Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca, n Celoletna naroZnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. n	odd	□
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna). □	d a d	o
Upravništvo: Lud. TotnaiiZ, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 9.
V Ljubljani, dne 6. maja 1911.
Letnik IV.
Naša načela.
Illllllllllllll..
Naša naloga v Ljubljani.
Naš list ni političen, tudi ne mara dražiti itak preveč razvnetih strasti, ki slovensko politično življenje kazijo, mora pa izprc-govoriti v interesu mladine.
Občinske volitve v Ljubljani so zopet pokazale, kakšne sadove je rodila liberalna politika za mladino. Tega nihče ne more tajiti, da je velik del mladine tako v Ljubljani kakor po drugih naših mestih na precej nizki stopinji. Predvsem se kaže pri teh fantih in dekletih odurna sovražnost do vsega, kar ni liberalno, sovražnost, ki ne pozna nobene meje in nobenega ozira, sovražnost, ki ravno mlademu srcu na j men,j p ris to ja. To ni navdušenje, ni prekipevajoča vnema, ni nepremišljena čustvenost, ampak je slepo, nizko im grdo sovraštvo, sovraštvo, ki želi nasprotniku v resnici zlo, sovraštvo1, ki ni vstanu na nasprotniku en sam dober las najti, sovraštvo, ki na nasprotniku ničesar ne spoštuje. In to je drugo: moderna slovenska mladina ne zna spoštovati poštenega nasprotnikovega prepričanja. Kdor ni liberalec, ta je najzavrženejša stvar na svetu, je neumen, lažnjiv, sleparsk, sebičen, naj večjega zaničevanja vreden in dolžnost vsakega je, da takega človeka pobije, opsuje, mu škoduje, ga zasmehuje, sploh ni večjega ozira vreden in potreben kakor neumna in škodljiva žival; zoper njega je vsako sredstvo, če je še tako grdo, še vedno predobro. Mladina, 1 ima take pojme o javnih političnih težnjah in bojih, je seveda skrajno nasilna. Ali si z nami ali pa te vrag Vzemi! Ti praviš, da si veren, da duhovščino spuštuješ, da se ne moreš odreči temu, kar so te stariiši učili. Kaj to! Mi pa pravimo, da je vera za koštru-ne in stare babe, duhovniki so sami sleparji in prešestniki, »prosveta« zadostuje. Drži z nami, sprejmi našo »prosveto«, priseži na našo »naprednost« in od tega dne si šele spodoben človek. S to našo »prosveto« boš srečno živel in srečno umrl, torej z nami! Če pa ne, si čisto navaden farški podrepnik, lopov in goljuf, v najmilejšem slučaju trap, kate-
remu ni pomagati. - Tu je delavka, ki ji gotovo nihče ne more zameriti, če ne voli s stranko, ki je stranka mošnje, stranka premožnejših slojev in zagovornica tistih, ki delo dajejo. Ne pomaga nič! Če ne gre z liberalci, je v farške spone ukovana neumnica, ničvredna ali celo nečistnica. In gospa iz takozvanih boljših krogov? Ta mora liberalno voliti, če ne, sploh gospa ni. Ali je sploh mogoče, da. bi žena, ki nosi širok klobuk, ne bila naprednjakinja ? Ali sc res najde gospa, ki bi ne mislila in čutila »napredno«? Res jih je precej. No, potem pa to niso nobene gospe, to so klerikalne babnice, naj bodo tudi ravnotako' dobre matere, skrbne gospodinje in dobrotnice revežev kakor so liberalne. Babnice so, če mogoče tudi pre-šestnicc, za farji letajo, še lepe niso, ampak večinoma stare in grde, brez sramu in vseh pregreh polne ...
Žalibog, tak je nivo, s katerega danes liberalni naraščaj presoja politično življenje. Ne tajimo, da sc časih tudi na naši strani v tem oziru greši, vendar vsak nepristan-ski in pravični človek mora priznati, da se je posurovljanje mladine začelo na liberalni strani, da se ondi čisto namenoma goji in da sc hoče ulico, negodno mladinio, nerazsodno in naščuvano maso postaviti za razsojevalko v naših političnih prepirih. Namen je ta: nasprotnika uplašiti, da bi se zbal grdenja, zbadanja, psovanja in zbežal pred sinovo-stjo, pred pestjo in sramotenjem, pred načinom, kako liberalni listi vlačijo življenje vsakogar v javnost, ki ima samo to napako, da. ni z njimi. In naši ljudje so skromni, zelo občutljivi in se s predrznostjo liberalnih pristašev ne morejo meriti.
Vendar nas pa politična stran tega vprašanja ne skrbi prav nič. Ulico je kaj lahko premagati; kadar bo v Ljubljani nalila liberalna stranka, pade z njo ulica. Veliko tistih, ki so včeraj na nas rjuli. bode jutri na liberalce kričalo: Križaj jih! Naša skrb se drugam obrača:
Posurovljenjc dela mladine je narodu v s p 1 o š n o škodo, Slovenci, ki smo majhen narod, smo medseboj v tolikem stiku, da se drug od drugega vseh napak nalezemo in končno jo z izkvarjenostjo velikega dela naše mladine ustvarjena velika zapreka za
naš narodni napredek. V naš tabor prehaja vedno več ljudstva; velika večina so dobri, trezni, premišljeni možje in odnekdaj krščansko ženstvo, ampak tudi nekaj mladih ljudi dobivamo, ki so sc bili v liberalnih vrstah navzeli precej tistega duha, ki sc ga človek zelo težko iznebi. Posebno kdor pride iz nove liberalne šole: iz šole sirovosti, ne-blagosti, neplemenitosti, neki edinosti, ta nam utegne več škodovati kakor koristiti-.
In zato moramo na naši strani biti pripravljeni. To vetja zlasti za Ljubljano, kjer se od naše strani za mladino- premalo stori. Kmečki fant mora vsak teden enkrat na izobraževalen večer, v nedeljo na predavanje, pridige in krščanskega nauka ne zamudi, bere naše liste in zajema od vseh strani pouka, v vsakem kraju imajo kurze. V Ljubljani pa je za propagando krščanske mladeniške ideje nezadostno preskrbi j eno-. Koliko sinov poštenih starišev bi lahko šteli: v naših vrstah, če bi bila od naše strani v Ljubljani kaj razvita agitacija za orlovsko organizacijo! Seveda bi se ravno v Ljubljani ne smelo poleg telovadbe zamuditi dušne izobrazbe. Saj sc gre ravno v našem glavnem mestu za t-o, dia vzgojimo idealne fante, blage fante, pravične in poštene, resnicoljubne in krepostne. To protiutež proti izprijanju fantov od nasprotne strani je treba na vsak način ustvariti, se v tem oziru smo-trenega dela lotiti in začeti zanašati našo misel od hiše do- hiše, -od rodovine do- rodovine. In želeti je, da se na letošnjem sestanku mladine avgusta meseca tudi Ljubljani posveti primerna pozornost.
To smo dolžni ne samo stranki, to srno dolžni celemu narodu, če hočemo, da napreduje!
nmmiiiiimiiimmiiiiiiiinniniuiimiiimimiimimmiiiimmimmiiniiimmiiiiim
Naša organizacija.
iimiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiimmimiiiimimiimiiimimiiiiimiimiimui
Bratski odsekL
Kakor vsako leto pred pričetkom pomladanskega in poletnega dela, tako sklicujemo .tudi letos na praznik Vnebohoda, to je v četrtek 25. maja t. I.
otlborovo sejo na Bledu.
Vzrok, da te sejo nismo sklicali, kakor navadno prejšnja leta že preje, tiči v tem, da hočemo priti pri letošnji seji pred brate odposlance posameznih odsekov že s popolnim načrtom za letošnjo veliko prireditev v Ljubljani meseca avgusta. Istotako hočemo dati potrebna navodila za pripravo.
Spored:
1.	Prihod na Bled s prvimi jutranjimi vlaki.
2.	Ob 9. uri sv. maša.
3.	Po sv. maši -odborova seja.
4.	Opoldne'skupno kosilo.
5.	Ob pol 2. uri nadaljevamje seje.
Spored za sejo:
L Kratek pregled o delu Ž. O. od zadnjega občnega zbora.
2.	Prireditev meseca avgusta: a) o-rgani-zatorične priprave; b) tehnične priprave.
3.	Slučajnosti.
O p o m b a: Glasom našega poslovnika, je vsak odsek dolžan poslati k seji svojega predsednika In načelnika. Ker je spored seje velevažen, pričakujemo zanesljivo, d-a bo vsak odsek zastopan.
Na z dar!
Predsedstvo Zveze Orlov.
XVI. seja predsedstva Zveze Orlov.
11. aprila 1911.
Navzoči: dr. Adlcšič; dr. Mrhar, dr. Mal, Zajec; Terseglav, Aleksander in Vojteh ,Tc-lo-čnik, Pavel in Adolf Doistal, Bujac in Hočevar. Opravičili so se Podlesnik in Paivlin.
Sklene sc, da sc kupijo koračnice gosp. prof. Bajuka in sicer »Bog je ustvaril zemljico« in »Regiment po cesti gre«, od vsako po 100 komadov. Odsekom sc bodo prodajali p-osamezn,] komadi po 20 v.
Odseku v Vipavo sc piše, da predava prvo majniško nedeljo t. j. 7., brat Jcločnik Vojteh.
Sklene sc, da gre predavat na velikonočni ponedeljek na ustanovni -shod v št. Jernej na Dolenjsko brat Vojteh Jcločnik.
XVII. seja predsedstva Zveze Orlov.
Navzoči: Podlesnik, Zabret, dr. Adlcšič, Pavlin, Mal, Terseglav, Zajec in Hočevar.
Dopis odseka na Dobrovi se odstopi Št. viško-viškemu okrožju, da celo stvar uredi.
Predsedstvo Zveze Orlov potrdi sklep okrožne seje Št. viško-viškega okrožja v neki interni zadevi.
Sklene sc, da predava v nedeljo, t. j. 7. majnika na Šmarni gori brat dr. Adlcšič.
XVIII. seja predsedstva'Zveze Orlov
27. aprila 1911.
Navzoči: Dr. Adlcšič, Podlesnik, Jeloč-nik Vojteh, Zajec Albin, Dolenc in Hočevar.
Sklene sc, da vodi v nedeljo, 30. aprila, tehnični leča j na Borovnici br. Adolf Dosta,L
Sklene se, da sc vrši prihodnja odborova seja 25. maja 1911 na Bledu.
Ljubljanskemu Orlu' se naroča, da skliče v teku 14 dni občni zbor.
Prihodnja seja so vrši v četrtek, dne
4.	maja 1911.
Vaditeljski tečaji.
Okrožni vaditeljski tečaji, priobčeni glasom sklepa vaditeljskega zbora. Zvezo Orlov v zadnji »Mladosti« so se izpremenili v toliko, da sc ti tečaji vrše:
V	nedeljo, 30. aprila:	šen:tviško-viško,
D. M. Poljsko in vrhniško okrožje.
V	nedeljo, 7. majnika: kamniško in radovljiško okrožje.
V	nedeljo, 14. majnika: cerkniško, jeseniško in trnovsko-košansko okrožje.
V	nedeljo, 21. majnika: šmartensko, dobrepoljsko in škofjeloško okrožje.
Na praznik, 25. majnika:	logaško in
savinjsko okrožje.
V	nedeljo, 28. majnika: goriško-mirnsko okrožje.
V	nedeljo, 4. junija: vipavsko in idrijsko okrožje.
Od teh tečajev se vršita šentviško-viški in I). M. Poljski skupno, in sicer v telovadnici ljubljanskega Orla, goriški in mirnski skupaj v Gorici, dalje ima kranjsko okrožje 'svoj tečaj v Tržiču glasom sklona Zveze Orlov in vrhniško okrožje v Borovnici.
Druga okrožja naj takoj določijo prostor in to naznanijo Zvczinemu vaditeljskemu zboru.
Odseki, kateri še nimajo okrožij, naj se priklope iza tečaj najbližnjemu okrožju ali pa sporočc vaditeljskemu zboru Zveze, da žele poseben tečaj. Opozarjamo bratske odseke in njih načelnike, da še enkrat preštudirajo sklep vaditeljskega zbora, objavljen v zadnji »Mladosti« in sio pripravljajo' za tečaj, ki je pod strogo disciplino obvezen.
Pripravljajmo sc z vso vnemo na prireditev!
Na z d a r!
Vojteh Jeločnik,
načelnik.
iiiiiiMiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimimiimHiMMiimiimiiiimmiiimmiiiiiii
Ljubo domš.
iiimiimimmiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiMiiiiimiiiiimmiiiimiii
Nesrečna tujina.
V	zadnjem zvezku glasila muzejskega društva za Kranjsko, »Carniola« je objaivil dr. Janko Lokar spis »Iz Bele Krajine«, v katerem beremo glede Amerike in njenega slabega vpliva na ljudstvo sledeče:
»Tudi am eri kan skl kruh je trd. Po mojem mnenju Amerika Beli Krajini več škodi kakor koristi, in veseli me, da so istih misli i nekateri preprosti Belokranjci, zlasti bivši
Amerikanci. Brez ozira na to, da se belokranjski Amerikanci neradi poprimejo poljskega dela, kadar se vrnejo, — nekateri se ga vsled pohabljenosti sploh ne morejo poprijeti, — jim tudi sicer ne zaleže tuji deniar, kar jim ga še ostane ,6© odštejejo stroške za vožnjo tja in nazaj. Ker odidejo najboljše moči, primanjkuje doma delavcev, ki, so zaradi tega zelo poskočili v ceni. Polje se obdeluje slabo in postaja nerodovitno. Nekaterim sc ga celo ne ljubi obdelovati. Človeku je kar težko pri srcu, ko vidi tuintam sredi poletja najlepše njive prazne. Še celo toliko se ne potrudijo, da bi pokosili travo, ki je zrasla sama od sebe. Rajši kupujejo živež zase in zla živino. Krivo je temu edino to, da se izanašajo preveč na Ameriko. V tej lenobi, bodisi veliki ali majhni, pa trpi nravno življenje, zlasti zakonska sreča. Moški puščajo žene same doma, često že teden po poroki, in žive tudi sami v daljnem svetu. Otroci nimajo brez očeta pravega nadzorstva, ker se mater ne boje. V mladih letih začno pohajkovati, kaditi in piti. Za delo jim ni, saj je Amerika. Večkrat jim dajejo pri pijači potuho matere same, ki sc vdajajo v svoji brezskrbnosti alkoholu. Neredko naletiš na 6 do lOletne otroke, ki pijo rakijo skoro kakor vodo. Matere sc jim često le smeje, češ to bodo korenjaki, saj daje rakija, moč . . . Iste zapravljajo na najlahkomiselnejši način denar, ki jim ga pošilja mož iza poplačilo dolgov. Ta pride domov, najde oskrunjeno zakonsko posteljo, denarja nič, dolg pa stari . . . Često se vrne nazaj v Ameriko z namenom, da pozabi domačijo, često se vda sam udobnemu življenju, le malokdaj porabi vso moč za to, da sc dvigne.
V bahovositi, ki si jo prisvoje Belokranjci večjidcl v Ameriki, tudi gospodarijo slabo, domov prišeidšl. Lične lesene hiše podirajo navadno in stavijo namesto njih prostorno zidane, često brez preudarka. Mnogo jih je, ki spravijo komaj golo zidovje pod streho, pa morajo že zopet iti črez morje, ker jim je zidanje izpraznilo žepe,. Včasih sc kmalu vrnejo in dokončajo pričeto delo, včasih pa puste, da razje neurje zidovje, in potegnejo vso rodbino za seboj, odkoder jih ni nikdar več.
Žalostna je ta slika, pa bi jo lahko še povečal.«
.................im...i..i..m..................
Naši fantje.
m................mimmii.....iiihiiiiiiiiiiiii.i.n
Naša mladina — naša bodočnost.
Težko ima danes kaka stvar toliko nasprotnikov, kakor orlovska organizacija. Od prvega liberalnega »prosvitljenea« pa do zadnjega izprijenega pobalina, frčijo psovke na nas. Ne zamerimo ne prvim ne drugim,
ki zapeljani capljajo pogubno pot. Saj je to sovraštvo popolnoma naravno; saitam mora. sovražita božje kraljestvo. O tem bi niti ne govorili, ako bi sovražni dih ne prodiral tudi med naše ljudstvo. Dobe sc naši ljudje, ki še nimajo pojma o potrebi telovadnih odsekov, ki nasprotnikom skoraj verjamejo, da Orl; niso potrebni. To me je dovedlo do' naslednjih vrstic. Razmotrimo in premislimo važneje točke.
Orli niso :za sedanje čase, pravijo' nekateri možaki. Čemu buditi v ljudskih srcih krščansko in narodno zavest? Take ugovore pogrevajo dan na dan liberalni frazarji. Cernu Orli, društva, čemu vse to? Včasih ni bilo tega, pa se je vendar živelo. Ne oporekamo. Časi so danes drugačni, kakor so bili nekdaj. Z dobrim napreduje slabo. Kakor povodenj sc širijo nesramni spisi, romani in umazani časniki. Kako merilno vpliva to na mladino! Najbolj pa mladino pokvarijo slabe tovar šije. Umazani pogovori, dovtipi' in dejanja so največ krivi propasti mladine. Ko bi ne bilo slabih zgledov, nesramnosti, nečistovanja, ko bi ne bilo na svetu zvijačnih zapeljivcev, kako bi marsikaj bilo drugače.
Strašni so nasledki slabe tovaršijc. Ljudje smo drug drugega odmev. Kar delamo mi, bodo delali tisoči za nami in njih nasledniki bodo taki, kakor so se naučili od svojih prednikov. To moramo premisliti. Važna socialna potreba je, preučiti vpliv slabe tovaršije, z ozirom na mladino.
Predstavimo si nedoraslega mladeniča. Kako hrepeni po druščini, po tovariših! Tajna moč ga žene med svet, kamor ga vabijo, tovariši. Nažge si svalčico in hajdi za njimi. Neizkušen je še, neodločen in nerazsoden; sprva, so potiska v ozadje, starejši imajo besedo. Polagoma pa sc privadi tovarišev, navadi pijače, razuzdanosti in drugih stvari. Več se ne boji, vsako noč srčneje zavriska, ponosen si nadene krivčke za klobuk; fant je prost, gre kamor hoče.
Samo ovire so. Druščina stane, kje dobiti denarja? Tu se začne odpor. Fant je do-sedaj doma pridno delal, kar naenkrat pa se mu jame studiti domači krov. Tovariši ga hujskajo, naj ne dela doma zastonj, ker po svetu se bogato zajsluži. Začne nagajati sta-rišem, Amerika ali Prusko postane njegov cilj. Tovariši mu v blestečih barvah slikajo bogastvo tuje zemlje. Besede mičejo, zgledi vlečejoi. Recimo, da tak mladenič zapustil domačo zemljo. Ali bo na tujem srečen? Ali bo pokoren tujcem, če se ni maral pokoriti lastnim starišem? Kako bo varčeval? V fantovski družbi se jo navadil zapravljanja in popivanja; v slabi tovaršiji se ni izobraževal, ni se vadil uljudnosti ne olike, ki je mladeniču tako potrebna. K večjemu se je navadil kako kvantarsko pesem, navadil surovih izrazov iu umazanih šal. To mu je na
tujem v veliko kvar. Poišče si družbe med razuzdanimi tovariši, ki mu izrujejo- še tisto malo dobro- kal, ki jo je prinesel z doma. Ako se vrne zopet v domače kraje, pride nazaj še bolj izprijen, v pohujšanje in spodtiko domači mladini. Poboljšal se bode težko kdaj, kakor je začel, tako bo končal.
Vpliv slabe tovaršije, danes čudovito raste. Ljudstvo se razdvaja, med dobrim in slabim nastaja boj. Kam torej z mladino? Ali v liberalni tabor, ali v tabor krščanske prosvete? Nekam moramo, fant mora na dan! Zato- pa' v tabor naše orlovske čete! Proč tudi, z izgovorom: »Uniforma stane.« Tudi slaba tovaršija stane, pijača, ni zastonj, pretepi zahtevajo- žrtev.
Zaito pozdravljena orlovska, organizacija! Ti si skupina, clobromisleče mladine, visoka šola krščanske izobraizbe, mesto,, kjer sc ogreva ljubezen do Boga, do bližnjega, do maternega jezika in do- domače zemlje, Ti si pozorišče krščanske zavesti, ki preveva naše vrste s ponosom, da ni na svetu večjega zaklada, kakor je pošteno srce in m i r n a ves t. Vprašajte one, ki nimajo tega ponosa, ki so izgubili ta zaklad in povedali vam bodo, kaj nimajo in kak dragoceni zaklad so izgubili.
Dobra tovaršija je mladini koristna. Zaklad je dober tovariš. Prijetno je bilti med mladino, katere obzorje ni omračeno z oblaki razuzdanosti. Ali se pravi vzbujati mladino, hujskati ljudstvo? Ali se ne pravi vzbujati mladino v krščanskem duhu: delati za splošni ljudski blagor? Ali ni naša sveta dolžnost odkrivati zvijačne nakane nasprotnikov ter uničevati strupeni vpliv pohujše-vanja? Naša mladina — naša bodočnost! Ne smemo te pustiti zlati cvet človeštva nevarnemu vrtincu sovražne sile. Še te bomo klicali v naše vrste, saj ko bi to opustili, bi bili 'sokrivi bkuženja tvojih živi jenskih moči, krivi tvoje propasti! Zato pa kličemo z veselim srcem: Živela orlovska organizacija! Tvoj namen je izpopolnjevati mladino, zatirati slabe nagibe, zbujati, bodrili in učiti mladinska srca, da krepostno- žive ter dosežejo končni cilj. Živela! Ti zagotoviloi sreče naroda, zvezda boljše bodočnosti!
V naravi se budi pomlad. Življenje vstaja in z njim vred se zbuja naše ljudstvo. Ti pa slovenski mladenič hodi kot krščanski Orel, zvest načelom in vzorom ne le doma, ampak kamor te zanese vihar življenja! Ne oziraj se, kaj bodo rekli izprijeni tovariši; v a d i s c i) režirati o ne, ki te z a -niču j e j o. — Zora pomladnega jutra, boljše bodočnosti ozarja slovensko ozemlje. Nastaja novi dan; zrnja, ki jih sejemo, bodo vzklila, rastla, cvetela in rodila stoteri sad.
Limbarski.
Okrožja.
šinarje-Rogatec. Drugo okrožje na Štajerskem je ustanovljeno. Združili so se sledeči odseki na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil (i. aprila: Št. Jurij ob juž. žel., Ponikva, Šmarje, Sv. Peter na Medvedovem selu. Dalje pridejo v poštev še sledeči kraji: Sv. Križ pri Slatini, Rogatec event. Podčetrtek. V predsedstvo so voljeni:	Janez Hanjšek
(Šmarje), predsednik; Ivan Novak (Sv. Peter na M. s.), podpredsednik; J. Žličar (Št. Jurij ob južni žel.), odbornik; št. Sinko (Šmarje), tajnik; Iv. Hribar (Šmarje), blagajnik. V načelstvo pa sledeči: Jernej Drofenik (Sv. Peter na Medv. selu), Ivan Novak (Šmarje), V. Kornpolšek (Št. Jurij ob j. ž.).
Vipava. Seja se je vršila 20. marca. Razpravljalo se je o reviziji odsekov in pa o podrobnem programu prireditve dne 7. maja v Logu. Nekateri odseki so poročali o delu v jesensko-zimski sezoni. Za zgled o res vzorno izpeljanem delu naj navedemo nekatera poročila. V Vipavi je bilo 22 izobraževalnih večerov. Povprečno po 14 članov en večer. Gabrje (nov odsek) 3 izobraževalni večeri. Povprečno po 15 članov. Col 25 izobraževalnih večerov. Povprečno po 20 članov. Pri vseh teh večerih se je razlagala zlasti »Zlata knjiga« in »Mladeniška organizacija«. 0. aprila se je vršil v Vipavi sestanek vaditeljev. 25. marca pa se je ustanovil v Gabrjah pri Štanjelu definitivno odsek, ki se sprejme v okrožje.
Kamnik. Seja se je vršila dne 26. marca. Vzame se na znanje odstop okrožnega načelnika br. Ster-cina, čegar posle je prevzel br. Rode iz Mengša. Odsek v Moravčah se sprejme v okrožje. Tečaj za vaditelje bo prvo in drugo nedeljo meseca maja. Vodil ga bo br. Al. Jeločnik.
D. M. Polje. Seja se je vršila dne 2. aprila. Ker so nastale pri odseku v Mostah nezurave razmere, je bilo predsedstvo okrožja primorano poseči vmes in napraviti spremembo pri načelstvu tega odseka. Sklene se, da se bodo odseki po okrožnem predsedniku v kratkem revidirali.
Jesenice. Okrožje je imelo svoj občni zbor na Jesenicah dne 5. marca. K okrožju sta od začetka pripadala samo dva odseka, jeseniški in oni na Koroški beli. 5. maja pri. 1. sta bila sprejeta v okrožje odsek v Srednji vasi in v Boh. Bistrici, 23. oktobra pa odsek na Bledu. Skupnih sej predsedstva in vaditeljskega zbora je bilo deset. 31. julija pr. 1. se je vršil izredni občni zbor na Jesenicah, ker so se sprejeli novi odseki in je bilo treba spopolniti okr. odbor. 6. marca se je vršil na Jesenicah mladeniški tečaj, katerega sta vodila Podlesnik in V. Jeločnik. Tečaja so se udeležili vsi odseki po svojih članih. 11. septembra se je vršila okrožna javna telovadba v Srednji vasi v Bohinju. Okrožje je tudi priredilo izlet v Št. Jakob v Rožu. — Nato so sledila poročila zastopnikov posameznih odsekov. —- Okrožna prireditev se je določila, da sc vrši meseca avgusta po zvezini prireditvi na Javorniku. — Volitev predsedstva:	Ivan Krivic, predsednik; Lorene Rainhart,
podpredsednik; Karol Čuk, tajnik; Matej Žbontar, tajnikov namestnik; Matija Maček, blagajnik; Mart. Arh, blag. namestnik. — Volitev načelstva: Janko Klinar, načelnik; Ivan Bertoncelj, podnačelnik. — Volitev revizorjev: Janez Arh za organizatorično delo in Maks Žen za tehnično delo. — Sklene se, da se mora izvršiti revizija tekom dveh mesecev pri vseh odsekih. — Slučajnosti: 1. Sablje so last vseh odsekov. Pri vajah naj se ne rabijo, da se preveč ne pokvarijo. Sablje se posojuje odsekom izven okrožja le proti odškodnini. 2. Šola za trobentače se prične takoj. 3. Okrožje želi, da bi Zveza kmalu izdala »Vežbovnik«. 4. Prihodnja seja se vrši v Št. Jakobu v Rožu.
Odseki.
Bratje atleti! Oni bratje, ki vzdigujejo 50 do (iO kg in še bolj težke ročke, naj sc n c m u d o m a oglasijo pismeno na Zvezin vaditeljski zbor, če so
pripravljeni nastopiti pri javni telovadbi 6. avgusta v posebni vrsti »težke atletike«. Oglasiti se morajo tako j , ker se bode z njimi posebno dopisovalo o nastopu in predpripravah. Močni fantje in možje, naprej! — Vaditeljski zbor Zveze.
Preska. Dokončali smo zimsko sezono prav dobro zsto pa ec bomo šli zahvalit za božji blagoslov prvo nedeljo v majniku na Šmarno goro. Primio m pazljivo smo čitali dvakrat na teden »Zlato knjigo«, katere sadovi se že kažejo. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Ni torej čuda, da rastemo po številu in po ugledu. Saj smo dobili sedaj šest novih članov. — Občni zbor smo imeli 21. decembra. Blagajniška in tajniška poročila so s- precej ugodno glasila in obenem je kazalo vse precejšnji napredek. Pozabiti pa ne smemo na naše pevce. Ustanovili smo si kar svoj krožek, ki šteje 15 mladih, krepkih pevskih eri. Kljub hudi zimi smo točno vsi prihajali k pevskim skušnjam dvakrat na teden. Odkar smo se oklenili petja, se veča naše veselje do organizacije, veča se naše število, raste nam pogum, krepi se noša volja. Zares, petju je dana višja ohlast. — Skupno sveto obhajilo smo imeli 19. marca. Udeležili smo se dvakrat procesije. Rodite mi bratje pozdravljeni!
Vače. Vaški Orli delamo brez velikega šuma in reklame, gremo pa brez strahu, s pogumom preko naših nasprotnikov do naših vzvišenih viljev. Sedaj pa označimo to-le: Odkar obstoji naš odsek, smo imeli dvakrat skupno sveto obhajilo, in sicer v adventu in o velikonočnem času. Udeležili smo se polnoštevilno tudi procesije o veliki noči. Mladeniškega telovadnega tečaja v Ljubljani sta se udeležila prvi teden dva telovadca, drugi teden pa sam načelnik. Okrožnega tečaja v Šmartnem se je udeležilo pet telovadcev tri dni. V nedeljo potem smo šli še vsi drugi v kroju k javni telovadbi in predstavi v Šmartno. V zimski sezoni smo telovadili dvakrat med tednom, in sicer v torek in petek, ob nedeljah pa nam je g. Majdič razlagal »Zlato knjigo« in »Mladeniško organizacijo«, kar smo prav pridno vsi poslušali. Zaključili smo zimsko sezono pred veliko nočjo. Kajti na kmetih je nastalo ve< liko dela in fantje niso mogli več hoditi med tednom k telovadbi. Sedaj telovadimo le ob nedeljah, pa takrat toliko bolj pridno. Prevolili smo tudi vaditeljski zbor in izbrali sledeče: br. Fran Strmljan, načelnik; br. Jakob Škrabanja, podnačelnik; br. A. Škrabanji, prvi vaditelj; br. Anton Jermene, drugi vaditelj. Sedaj imamo zopet štiri nove kroje, ki so prvič nastopili o velikonočni procesiji. Tako šteje sedaj naš odsek 26 uniformiranih Orlov. Bog daj še mnogo poštenih in krščanskih mladeničev med naše orlovske vrste. Sedaj pa, dragi bratje, stopajmo pogumno napiej in nobena reč naj nas ne zmoti!
Idrija. Zadnja dva dneva meseca marca, kakor tudi 1. aprila smo imeli pri nas duhovne vajo, katere je vodil c. g. frančiškan, ki so bile nekaka predpriprava za izpoved. Drugi dan, to je v nedeljo, smo skupno pristopili k mizi Gospodovi, in sicer v kroju. — Naš odbor sc zbira v tedenskih sejah ter razmo-triva in rešuje razna vprašanja. Ravno tako se ude ležujojo, razun nekih izjem, vsi drugi člani Orla tedenskih predavanj prav pridno. Preč. g. kaplan Jos. Gnidovc nam razlaga »Zlato knjigo«, ki je za poštenega mladeniča velevažnega pomena, potem se vrši prost razgovor. Razpravljajo se dnevna in politična vprašanja, zraven tega se obdeluje apologetika. — Bliža se maj, mesec poln cvetja in veselja, kateri je določen posebno češčenju Marije, kraljice nebes in zemlje. Orel naj daruje posebno ta mesec Bogu in Mariji svoja cvetoča in mladeniška leta!
Loški potok. S pomladjo se je na novo oživel tudi naš odsek. Vrnili so se bratje iz tujih šum in vrsta se je podaljšala naenkrat za 33 telovadcev. Vstopili pa so tudi novi člani, tako da broji sedaj naš odsek 50 članov in krojev 40. Nabavili smo si tudi nekaj več telovadnega orodja. Pri teh urah je prostorna "dvorana že pretesna za to precejšnjo četo. Na novo smo si uredili tudi naša zborovanja tako-le: Pred ali po telovadbi je predavanje. Vsakemu predavanju predseduje drug Orel, ki zavzame
mesto predsednika shoda. Njegova naloga je, vršiti vse, kar spada v področje predsednika na shodili-pozdravi navzoče, otvori zborovanje, naprosi in naznani vsakokratnega govornika, se istemu zahvali, doda kako cpombo, pomenljivo za naš ožji krog., odgovori na morebitna vprašanja ter zaključi zborovanja. Mesto govora nastopi včasih kak brat kot deklamator. Tako pridejo sčasoma vsi člani na vrsto. Gotovo je to velikega pomena za samostojen nastop. Pri velikonočni procesiji je nastop m i!) uniformiranih bratov kot častna straža Najsvetejšemu. Kne, ki so nas Videli, je grizlo, prevesni večini našega ljudstva je pa silno ugajal naš nastop. Kako ozdravimo tiste bolnike, ki jih le preveč grize naš Orel, smo poročali v zadnji »Mladosti«. Je uspešna medicina! Bratje, priporočamo!
............................................
Leposlovje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naša Micika.
Povest slovenskega, dekleta.
Spisal Stanko Bor.
(Dalje.)
Bogve, kaj je bilo, a nekaj je bilo, nekaj neznanega. je bilo, kar je že prej vleklo Toneta k Micki. Malo ga. je včasi pojezilo, ker se z vsemi vaškimi dekleti razume, ker ga imajo vse rade v svoji družbi — le ta Micka se kar nič ne zmeni zanj. Samoljubje je vstalo v njegovem srcu, iz samoljubja se je rodila želja, da bi se ji- približal, ta želja je ostala prikrita v srcu, na zunaj se je kazala le v tem, da je malo bolj pazno motril njeno vedenje, presojal njeno delo, pozorneje ogledoval njeno postavo. In tako je prišlo, da sam skoraj ni vedel kdaj, da jo začutil, da ima Micka nekaj posebnega na sebi, da ima nekaj, česar nobeno drugo dekle nima, da rmi ugaja vedno bolj in bolj.
Pa take misli so prišle mimogrede — in ni jih imel posebno rad, ker je čutil, da čimbolj mu vstaja v srcu neko nepopisno, mehko, neodoljivo čustvo, kateremu so modri in izkušeni ljudje nadeli ime — ljubezen.
Pa je stopil med fante ali dekleta, se šalil, smejal, nagajal in govoril kar povprek, samo da bi si pregnal take misli. In če je kdo omenil Micko, mu je iznova vstalo v srcu hrepenenje. In iznova ga je moral zatirati — zakaj preveč se ponižati pred njo mu je branila fantovska čast in ponos, da bi pa kar tjavendan hrepenel, se mu je zdelo nespametno in samega sebe nevredno . . .
Prva brazda na ledini je zaorana, led prebit, korajže je treba, pa si lahko pridobi Micko!
Pridobi si jo lahko, to se pravi, oženi se z njo!
. . . Toneta niso nič kaj preveč prijetne misli spreletele srce, ko se je zmislil na ženitev. Pustiti fantovsko življenje, vsem drugim dekletom se takorc-koč popolnoma odtujiti in se navezati le na eno — na Micko! Da, na Micko, na kako drugo se sploh ne bi mogel . . . Prostost, prostost, zlata fantovska prostost — prijetno življenje, petje, vriskanje, najveselejša zabava, ples, vasovanje — mimo življenje, tiho delo, sreča ob strani ljubljene žene, zadovoljnost v srcu, izraz sreče na obrazu . . .
Tonetu je šumelo po glavi in neodločen je hodil po vasi.
»lij, še je čas za ženitev!«
Pomaknil si je klobuk na stran in zavriskal.
»Ali gremo na ples?«
Krenili so proti vaški krčmi.
Ali one ne bo?«
»Katere?«
»I, Micke!«
Toneta e polila rahla rdečica.
»Kaj te ravno Micka toliko skrbi?«
»I, pravijo, da lezeš v jarem svetega zakona!«
»Molči!«
Tone je vzkipel.
»Kaj te je nje sram? O, to. bo pa lep par, če se je že zdaj sramuješ!«
Tone je stisnil pesti, zaškrtal z zobmi in hotel planiti na tega zbadljivca. Le s težavo so ga fantje obdržali in ga skušali pomiriti.
Temnega obraza je stopil v gostilno. Deklet še ni bilo.
»Nekaj novega, fantje! Prihodnjo nedeljo vam že ne bo več treba čakati na milost deklet; prihodnjo nedeljo so bo že sukala med vami — natakarica!«
»Kaj, kaj, kako?«
Fantje so se začudili in silili z vprašanji v krčmarja.
»Da, da, pride, med tem tednom enkrat pride! Sam ne morem več točno streči, a točnost hočem imeti — in zato sem jo najel!«
»Kaka pa je?«
»Lepa?«
»Mlada?«
»Prijazna?«
»Boste že videli? Ve, dekleta,« krčmar se je obrnil do vstopivših deklet, »le glejte, Ja vam ne bo delala konkurence in ne premotila kakega fanta! Take znajo!«
Fantje so hitro podučile dekleta, kaj bodo doživeli novega v prihodnjem tednu — in nekaj časa so mladi ljudje pozabili celo na ples, tako jih je vznemirila in raztresla ta novica. To je bil namreč prvi slučaj, da bo prišla v vaško krčmo natakarica. Se stari ljudje niso pomnili, da bi imel sedanjega krčmarja oče,- ali celo stari oče natakarico; krčmarjevi so sami stregli gostom, le če je bilo ob kakih slovesnejših prilikah prevleč pivcev, So poprosili kako dekle iz vasi, ki jim je rada ugodila in pomagala streči. Ampak natakarica iz mesta — v to preprosto vas, in tako na tihem, da ni nihče niti slutil, niti sanjal o tem! Kaj je le padlo krčmarju v glavo, da je prišel na to misel? Ob vsakdanjih dnevih itak nima veliko gostov — v nedeljo pa tudi lahko sam streže! Točnost — hm — to mora biti le kaka pretveza! Hči se mu je sicer zadnji predpust omožila in je z njo izginila precej velika moč pri postrežbi, a saj se sin Tine tudi lahko malo zasuče in prinese vino na mizo, saj krčmarica tudi še ni tako stara, da ne bi mogla streči! Čudno, čudno! Kaj hoče pravzaprav natakarica? Koliko dela bo pa imela? Ali jo je zato najel, da bo cele tedne brez dela posedovala v sobi in štela muhe na stropu?
Krčmar se je zvito smehljal osupljosti, ki je nastala med fanti in dekleti.
»Vsaka boljša gostilna ima natakarico, tudi moja jo mora imeti!«
»Zakaj pa? Ali zato, da bo odganjala muhe od pijače?«
»Kaj se boste norčevali? Sedaj v poletju in zlasti v jeseni, ko bomo imeli trgatev, bo prihajalo k meni veliko gospode iz mesta; so mi že obljubili, da bodo prišli! In toki gospodi ni vseeno, kdo prinese na mizo! Mlada, lepa dekleta rajši gledajo, kakor stare ženske, moški jim pa še celo ne more prav postreči! E, ona bo lepa vada za mojo krčmo!«
Še par pikrih je padlo od strani fantov, pa krčmar se ni dal zbegati, le pomežikaval je in trdil, da bo mogoče še katerega izmed fantov zmešala.
»Nikdar!« so slovesno izrekli fantje.
»Le glejte!« so pripomnila dekleta.
»Ha, jaz vem, kake so natakarice!« je pripovedoval eden, »napuhnjene, ošabne, zvite, pretkane! Videl sem jih v mestu in poznam jih skozi in skozi! Taka mi že ne bo glave zmešala! Take že ne, meni že ne, ker jih poznam!«
»Nam tudi ne! Bog obvari!«
Harmonikar je zaigral, pari so se zavrteli, med pogostimi vriski se je zdajpazdal začul smeh, zda-pazdaj je udaril kak fant z nogo ob tla, prevrnil kak stol, se zadel ob drug par, v opravičilo samo prijazno pomežiknil z očmi in se vrtel dalje. Novica o natakarici je kmalu izginila iz misli, iz misli so
sploh ušle vse skrbi za bodočnost, vsi grenki spomini na preteklost; v urnem plesu, vsi razpaljeni od vročine, omamljeni od gostega vzduha so fantje mislili le na to, kako bi še hitreje plesali in se postavili in prekosili druge, kako bi kaj duhovitega povedali svoji plesalki.
Tone pri prvi polki ni .zaplesal.
»Saj je še čas! Popoldan je še dolg, večer tudi, še sc bom naplesali« si jo mislil in ni prosil nobene, zadovoljno je sedel za mizo, puhal predse dim svoje cigarete in smeje se gledal plosajoče. Tedaj pa jo od nekod priplavalo v dušo: Poglej ta dekleta, poglej njih razgreta lica — in vsa njihova no tranjost ti je znana, vse njihove želje, vse njihove misli. In pied oči mu je priplavala Micka z vse drugačno rdečico na obrazu, kakor jo imajo ta dekleta, s ponosnimi, neuklonljivimi očmi, s svojo odločno voljo, ki zaničuje tako počenjanje ob nedeljah in ne koprni po takih nasladah.
Harmonikar je nehal, Tone je izpii kozarec vina in se pripravil, da pove kako veselo.
»Zakaj pa nisi ti plesal?« ga je vprašal eden izmed fantov.
»I, zato, ker ni Gabrove Micke!« se je hitro oglasila ena izmed deklet.
»Saj res, saj res, Micke ni, z nami pa ne mara več plesati!«
Dekleta so govorila hudomušno in si pomeži-kala z očmi.
Tone ni v prvem hipu vedel, kako naj jim odgovori.
»E, kaj bi to govorili!«
»Zakaj pa ne? Če je pa res!«
»Kdaj pa bo poroka?«
»E, hitro sta napravila znanje!«
»Bodite no tiho! Kaj vam ne pride na misel!«
»Kaj se boš branil. Tone, kar priznaj! Zaljubil si se, pa je tvoje dekle tako čudno, hočem reči, ošabno, da noči iti s teboj v gostilno — in potemtakem ti pravzaprav nimaš plesalke — —«
»Molči!«
V Tonetu je vzkipelo, skočil je pokonci in hotel planiti v fanta, ki ga hoče zasmehovati.
»Bodi no pameten!«
Par rok ga je prijelo, dekleta so se preplašila in vstala, druga omizja so se ozrla na Toneta.
»Kar sem rekel, sem rekel! Sicer pa ni bilo nič hudega, kar sem povedal, sama gola resnica je bila!«
Tone ga je divje pogledal. Da je on, za katerim so takorckoč lazila vsa vaška dekleta, brez plesalke?! Hotel se je iztrgati iz rok tovarišev in planiti na žalivca, toda roke so ga držale kot železne, nasprotnika pa so obkolila — dekleta, kakor bi ga hotele braniti, če bi skočil Tone v njega.
»A tako! Take ste!« je siknil Tone skozi zobe in napel vse moči, da se otrese tovarišev.
»Pustite me, saj ga ne bom!«
Izpustili so ga, a ga gledali neverjetno in bili pripravljeni, da ga vsak hip zopet zgrabijo, če bi hotel skočiti v onega.
Tone pa je par hipov pogledal po dekletih — in jeza, srd, zaničevanje se mu je bralo v očeh.
»Take ste torej! Prav! Nimam plesalke — ha!«
Zagrabil je svoj kozarec in ga treščil ob tla, posegel v žep, vrgel krono na mizo, še enkrat jezno in zaničljivo pogledal po navzočih — in odšel.
»Preveč si ga!« so govorila dekleta proti onemu tovarišu, ki je Toneta razžalil.
»Nič preveč! Treba je bilo enkrat ponižati njegov oholi greben, sicer bi mu preveč vzrastel!«
»Pa vendar, saj ni napačen fa.nt, le — —«
»E, kar je, je! Godec, igraj!«
Godec je zaigral, a pari so zarajali, v omam-Ijivem, živce, jasno pamet in voljo morečem vzdu-hu, zgoščenim od tobakovega dima, napojenim od izhlapelega vina, so kmalu pozabili tudi na spopad s Tonetom, še omenil ga ni nihče; dekleta so sicer zdajpazdaj za hip pomislila nanj, a obenem z njim jim je stopila pred oči podoba Micke — in s silo so
zatrle misel nanj in sc smehljale vodenim dovti-pom od vina razgretih fantov.
Tone pa je bil slabe volje, kakor še kmalu ne. Potisnil si je klobuk globoko na oči in odšel proti domu.
»Prokleti jeziki! . . . Brez plesalke . . . ha . . . zaradi nje . . .«
Tone je obstal in se hotel obrniti in iti nazaj v gostilno, poprosil bi eno za drugo, naj gre z njim plesat, in če bi mu katera odrekla, bi poprosil drugo — in gotovo ne bi imele vse korajže mu odreči .— in plesal bi divje, neugnano, nebrzdano in jezil vse zavidne tovariše. Pa je hitro izginila taka misel. To bi bilo preveliko ponižanje, če bi sc vrnil.
Dospel je do Gabrove hiše.
»O, Tone! Kam pa tako zamišljen?«
Tone je povzdignil glavo in videl pred hišo v senci Gabra, Gabrovko in Micko, ki je brala na glas neko knjigo.
»Stopi no malo v hišo!«
Gaber je prijel Toneta za rokav in ga peljal v hišo. Hočeš nočeš moraš je šel Tone za njim.
Veselo govorjenje Gabrovo, modre opazke njegove žene, premišljene opombe Mickine so Tonetu kmalu pregnale slabe misli; pozabil je na prepir v gostilni in začutil kmalu v srcu pravi nedeljski mir, oni mir, ki vlada ob lepih nedeljskih popoldnevih na domovih onih družin, katerih gospodarji ne hodijo po gostilnah, ampak sede v krogu svoje družine, poslušajo povesti, ki jih bere sin ali hči, ali delajo z gospodinjo načrte za delo prihodnjega tedna.
In ko sc je Tone zvečer poslovil in premislil in preudaril svoje notranje razpoloženje, si je moral priznati, da tako lepo, v takem miru še kmalu ni preživel kakega nedeljskega popoldneva — in zadovoljen je bil sam s seboj in blagroval je Gabrove, ki čutijo vsako nedeljo tak mir v svojih srcih.
Stari Gaber pa si je zadovoljno mel roke.
»Vidiš, stara, bo, bo! Saj pravim, bo!«
»Eh, pojdi, pojdi, kaj ti veš!« je odgovorila Gabrovka in si mislila svoje.
(Dalje prih.)
........................................................
Dobre knjige.
Hlinili...	iiiiiiiiimiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiii
»Valerija ali zmagoslavni izhod iz Katakomb«.
Ta zgodovinska povest, katero je spisal priznani poznavatelj rimske zgodovine monsignor Ant. de Waa), je zajeta iz one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere so izšle naj lepše povesti svetovnega slovstva. Povest, katera se vrši za časa vladanja rimskih cesarjev Maksencija in Konstantina Velikega, nam prekrasno slika zmagoslavni boj procvitajočega krščanstva proti propalomu pa-ganstvu in je gotovo ena najlepših povesti iz prvo dobe krščanstva, katero smemo staviti v isto vrsto s »Quo vadiš«, »Dekle z biseri« in drugimi povestmi, ki so si v poletju osvojile cel svet. Pisatelj monsignor Anton de Waal je znan širom sveta kot eden najboljših poznavalcev stare rimske zgodovine in izpod njegovega peresa izvirajo najboljši spisi o Rimu in njegovi znamenitosti, kar jih imamo. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« in stanc s poštnino vred 1 K 50 vin.
»Domen«. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jos. Jurčiču spisal Ivan Česnik. »Slovenec« je že na kratko poročal o vsebini te igre, ki jo je izdala in založila »Katoliška Bukvama« kot prvi zvezek »ljudskega odra« in povdaril njene naj-markantnejše poteze. Značaji v tej igri so risani s pravo kmečke realistiko. Vrsti se žalost, veselje, smeh, dovtipi, ljubezen, sovraštvo. Gledalec bo gotovo s pravo napetostjo sledil dejanju in simpatiziral z nesrečnim sinom, njegovo materjo in Anko. Prizori so izdelani efektno in vzeti iz starega na-
rodnega življenja, kakor se je idilično odigravalo v slovenskih kmečkih domovih. Taki prizori so v prvem in četrtem dejanju v Jurčevi hiši. Pisatelj kaže zdaj skrajno brutalno silo graščaka Sove in njegovih priganjačev, zdaj odgrne nesrečo stare Mete, ki se pokori za svojo hudobijo in s kesanjem spominja na nekdanje dni, potem riše nežno zvestobo med Anko in Domnom. Prelepo je Domnovo slovo od matere in Anke, lepo, a žalostno obenem, da gane človeka do solz. Naša izobraževalna društva bodo gotovo posegla z veseljem po tej lepi narodni igri in jo uprizorila na svojih odrih. Saj če bodo tuintam malce predrugačili razmeram pri-merno kak prizor, uprizore lahko povsod tudi to igro, ki je tako polna pravega ljudskega življenja in čustvovanja. Cena igri je 80 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Janez Nevolja (Juan Miseria) je naslov povesti, ki jo je spisal po celem svetu znani pisatelj Koloma in jo jo zdaj »Ljudska knjižnica« objavila v prevedu. Hvali to povest, kolikor jo hočeš, nikoli je ne boš zadosti, tako je čudovito lepa! Juan Miseria, po naše Janez Nevolja, je tam nekje na Španskem siromašen mladenič dobrega srca, a neopiljenega vedenja, ki se zaljubi v pridno dekle, Marijano, katera pa ima za očeta gnjusnega in sirovega pijanca, Martina Lenuha. Ta in pa zlobna babura Salamanka branita dekletu Janeza vzeti, ker bi rada imela, da bi se Marijana omožila s postopačem Lopezinkom, ki ves svet slepari, koliko zna in kaj bo še vse iz njega. Bilo je namreč v tistem času, ko se ta povest odigrava, 1. 1867., na Španskem nemirno, pripravljala se je revolucija in Lopezinek, sin črevljarja, pravi nebodigatreba, domišljav in neumen, brez vesti in predrzen, je delal največje zmešnjave, koval zaroto in naposled tudi, ko je republika bila proglašena, prišel res do veljave. S krivini pričevanjem sta on in stara Salamanka, katero je vlekel, da ji bo nova republika prisodila hišo nekega monarhista, spravila v ječo Ivana Nevoljo, ki je po nesreči in brez namena ranil pijanega očeta Marijane, kateri mu je svojo hčer branil. Janeza Nevoljo obsodijo na smrt, preden se pa izvrši obsodba, uganja Lopezinek po mestu različne lopovščine, pusti zapreti cerkve in samostane, Marijana pa, ki je šla po očetovi nesrečni smrti v samostan, pa mu uide iz kremljev. Tudi bi kmalu Janeza Nevoljo izpustili iz ječe, ker pride na dan, da je Lopezinek s Salamanko po krivem prisegel, Salamanko pa zaprejo, ker je shranjevala v svoji hiši smodnik, kateri je bil namenjen za anarhistično zaroto, ki jo je koval neutrudni Lopezinek tudi že zoper novoproglašeno republiko. A Lopezinek se izmuzne, ker so mu oblasti same dajale potuho in Janeza Nevoljo čaka smrt, ker je novi sodnik navaden lopov. Toda pater France, ki igra v tej povesti naj večjo vlogo, ponižen kapu-cinec, pri vseh priljubljen, pravi angel v človeški podobi, zraven pa moder in izkušen, s pomočjo svojih znanstev napravi tako, da Janeza Nevoljo v zadnjem Jrenotku vendar pomilostijo. Lopezinek pa, ki je medtem res zanetil anarhističen upor, pade na barikadah in umre ves razmesarjen. Jako zanimiv je tudi nadaljnji razvoj in konec povesti. Kakor se vidi, se v tej ne zelo obsežni povesti vrsti zanimiv prizor za prizorom, dejanje hitro teče, vse je kratkočtsno, gladko in kljub veliki resnobi, ki tiči v celi povesti, je toliko duhovite in globoko-miselne šaljivosti po vseh straneh posejane, da knjige ne odložiš, preden je docela in brez premora ne prebereš. Knjiga je prožeta verskega duha in zlasti s krvavo ironijo šiba brezmiselnost revolucije in sebičnost, snmopašnost ter umazane namene revolucijonarnih voditeljev. Posebno za odraslo mladino je knjiga dragoceno berilo; vsled lahkote in poljudnosti pa bo tudi naj preprostejši človek v njej našel zabave in tolažbe. Ker se je oglasilo precej novih naročnikov za »Ljudsko knjižnico«, se je
cena 15. zvezku, ki obsega obširno povest »Janez Nevolja«, razmeroma zelo znižala, kajti knjiga stane broširana le 1 K, vezana 1 K 60 vin. (Se dobiva v »Katoliški Bukvami«.)
Krivoprisežnik. »Ljudski oder«, zbirka iger, pripravnih za naše odre, je izdal zdaj precej za »Domnom« novo dramo »K r i v o p r i s e ž n i k a«, delo slovečega ljudskega pisatelja Anzengruberja. S »Krivoprisežnikcm« nam je »Ljudski oder« podal pravi biser svetovnega slovstva. »Krivoprisežnik« slovi po pravici po tem, da opisuje izvirne, prave kmečke značaje in z nedosežno realistiko slika tragedijo, posneto po resničnem življenju. »Krivoprisežnik«, glavna oseba drame, je ošaben kmet, zapoved Ijiv, trmast in lakomen, ki je po krivem prisegel, da bi neko posestvo pripadlo njemu, ne pa neki zapeljani revi, oziroma njeni hčerki Veroniki, kateri hi bilo po pravici šlo. Da bi se pa rešil tega greha, je hotel svojega sina Franceta dati študirati za duhovnika, da bi ga on odvezal; ker pa sin za ta poklic ni, se rodi silna tragika, ki trdega in ko-ristolovskega kmeta, ki svojo sebičnost skriva za pobožnostjo, podere. Sin se zaljubi v Veroniko in pride v posest onih listin, ki izpričujejo, da se je oče polastil posestva na podlagi krive prisege. Vsled tega ga hoče oče ustreliti, a tudi to mu iz-podleti in končno vsled očitkov pekoče vesti, ki ga vedno .hujše grize, zblazni in nagloma umre, Franc in Veronika sc poročita. Ni treba veliko poudarjati, kako so ti dogodki pretresljivi in kako posegajo globoko v življenje. Anzengruberiev »Krivoprisežnik« se po celem svetu igra in je ena najpriljubljenejših ljudskih iger, v slovenskem prevodu sc bo tudi pri nas stalno udomačil. V obliki pa, kakor ga nam podaja »Ljudski oder«, je njegova vrednost še večja. Kajti »Krivoprisežnik« je v pričujoči izdaji opremljen s tehtnimi o p o m b a m i, ki omo-gočujejo, da bo tudi najmanjši podeželski oder mogel to lepo igro uprizoriti povoljno. Prizori, ki se v slučaju, da nima društvo dovolj igravcev na razpolago, lahko brez škode izpuste, so stavljeni v oklepaj; pred vsakim prizorom je narisan načrt za scenerijo, pa tudi posamezne osebe v igri so v opombah označene, kakršnega značaja so, kako približno stare, kakšne zunanjosti in kako oblečene. Vrhtega je povedano, kako se insceniraju grom, dež, veter, blisk in mesečina. »Ljudski oder« je torej preskrbel, da > Krivoprisežnika« tako izda, da odgovarja vsem zahtevam, ki se morejo nanj postaviti. Za uprizarjanje dobrih ljudskih iger z zdravim jedrom je zopet storjen velik korak naprej in ni dvoma, da bodo »Krivoprisežnika« povsod z velikim veseljem in pridom sprejeli. Za prireditev je določena tantijema 15 K. Knjiga stanc 80 vin. in se dobiva v »Katoliški Bukvami«.
/\) Razširjajte -	-
priporočajte
agitirajte za
va ,MLADOST1 ^
jLž?	soji
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«.
Tisk »Katoliške tiskarne« v Ljubljani.