Rožno dolino 44. 23063 Učenca is primerno šoisko izobraz !t>o sprejme v trgovino K Dabljekar. Maribor. Tatten- i bachova 3 22913 Učenca (ko) n predpisano šo-ls-so izobrazbo sprejme v trgovino me-Hanega blaga Pavel Koše-iiina, Gomilskc. 22898 Učenca na triletno učno dobo. s hrano opoldne .-prejme trgovina z železnino v Ljubljani. — N.vdov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23114 Za zastopnika s stalno plačo in provizijo sprejmem agilno značaj"" in trezno osebo s kavcijo 30 000 Din Ponudbe e podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »3" 0u> kavcije«. 23141 na dom. za popravilo perila in finih nogavic takoj sprejmem. Reflektantke naj ee zgla=e med %1. in 2 uro na Rimski cesti 10, pritličje levo. 22996 Prodajalca za špecerijsko trgovino, nad 22 let starega, z znanjem slov. in nemščine iščem. Ponudbe na poštni predal 57 Ljubljana. 22909 Vajenca z dobrimi spričevali — sa čevljarsko obrt sprejme pošten mojster na deželi. Ponudbe na oglasni oddeleft »Jatra« pod »Čevljarstvo«. 22934 Šteparico sprejmem za pomoč začasno ali pa tudi za stalno. — Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod značko »Čevljarstvo«. 22935 Natakarico zmožno kavcije sprejmem y dobro idočo gostiln« na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Natakarica 91« 22991 Vajenca mo&nega. turti s celo oskrbo proti plačilu, za ključavničarsko obrt sprejme Pollak. Maribor, Aleksandrova c. 49 230S2 Sopotnika za avto po Stajereki, ki bi prispeval k stroškom, iščem. — Ponudbe pod »Dnevno 100« na oglasni oddelek. »Jutra«. 23069 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agent« sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 88« na ogl oddelek »Jatra«. 23075 5000 Din dam v dobro tistemu, kateri mi do 10. julija preskrbi službo hišnika, vratarja aH slično v Ljubljani. Mar.boru ali Beogradu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ik po celi Sloveniji, želi zastopstvo solidne vineke trgovine. Ponudbe pod značko »Trgovec« na oglasni od-daleik »Jatra«. 22759 jecljanje temeljito ln u vedno odpravljeno. Najboljše reference. Prijave za pravkar pri-čenjajoče se tečaje sprejemam vsak dan med 1. in 3. uro. Pavla Kovač, špecijali-6tinja za govorilno gimnastiko, Ključavničarja ulica št. 2/H. 159 Knjigovodstvo poučuje strokovnjak proti zmernemu pavšalnemu honorarju — torej ne od ure. Porfk samo posamesni osebi, zato oppeh v štirih do šestih tednih absolutno siguren. — Ponudbe na ogla? oddelek »Jutra« pod »Praktiku«. 2303« Inštrukcije daje poceni sedmošolka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »OdliSnalkin:a« 23077 'il iifi 'iAM Vajeniško mesto išče trgovec v Oelovco ca svojega 15 letnega »:jn» v trgovini » špecerijskim in kolonijalnim blagom -Kant zna tudi slovenski Prodajalka amoina tudi kavcij«, želi mesto r trgovini meš. blaga, event. kot blagajničarka Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Prodajalka«. 23085 Gospa veiča vsega gospodinjstva, varčna in fina kuharica želi mesta pri samostojnem gospodu samcu ali vdovcu — evemt. v kakem zavodu na vodilnem mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varčna gospodinja«. 23043 Pek. pomočnik trezen in zanesljiv, išče službo za skupno delo ali kot poslovodja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pek«. 22912 Boljša zastopstva raznih tovarn io drugih zmožnih tvrdk ter inkaso za mariborsko obla« prevzamem. Ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ Mariboru pod »Agentura«. 22914 Brivski pomočnik 19 let staj, išče službo v boljši brivnici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23064 Prikrojevalec velikomestne sposobnosti, z najnovejšim inozem. krojem išče kjerkoli službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen 30«. 23005 Gradbeni tehnik z dvanajstletno prakso, popolnoma samostojen, išče za takcj mesto v Ljubljani ali izven. — Cenj. ponudbe pod »Projektant« na oglas, oddelek »Jutra«. 22846 Železno blagajno št. 1 prodam. Naslov pove oirlasni oddelek »Jutra«. 22624 Otroški voziček po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23098 Lončena sobna peč dobro otiranjena naprodaj. Vprašati v Tavčarjevi ulici St. 6/1, desno. 23021 Puha (perja) najfinejšega prodam 2% kg v Tavčarjevi ulici št. 6/1 — deeno. 23022 Železen štedilnik proda MiiUer, Šiška, Janše-15. 23048 Foto Voigtlander 9 X 12, anastigmat, malo rabljen, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 23067 Kosilni stroj poceni naprodaj n» Glincah — Tržaška cesta 23. 23078 Trgovska oprava za modno stroko, lepa in elegantna, z vsem potrebnim inventarjem ogledali, izložbenimi stojali, firmo, registrir blagajno in sploh vse kar se potrebuje za to stroko, ugodno naprodaj — Pojasnila daje Peter Sterk, hotel »Bellevue«, Ljubljana 22988 a'.!',** Radioaparat petcevni Harlley poceni prodam. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«. 22881 Tovorni avto male vožen li^tonski — elektr. opremljen, radi opustitve obrata prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23019 Harley motor s prikolico, 1000 ccm, radi pomanjkanja prostora zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 22987 Renault avto 6 ev, v pra* dobrem stanju, najboljša tipa te vrste, Stirisedežen. odprt, ugodno naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22968 Šestsedežen avto v dobrett stan.u, s skoraj novo pnevmatiko prodam za 12.0(10 Din Ponudbe na oglas, oddeisk »Jutra« pod »Avto 15«. 22894 Motorno kolo 2 % k. s., skoraj novo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22863 Odprto kredenco po možnosti »Biedermeier« kupim takoj. Ponudbe na Fotoatolje Martini. Celje. 22820 Lepe spalnice po 2700 in kuhinje po 1250 Din priznano solidne izdelave prodaja Vidmar, Zgornja Šiška 2. 23101 Pohištvo jedilnico, spalnico, salon, stoječe zrcalo, starinske slike itd. prodam med 3. in 5. uro na Erjavčevi c. 4,11. 23121 Pohištvo dobro ohranjeno, radi selitve naprodaj v Zg. Šiški 117 (mitnica). 22871 Moška obleka srednje velikosti po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni odelek »Jutra«. 23119 Meyers Konversati-ons-Lexikon iz leta 1890, 19 zvezkov, dobro ohranjen, ugodno prodam Naslov pove o^l. oddelek »Jutra«. 22878 Razne knjige: Meyers Gros^es Konversati-ons Lexikon, VI. izdaje, 24 zvezkov; ista, mala VI. izdaja, 6 zvezkov; Spamers \Veltgeschiehte; Ullsteins Weltgeschichte: »Zvon« od 1870—1880; Ljubljan. Zvon 1881—1928; Kres 1881—1806 Dom in Svet 1888—1928; Slovan 1884—1887 in vse slov. pesnike ter pisatelje proda po ugodnih cenah Antikva-rijat knjigarna Hinko Se-var, Ljubljana, Stari trg 34 22980 Lipovino in Jelše-vino kupi v plohih tvrdka Julio Fk-cher et Co., Sušak 21825 jtzik in je močan u> zdrav Naslov se i*re v oglasnem oddelka »Jutra« 2S723 Prodajalka izvežbana v trgovini mešanega blaga na deželi, želi službo za takoj ali pozneje Pripravljeni je pomagat- tudi pri gospodinjstvu Po nudoe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva pro dajalka« 22713 Ekonom — šofer Absolvent kmet. šole. a daljšo prakso, obenem šofer želi primerne službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod šifro »trezen 87«. 22187 Za modist vajenko dam 141etno hčerko t 2 razredi meščanske šole. ▼ Celje ali Maribor, r nemško hišo, kjer bi imela vso oskrbo Vajena je vseh domačih del Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Iz boljše rodbine«. 32976 Prodajalka pridna is poštena, IsaCena v vseh strokah, teli mesta za takoj ali pozneje. Pripravljena je plomagati tudi domača dela. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jntra pod šifro »Zanesljiv* 8« Strojnik kurjač, izučen ključavničar, c večletno prakso ▼ montaži »trojer, ve*J napeljave elektrik«, popravila avtomobilov, Dieoelmotorjev in vseh »padajočih del. išče primerne službe. — Ceajme ponudbe na oglas, eddelek »Jatra« pod »Samostojen«. 22926 Blagajničarka dobra izurjena, a večletae prakso in dobrimi apričera-1, ki se spozna v prodaja- nju in pisarniških delih, žel' zaposlitve v Mariboru. Ponudbe pod »Zanesljiva in poštena« na upravo »Jutra« v Maribeok Agilen mladenič s kavcijo 20.000 Din, absolvent nižje srednje šole, s trg. prakso tet znanjem slov., italijanskega in srbo-hrvatskega jezika, išče mesta. — Sprejme tudi zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje nameščenje«. 22970 Trgovsko opravo dobi brezplačno tisti, ki prevzame zalogo blaga po fakturni ceni. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra« 22841 Steklenih sten več m*, pisalne mize, omare, police, kompletno kuhinjske opravo in dvokoles-ni voz prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 23023 Stara skrinja vložena, razno pohištvo, stenski krožniki, vaze, slike itd. naprodaj. Ogledati med 10. in 12 uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22867 Odpadke od parketov, bukove In hrastove, aa kurjavo dostavlja po nizki eenl na dom V. ScagnettL parna laga v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 108 Puhasto perje raspošiljam po povsetia najmanj 6 k* pr Din 38 kg Izkoristite pnliko — dokler traja zaloga L. Brozovič, Zagreb. Ilica 88. kemična čistilnica perja. 189 Lončeno peč kmetiiko, a železnimi vratd, ugodno prodam. — Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 83070 ca 1 čoln osebo, t zložljivimi Motorno kolo znamke B S A . čisto dobro ohranjeno, radi bolezni naprodaj Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motorno kole«. 22844 Tovorni avto od 1—2 ton. v dobrem sta nju kupim — Najnižje po nudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod š fro »Tovorni avto«. 2i833 Poltovorni avto znamke »Puch VIII«. v brezhibnem stanju prodam radi poman:kanja prostora. aH zamenjam za zelo malo rabljeno motorno kolo. novejše znamke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23125 Tovorni avto v dobrem stanju, nosilnost 1200 kg. pripraven za hribovite kraje, kr: ima izredno mofan motor, naprodaj za 20.000 Din. Na-lov pove ogia-ni oddelek »Jutra«. 22918 Motorno kolo 1'75 k. s., v dobrem stanju za 2500 Din proda J e 9 i h Leopold, Medvode. 22862 Avto 2—4sedežen. malo rabljen, model 1928-29. v dobro ohranjenem stanju kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifTO »Takojšnje plačilo«. 22920 Žensko kolo v še dobrem stanju ugodno prodam. Naslov t og-las. oddelku »Jutra«. 23080 Damsko kolo naprodaj na Glincah št. 39. 32961 2 Srebrne krone kupuje F. Cadea, Prešernova alica. 11S Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V Seagnetti. Ljubija na — za gorenjskim kolo dvorom. 9101 Bukova drva prvorazredna kupujem v manjših in večjih količinah. Ponudbe na poštni pretinac št. 299, Zagreb. Ul Bukovo oglje ter 100 vagonov bukovih in hrastovih cepanic kupim. — Ponudbe z navedbo cene na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Losot Pietro«. 22856 Trgovec se želi udeležiti pri ka^em zdravem podjetju v L;ub-iiani s kapitalom do D;n 200 (100. Ponudbe pod »Z Ira-vo«. Ž1895 20.000 Din posojila išče trgovina vsled serije. Soudeležba ni izključena. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Obresti po dogovoru«. 23012 Družabnico za strojno pletenje, na prometnem kraju, ki bi tudi sama preskrbela nekoliko dela, išče Marija Debevc, trgovina na Stari Vrhniki, r»ošta Vrhnika. 2-937 Družabnika 9 70.000 Din iščem za izkoriščanje prvovrstnega patenta. Zaslužek dober in neomejen. Dopise na oglasni odelek »Jutra« pod značko »Sijajna ideja«. 2-953 t i Hišo s trgovskim lokalom, kjer je že nad 50 let obstoječa trgovina, tik ob železniški progi na Dolenjskem, pripravno tudi za vsakega obrtnika, takoj ugodno oddam v najem. — Pojasnila v oglasnem oddelku Jutra. 22828 Manjše posestvo x dobro vpeljano gostilno, med St. lijem (drž meja) in Celjem iščem za takoj v najem. Pismene ponudbe na naslov: Ivan 7,unkovič. Pristava, p. Pristava. 22812 Vilo ali lepo gospodarsko poslopje z zemljiščem, v bližini železnice kupim ali vzamem v najem za več let. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 22779 Gostilna trafika, branjarija. a hišo. gospodar poslopji in 5 ora li dobre zemlje naprodaj za 165.000 Din. — Istotako tudi enonadstropna trgovska hiša v trgu ob južni železnici, z inventarjem za 120.000 Din Karol Breznik, Celje, Dolgopolje štev. 1. 22748 Paromlin z žago polnojarmenik in stavbišča proda Zagorski, Maribor — Tattenbachova ulica št. 19. 22931 Posredovalnica Zagorski v Mariboru, Tattenbachova ulica 19 prodaja širom Slovenije gostilne, hiše, posestva, pekarije in trgovine. — Primerne cene. 22932 Trg. hišo na deželi tudi z gostilno kupim v ceni dc 150.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilo«. 23040 Brivnica v bližini Maribora, event. s stanovanjem naprodaj. — Pismene ponudbe na podružnico »Jutr;-« v Mariboru pod »Brivnica«. 22815 500 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi delavnico za čevljarsko obrt. Na željo tudi preziram na lastno stroške kako stanovanje ali kak dvoriščni prostor Pismene ponudbe na ogla-ni odelek »Jutra» pod značko »Takoj ali 1. avgust«. 23011 Trgovina na obroke tekstilne stroke, dobro vpeljana in organizirana, s prvovrstnim kadrom strank iu s koncesijo v Sloveniji naprodaj. Ponudbe pod šifro »Prima Posten« na po Iruž-nico »Jutra« v Mariboru. 22919 Več lepih prostorov t zasebni stavbi, približno 10 X 10 ms. pripravno za pi.-arno ali delavnico, z na peijano elektriko, plinom in vodovodm, dam v najem ali stavbo event zelo poceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23031 Lep lokal z izložbenim oknom, na zelo prometni točki oddam s 1. avgustom za trgovino aii pisarno. Pojasnila daje D. Rovšek. fotograf, Kolodvorska ulica 34. 23032 Skladišče s potrebnimi pritikllnami v kraju z velikim in boia-tim okolišem za nakup jajc v Sloveniji iščemo za novoustanovljeno trgovino za izvoz jajc. Kraj mora biti ob železniški progi, v bližini postaje in poštnega urada. Nadalje prosimo za naslove večjih in manjših liferan-tov jajc v Sloveniji — v svrho trgovinskih stikov. Dopise na naslov: Mak so Fritzhand, izvoz jajc, Varaždin. 22914 Pristna vina dolenjska in štajerska ter vedno sveža gorka in mrzla jedila priporoča gostilna Miiller«, Za Bežigradom — Šiška. 23056 Drogerija Al. Florjančič, LJubljana. Sv. Petra cesta 19 kupuje vsako množino lepo sušeno arnika cvetje po najvišjih dnevnih cenah 147 Leseno blagajno za vpisati kupim. Ponudbe pod »Blagajna« na oglasni oddelek »Jutra«. 22764 Družabnika strokovno izobraženega in z večjim kapitalom iščem za restavracijo. — Prostori se nahajajo na prometni cesti v Ljubljani. — Cenjene ponudbe z navedbo kapitala na oglasni oddelek »Jutra« pod »Restavracija 92«. 22992 Družabnika sprejmem za osnovanje velike perutninarne, za odgoj specijalnih pasem perutnine (Geflflgelfarm) Rentabilite-ta je zajamčena Potreben kapital najmanj 100.000 Din Sodelovanje ni potrebno — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sunia«. 22928 Kot družabnica z gotovim kapitalom in osebnim sodelovanjem vstopim k trgovskemu podjetju ali pa vzamem na prometni točki trgovino ali gostilno t najem. Dopfce na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Družabnica«. 82865 : bm l V3DUV. . .ll/.ljl.l.U. , K" —J •" J • -- ---- ! vesli (paddel) ugodno proda i A Ivan Biten c. izde'ovatelj i Čeme — JUVelir čolnov. Poljanska cesta 69. 1 Ljubljana, Wolfova nlica 3, 38 Sijajna bodočnost se nudi gospodični ali vdovi brez otrok, a gotovino nad 50.000 Din, I izkoriščanjem dobičkanofne iznajdbe Poznejša ženitev ni izključena. "Oziram se na dopise s polnim naslovom pod šifro »Patent« na oglasni oddelek »Jutaa«. £953 Dobro kupčijo napravite! »Marstan«. Maribor, Koroška cesta 10 — velika izbira kupcev — prijave za: posestva, hiše, trgovine, e-OFtilne. mline, žage. stavbišča itd brezplačno. 23089 Rešenje stanovanjske bede Pristopite takoj splošni gradbeni akciji. — Brezobrestno posojilo! — Pojasnila daje Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«. Maribor. Koroška cesta 10. Priložite znamke. 23091 Veliko gostilno in mesarijo ledenico, veliko gospodarsko poslopje, pri farni cerkvi, na državni cesti blizu Maribora, okolica 10 vasi. na prometnem in in lustrij^kem okraju, radi visoke starosti Fose-tnika vredno prodam, ojasnila daje I. Pfeifer st.. Hoče pri Mariboru. 22933 Nova hiša dvostanovan^ka naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jiitrs«. 22977 Želim kupiti hišo ali manjše posestvo — pripravno za mizarsko obrt. v ceni od 50—100.000 Din. — Ponudbe pod »Mizarska obrt« na podružnico Jutra v Celju. 22819 5 ^ oralov gozda zdravega, sečnega, bukovega. 140 sežnjev, ugodno prodam, event. z zemljiščem vred. Psnudbe pod značko »Dobra cesta v bližini kolodvora« na upravo »Jutra« v Celju. 22921 Prvovrstna kavarna na prometnem kraju v večjem mestu naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23416 Dva trgovska lokala oddamo e 1. julijem v Kopitarjevi ulici. Pojasnila daje Slovenska barika, Krekov trg 10. 23094 Dellkates. trgovino v Ljubljani oddam za Din Mlin valjčni ali kmečki vzamem takoj v najem. — Franc Gričer, Teharje pri Celju. 22737 Trgovino blizu vevške papirnice oddam v najem. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 22994 Gostilno dobro ietočo. na lepem ir-letnem kraju. 10 minut izven Trbovelj oddam radi družinskih razmer v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22843 Prazno hišico soba. veža in klet, po nizki ceni odda fez poletje lastnica Volčič, Reteče-Gorenja vas 5, Gorenjsko. 22837 Hlev za 1 konja in garažo za majhen avtomobil iščem za takoi v mestu. Ponudbe pod »Suho« na oglasni oddelek »Jut-ra«. 23143 Stanovanje veliko, štirisobno, v centra m©.-ta zamenjam ia manjše. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zamenjava«. 22979 Stanovanje s 3—i sobami, kopalnico in pritiklinami oddam v Mariboru. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 23083 Stanovanje 2 sob in majhne kuhinje, a vsemi pritiklinami oddam a 1. julijem. Istotam oddam tudi sobo « štedilnikom na željo opremljeno aH prazno. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22870 Stanovanje 3 ali 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem za družino 4 odraslih članov. Plačam tudi eno leto naprej, ali pa dam posojilo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Svetlo«. 23034 Stanovanje s popolno dobro oskrbo —' event. skupno gospodinjstvo z mlajšo vdovo išče mlad in soliden trgovec. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Blizu centra«. 23053 Več abonentov sprejmem na dobro domačo hrano w 14 Din v Florijan. siki ulici 19/11. 23118 Prazno sobico snažno, s kuhinjo ali prazno sobo s štedilnikom, četudi v podstrešju, iščem s 1. avgustom. Cenj. ponudbe s navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 2228«. 22233 Čisto sobico oddam. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 2307« Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom ia elektriko oddam solidnemu gospodu. Na=lov v oglas, oddelku »Jutra«. 23i»54 Mesečno sobo v centra mesta (DaU matimova ulica) mefolo-vano, oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov ▼ oglas. odde-Eku »Jutra«. Opremljeno s°bo oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22951 Opremljeno sobo lepo in solnčno, « elektr. razsvetljavo oddam 1—8 go-podoma z vso oskrbo ali brez na Taboru 511, levo. 22927 Mesnico event. z go tilno, na prometnem kraju Slovenije vzamem takoj v najem. Le resne ponudbe na oglasni oddelpk »Jntra« pod širro »Slovenija 17«. 230C8 Gostilno s kuhinjo — na prometnem kraju vzamem na račun v svoji režiji ali v najem. — Ponudbe na naslov: Vode-nik. Sv. Ema. pošta Pristava. 22814 Stanovanje 2—3 sob. kuhinje e pritiklinami želim v Kranju ali najbližji okolici Kranja. Vzamem tudi celo nišo v najem za takoj ali za avgust. Cenjene ponudbe na M. Osterman, m»s.ir v i Kranju, Glavni trg. 22535 Stanovanje v Celju obstoječe iz kuhinje in 1 do 2 sob, v srediiii mesta iščem za septemberski termin. — Po-nudbe na upravo »Jutra« v Ce'iu pod šifro »M rna stranka«. 23010 Sobo s kuhinjo v bližini gorenjskega kolodvora iščem. Fcnudbe z navedbo cene pod značko »Gorenjski kolodvor« na oglasni oddelek »Jutra« 22775 Opremljeno sobo oddam s 1. julijem v Levstikovi ulici 19/111, desno. 23139 Sostanovalko sprejmem s 1. julijem v 1». po solnčno sobo sredi mosta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23877 Lepo zračno sobo oddam gospodu ali gospodični v Novem Vodmatu 85 23109 Sobico oddam v bližini opere. Kopalnica na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 23103 Lepo stanovanje 2 velikih sob, kuhinje rn viseli pritiklin, ▼ novi vili na Podrožniku oddam s 1. julijem mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23137 Stanovanje 2 sob. kuhinj« in shrambe oddam za avgn«t v Rožni dolini, cesta VD/U. 23044 Stanovanje S sob in pritiklin takoj oddam r novi vili. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 23099 Stanovanje __________2 pob in kuhinje, v Trnovem 18.000. "Primerno tudi za! oddam 6 1. avgustom tiste-, drugo stroko. Pcmudbe na mu. ki plača naprej. Naslov, oglas, oddelek »Jutra« pod, v oglasnem oddelku »Jutr-« v oglasnem odelku »Jutra«. 1 »Prometno«. «804ll «00S| - Za letovišče oddam 1 sobo takoj, 2 p» s 15. avgu.-tom. Solnčna lega, pripravno za kopanje. Fr. Lavtižar, Verje št. 6, Medvode. 23106 Dve zračni sobi s 4 posteljami poceni oddam na Bledu. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razgled na jezero« 22826 2 opremljeni sobi mesečni oddam s 1. julijem 4 solidnim gospodom na Sv. Petra cesti 79. 23100 Krasno sobo prazno, z uporabo kopalnico oddam — tudi za pisarno. Naslov v oglasnem oddeliu »Jutra«. 23107 Lepo sobo s separatnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov -r oglasnem oddelku »Jutra«. 23095 Za počitnice zamenjam sobo s 4 posteljami v Mariboru, za enako r Ljubliani. VrSič, Maribor, Gosposka 38. 23123 Sostanovalca sprejmem i vso oskrbo v Florijanski ulici štev. 19/IT. 23113 Lepo sobo partetirano in x električno razsvetljavo oddam. Naslov Cen}, občinitn vljudno nunanjam, da otforlm julija sto), najmodernejše orejen! iti1 i'I Ljubljana, Oosposvetska 4/1 des. Sprejemam od - 7*13 ©d 14 - 7,18 Xa /el Jo se »prejme tndi izven navedenih ur. — Se priporočam Ileve Joško. 2 elektromotorja za Isto mera i tok 6 is K 8, 2SŽ0 t aH, jako dobro ohranjena, prodamo takoj Vprašati V. Bizjak i drag, tTornica keksa, Zagreb, Savska 80. 81733 Pletflnl stroj Itov. 8/50 aH 7/40, skoraj nor, naprodaj, ITaslov i ogiacneaa oddelka »Jutra« Ženski šivalni strO; dobro ohranjenega prod Skandr, Dravlje Ker. 12S. «8140 Pletilne stroje Jaquard 9/80 Škrat. 8 oeem ključna št. 12/27. g>30 prodam. — Xasl/ov t ogla'n «ir. oddelka »Jutra«. 33142 2 opremljeni sobi topi la išeti, i razgledom ma c ofto. ee pari ran vbod in •lektrična razsvetljava, od-Aaai « 1. julijem. NVlov T oglasnem od-deika Jutra 229(57 Sobo t —Usim -rfaodoa ta #ektriČDO razsvetljav« oddam i 1. julijem 2 gospodo-aa t Streliiki ulici št. 10/1 SI 04 Sobo ia ecitnu. £ poeebnba vhodom, elektriko, parteti-nno. opremljeno ali prazno »ddim K a- lov t ©glasnem •ddelka »Jatra«. 23111 Sobo mUrtark j. strogo eenartra- ■o, čedce i» »olnčoo, z elektriko in uporabo telefona oddam v bližini Tabora sa 300 Din. Naslov t ogla*, •dde&a >Jatra«. 23144 Kabinet oddam » 80 Din. Naslov t oglasnem oddelka »Jntra«. 82972 Produkcija Goifiodični »»potnico r Ribnico prosim obveetila, ako pobliije canstvo mogoče. D opi* na oglasit oddelek »Jutra« p»d »Boa vivant«. 23025 Gdč. Primorka Jeli znanja z dirtingviranlm, resnim gospodom srednjih let. Ponndbe na o triadni oddelek >.Tnr,ra« pod znaSko »Ifflzaoee® dolgčaf«. 23120 Pletilne stroje 8'22 in 8/82 prodam. Kupec dobi delo nogavic. Na?Iov v oglasnem oddelka »Jutra« 22930 SObO p*t\ tih m z eisfttrično laapvetljavo. « oskrbo oddam goepods sa 600 Din Berejo gofriora i» «J >. Naslov t »d d cika »Jutru, 23136 Krasno sobo ■trogo separirano. r razgledom na ulico. » 2 oknoma, »lektriko in parfceti oddam • 1. julijem t Ljubljani — FloHjanSia ulica 28/1. 23007 čez počitnice •ddam sobo. Naelov v osri. •d-:siku »Jutra«. 23055 Opremljeno sobo Rn«. blizu gorenjskega lo-lodvora od lam eotid-iemu gospoda » 1. julijem. Sa-pove oglasi oddelek ■Jutra«. 23868 Opremljeno sobo elegantno. v esrstra mesta »ddam takoj kol|H solidni ♦eebi. Separiran ri»: in kopalnica sa razpolago. Sa-pove oglasni oddelek »Ji;ra«. Opremljeno sobico takoj oddam. — Naalo« T »lahnem oddelku »Jutra«. 22408 Sobo t «eparJrwi!m vbodom, v resi 250—800 Din ielim. ?o-rodbe sa ogla=ni odd»'.-ik »Jutra« pod značko »j'.'07«. S306O Radi Izpopolnitve v slovenščini BSfe® ra 4—-6 tednov po-polno oskrbo pri slo renski iruiini v Ljubljani ali kje v bližnji okolici — Pogoji: iimveč>a možnost konv-ria-eije v rodbini, pouk v slov. jffvent. v zameno za nemščino). — Ponudlie na nadov: Btrcfcovni učitelj K n e s e. Klagenfurt — Bargerfchale Ost, Sidir.a.iiskygaf6e. 2S58 ©fbiekc po meri Izdeluje po najnovejšem kroju Melje Sušnik Šelenburgova uL 1 Ločenka rt ara »4 let, eisnpatična Jn dobra gospodinja, R pohištvom, srednje postave, ieli znanja i inteligentnim ter dobro sHairanrm gospodom od 35—45 let starte Vdovci s enim otrobom niso izključeni. Dopise na oglarai oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha »reča«. 23059 S31S3 '^JSarišhB&JbdbdbriSkstSmbA UčIteI3ca velika brinetka, iSče Rv-Ijenskega druga v etarosti 45—50 let. Ima 100.000 Din gotovine ia si ieli ustvariti lasten dom. V poštev pridejo le gospodje « primerno izobrazbo ' ter eitnacijo in predvsem poštenim značajem V svrho medsebojnega spoznavanja event. skupno letovišče. Dopise s polEim naslovom pod znaiko »Honi eoH mal j penso« ca oglasni oddelek »Jutra«. 23131 Znanja žel! v vvrbo l e n i t v e pridna ia počtrna, 27 let sta.ra go epodična. Pomidbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«. 2S138 Gospodična z sle dobro podkovana gospodinja, a eoboo in kuhinjsko opravo, ieli refnega znaaja v jvrb«o lenitve, i dobrosrftr.im ia resnim gospodom dri. usluibencam. Samo reene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod mačko »Šivilja«. 23127 Mlad obrtnik "ne mehanike, «irapat.i£ea, se ieli poročiti s simpatično ETOspodično. staro 18—35 let, dobro gospodinjo, z nekaj premoženja za povrdige obrti. Samo resne ponudbe s sliko, ki ee diskretno vrne pod »Stroga diskr°cija« na oglasili oddelek »Jatra«. 23128 Simpatična vdova s pokojnino, ieli znanja z gospodom v stalni sluibi. — Ponudbe pod »Vetrajr.a Sera« na oodrainico »Jutra« t Maribora. 23067 m me* tj* n rilf rt rniiit -^-r- Kratek klavir aii pianino v dobrem stanju kupim. Najnižje ponudbe je poslati na oglasni odelek »Jutra« pod mačko »Klavir 1929«. 22834 Dober klavir lep« ogledalo in drugo naprodaj r Maribora, Aleksandrova cesta li/H, levo. 83086 Klavlra Preden kup te klavir, oglejte mojo zalogo prvovrstnih klavirjev Prodaja najceneje in na najmanjše obroke, z garancijo, brtw vsakega pri-bitka in brez vračunanja kakršnihkoli obresti. Izposojevalnica! Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (blizu Glasbene Matice). 22947 Hotelski sluga zmožen nemščine, se išče. Hotel Štrukelj. Več peči proda Hotel Štrukelj. Brezplačen prospekt Klavir dobro ohranjen poceni ] predaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 22946 Kratek klavir modem poceni proda Dobrajc, Ma.-ibor, Frančiškanska ulica 21. 22S17 Gospodična s dežele, stara 28 let, z Din 40.000, ee želi poročiti z boljšim državnim uslužbencem. Le resne ponndbe pod »Lepa bodočnost« ea ogla.*, oddeiek »Jutra«. &765 Kratek klavir dobro ohranjen poceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« t Celju. 22924 Prošnja! NaproSa se dama. ki }e našla lutko »Lenči« na ograji pred jetnišnico ia jo vzela s seboj, da jo proti naeradi odda r oglasnem oddeJku »Jutra«. 23113 Slovenci! ki prihajate v Split, oglasite ee v edini slovenski restavraciji »Pri belem Orlu«. EeiHiet voas Slo vencev! — Jakob Bridki, Split, Zvonimirova ulica. £2726 Gostilna Nadrah Višnja gora tolH najfinejši rizling tm-ščine Pong.rac in srbsko Portugalko. 23130 Pljuča! Privatni pljučni zavod — (Privat Lnngenhellan.-ta!t) — Sečevo. dr Pcčnik-a. oošta Rogaška Slatina Zdravniki priporočajo zavodi Prospekt 3 Din. 20552 informacijo h filma, navodila za pot k filma, na sveti >a uspeh pri filma, projekti In predračuni v Hlmn. Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«, Beograd, pošt pretinae 433. 22262 Pozor, trgovci in gospodinje! Za vkuhavanie CELLOPHAN Higijeoska prooorna opna najboija upor* la vse marmelade im žele«, nepro-pustljiva m vonj ia bakte rij« Najsigurnejš« očuva nje svežine, stalna kontro la vsebine. V vodi neraz stopljiva Absolutno steril ua. Najidealnejše sredstvo za zapiranje staklenie. namesto pergametita Dobiva se r ▼ • e h trgovinah. — Zastopstvo za SHS: Brača VVelser Zagreb, Harovska ailca 5. 80861 Ljubljančani In sploli vsi pri katerih je g. Skrb-15 ali kdorkoli za »Marstan« in »Domačijo« inkasiral ali sploh sklepal kupčije, sporočite takoj natančne podatke upravi »Domačija«, Maribor, Koroška 10. 23090 Recepte za Izdelavo kreme za čevlje, muholovke, iganje, trdila za čevljarje fn razne druge prodam. — Kefle/ktauti naj pišejo pod »s« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 22&17 Pisalne stroje »Remington« prodaja na obroke J (iustiočKi, Maribor, lattenbachova ulica št. 14. Zahtevajte cenike! 2174J 45 panjev čebel Soidaršičevih ek«^»rt. nem-cev in Krajničev, točilnico in v»e drugo čtbelar. orodje prodam. Žival jako moč^a in zdrava. Istotam naprodaj dobri pevci kanarčki. — Ivan Prijatelj, Ponikve 6», pošta Videm-Dobrepolje 22958 jazbečarji fcrasnl eki-emplarji. graA, 6 tednov stari, naprodaj Ponudbe na oglasni oddelek Jatra pod »Čistokrvni 444«. 228*0 Pisalni stroj raMjen, ugodno proda Ver-bič, Stritarjeva ulica. 23003 Vsakovrstno pletenje la. gonilne fermene n vse ostale mlinsko- tehnične potrebščine priporoča tvrdka CADEZ a BRCAR L!UBL|ANA Kolodvorska ulica 3č Lisičje, polhove koze 'B vseh drugih divjih ii * ne jezt Nttl Je kvalitetno dela, za to piše vedno iasno in čisto, prste o&veze najceneje pri tvrdki A. Besednik £