Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedieija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejcmajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 242.
У Ljubljani, v petek 22. oktobra 1897.
Letnilt XXV.

Državni zbor.
Dunaj, 21. oktobra.
Druga zatožba.
Sinoči ob 9. uri je parlamentarno sodišče izreklo, da prva zatožba ministrov zaradi tajnega odloka z dne 2. junija I. 1. v zakonih ni utemeljena, dasi je odlok še iz policijskega skladišča, katero je zgradila doba absolutizma ter napolnila z raznimi natezali in vešali. Jako srečno je dr. Herold pobijal tožnike, češ, da je grof Badeni storil le to, kar so delali v višji meri, na silovitejši način očetje sedanje ustave v imenu države — in gloriam Germaniae. Dr. Herold je govornik, ki ne sostavlja svojih govorov. Zato njegovi govori ne disć po loju ali pe-trolju; sveži so, momentanni izbruhi vzrujane duše, jekleni udarci, ki uklonijo in pobijejo nasprotnika. Logične zveze ali tehniškega načrta iščeš zastonj v govoru njegovem, toda bister razum odseva iz vsake njegove primere. Dr. Herold pričakuje, da, želi ugovorov, da jih bliskoma odbije in tako doseže govorniški vspeh. On je najboljši govornik, med češkimi poslanci, žal, da trpi vedno na hrip&vosti. Po He-roldovem govoru je bila bitka odločena, kajti dr. Sylvester je jako slabo zastopal zatožbo. Slabi dov-tipi so bili njegovi argumenti, katerim sam ni verjel. Še motneje je govoril Mauthner, ki je sicer „hotel" odločno obsojati tajni odlok, a konečno le predlagal, da zbornica preide na dnevni red o za-tožbi.
Tudi Italijani so kot srednja stranka poskušali s svojo diplomacijo. Baron Malfatti je v imenu avstrijskih „neodrešencev" svetoval grofu Badeniju, naj je v prihodnje previdnejši s takimi odloki. Toda o teh predlogih ni bilo glasovanja, ker je že dr. He-roldov kot najdaljši in prvi obveljal s 161 proti 141 glasovom. (Na desnici živahno ploskanje, na levici zaničljiv smeh )
Danes je na vrsti druga zatožba ministrov za-
radi dogodkov v Hebu. Eo pišem te vrstice, je pol B. ura, a še vedno glasovanja po imenih brez konca in kraja o peticijah proti jezikovnima naredbama. Kako se kujejo te peticije, videlo se je danes. Nemški poslanec Heeger je vložil „peticijo" občine Weidenau proti jezikovnima naredbama. Dr. Stransky pa je slučajno dobil v roke to peticijo ter se prepričal, da nima niti podpisa, niti datuma. Zato zahteva, da se ta „peticija" vrže pod klop. (Živahno odobravanje na desnici in klici: švindelj, škandal. — Levičarji se malo sramujejo, a vendar „užaljeni" gromovito ugovarjajo.) Podpredsednik Abrahamowicz „peticijo" vrne v registraturo.
V občno začudenje pa se razširi govorica, da hoče levica za danes opustiti obstrukcijo. In res, levičarji se večinoma umaknejo iz zbornice, na vrsto pride posl. T ii r k namesto Irota, ki utemeljuje zatožbo zaradi dogodkov v Hebu. Mož je s svojega, a le s svojega stališča govoril dobro, da so mu Nemci po vrsti čestitali, ko je nehal govoriti. Toda kdo naj veruje, kar šlezijski poslanec in ožji tovariš Schonererjev pravi o zatiranju Nemcev v Avstriji. A kako bi bili veseli Slovani, osobito Slovenci, ko bi prestajali isto mučeništvo, o katerem je Tiirk sanjal glede Nemcev.
Kar listi poročajo, da je naša zveza sklenila glasovati za nagodbeni provizorij in Dipaulijev jezikovni predlog, je v toliko resnično, da naša zveza glasuje za provizorij le v prvem branju, a v drugem nikakor ne, ako vlada ne ustreže našim skromnim zahtevam. Istotako glasuje v prvem branju za Dipaulijev predlog, a potem — jej ne bode treba, ker v sedanjih razmerah iz te moke ne bode kruha. Mi Slovenci in Busini zahtevamo varstvo manjšin v posameznih kronovinah. A kje se dobi večina za tak načrt zakona ?
Prihodnja seja je jutri.
Klub „divjakov".
Poslanec Suklje, ki je izstopil iz „Slovanske krščansko - narodne zveze", je včeraj povabil one drž. poslance, ki niso v nobenem klubu, takozvane „divjake", da osnujejo nov klub ali parlamentarno zvezo, ki bi mogla imeti svoje zastopnike v raznih odsekih.
Povabljeni so bili: Romun Stephanowicz in Busin Wolan iz Bukovine, grof Berchtold iz Moravske, Srba dr. Baljak iu dr. Kvekvić, Ceha Sramek in dr. Vašaty, znani dunajski demokrat in obože-vatelj francoske revolucije dr. Kronawetter, buko-vinski žid dr. Straucher, rusinska radikalca dr. Oku-niewski in Taniaczkiewicz, Fink in Thurnher s Pre-darelskega in Niže-Avstrijec Foller; Mittermayerja in Szajerja gospodje nočejo v svoji sredi. Neki ša-ljivec priporoča za ta divjaški klub v štatutih jeden sam paragraf, glaseč se: Vsak stori, kar hoče.
V proračunskem pododseku
se je danes vsprejel § 1 po vladni predlogi. V sredinem „Slovencu" je pomotno imenovan vladni zastopnik sekcijski načelnik v fin. ministerstvu ; imenuje se Kolbensteiner.
Sprememba zistema.
Iz Zagreba, 17. okt.
Vsled nemirov, ki so bili povod, da se je razglasila nagla sodba v mnogih okrajih Hrvatske, začeli so se tudi Madžari čimdalje bolj zanimati za hrvatske razmere. Znano je iz naših dopisov, kako slabo so Madžari sploh podučeni o političnem in socijalnem stanju Hrvatske, pa ni nič čudnega, da so prigodom omenjenih nemirov dohajali dopisniki večjih mažarskih listov na Hrvatsko, da tukaj zvedo resnico. A zakaj pa ne verujejo poročilom „Pester Lloyda", saj te pošilja v ta časopis poznati poslanec Gjurkovič, ki bi moral vender že kot narodni poslanec hrvatskega sabora le resnico poročati.
LISTEK.
Maria Luggau.
(Popotna črtica. — Jož. Lavtižar.)
Še v otročjih letih sem večkrat slišal ime Maria Luggau. Pripovedovali so mi, di se mora iti tje čez 70 „grabnov" in z nekim spoštovanjem so govorili o tistem, kdor je bil že v tem kraju. Prav blizo seveda ni, zlasti ker se ne moreš peljati po železnici, tako daleč pa tudi ne, da bi le malokdo tje prišel. Da te ne zadržujem v radovednosti, povem ti precej v začetku, da je Luggau glasovita Marijina božja pot na zapadnem Koroškem, od koder je samo 20 minut do tirolske meje.
1. septembra letos me odpelje „lukamatija" do Šmohora v ziljski dolini. Popotni tovarš mi je bil vrl narodnjak g. Ivan Vrščaj, učitelj v Ljutomeru. Soznanila sva se v BAtečah, kjer je nadomestoval jeden meeeo domačega g. učitelja. Nekaj dni poprej (11. in 12. avgusta) sva merila pot na Triglav. Navzoča sva bila pri blagoslovljenju kapele lurške Matere božje na Kredarici. Spoznal sem ga kot prijatelja divne prirode in kot dobrega pešca, še bolj-
šega od mene. Z veseljem se mi je pridružil, oprtil „rucksack" na hrbet in šla sva v daljni svet.
Šmohor je prav čeden trg, žalibog da je tukaj že vse nemško. Obiskal sem najprej prostorno go-tiško cerkev, potem pa se podam na pokopališče, da pogledam grob našega rojaka Levičnika. Dr. Jernej Levičnik je vladal 31 let šmohorsko župnijo, bil je dekan in zlatomašnik, odlikovan s Franc -Jožefovim redom, umrl tukaj 9. maja 1883. Pri vhodu na pokopališče berem besede: „Eingang zur Buhe", na grobnem spominku dekanovem pa pesniško kitico :
Dem Hirt und der Ilerde Sei jenseits beschieden Die hinnnlische Wonne, Der ewige Frieden.
Vso ziljsko dolino bi lahko razdelil v tri dele : spodnjo, srednjo in zgorn;o. Spodnja dolina je bolj močvirna. Tukaj prebivajo naši slovenski bratje Zi-Ijani v desetih župnijah (Gorjani, Ziljska Bistrica, Blače, Melviče, Brdo, Borljani, Stabenj, Šent Pavel, Sent Jurij in Cače). Po koroškem duhovskem zapisniku (catalogus cleri) naštel sem vseh skupaj 9992. V borljanski župniji, ki je že blizo nemške govorice, rodil se je 7. februarija 1809 Vseslavjan Matija Majar in umrl v Pragi 31. julija 1892.
Srednja ziljska dolina se razprostira od Šmo-
hora do Kotschach, je najlepši del vsega okraja. — Zlasti okolica pri Kotschach in Mauthen je rajski kos zemlje. — Zgornja dolina sega do izvira Zilje (1518 m). — Tukaj so bolj dolgočasni in samotni kraji, polno klancev in ovinkov, proti jugu ob laški meji stoje sivi velikani.
V Smohoru se je torej začela najina pot per pedes apostolorum. Bekli so nama, da imava od tu 14 ur v Luggau, pa bi znalo biti poprej več kakor manj. Lepa daljava, toda ne vstrašiva se je kakor dobra turista. Dandanes sicer ljudje ne hodijo radi peš. Za prevažanje jim služijo konji, železnice in bicikli. Le revež, ki nima s čim plačati, popotuje še po stari navadi. In vender prideš najbolj varno dalje s tistim orodjem, katero Ti je dal Stvarnik : to so Tvoje zdrave noge. Hvali ga vsak dan za to dobroto I
Koj prvi popoldan sva prehodila štiri ure. Večerni mrak naju vstavi v vasici Beissach, kjer prenočiva r gostilni zum „Pirschel". Prijazna gospodinja je nama izvrstno postregla, pripravila okusno večerjo in čedno posteljo. Drugi dan sva ob 6. uri zjutraj zopet na nogah (2. sept.). Bilo je krasno jutro, nobenega oblaka na nebu in nobene meglice na ge-rah. Velikanske stene bližnjega Beisskofel-na (2369 metrov) so čarobno razsvetljene od vshajajočega
Žalibog so ta poročila pisana v korist današnjemu zistemu, od katerega je odvisen popolnoma tudi omenjeni poslanec, ter so zategadelj neresnična. Kaj se ta poslanec ni sramotno obnesel, ko je prej, nego se je sploh o nemirih začelo preiskovati, obdolžil hrvatsko opozicijo kot provzročiteljico ? Sicer pa to ni nič čudnega od tega, za mažaronstvo tako zaslužnega poslanca, ki je s svojim Člankom „Nation auf PufP tako hudo razžalil hrvatski narod, da pod drugimi okolnostmi nego so današnje, ne bi nikdar več mogel biti poslanec v hrvatskem saboru. Od takega dopisnika seveda tudi ne morejo biti drugačna poročila o sedanjem stanju na Hrvatskem, nego jih nahajamo v „Pester Lloyu*. Ce tem poročilom veruje ogerska vlada, za katero je omenjeni dopisnik pravi „agent provocatum", ni ž njimi vender zadovoljno javno mnenje, nego zahteva, da ee povć in zvč prava istina. In to je skoro najtežje, ker hrvatsko uradno časopisje trobi s „Pester LI." in z drugimi nam sovražnimi časopisi v isti rog, opozicijonalno časopisje pa ne sme povedati resnice. Kar zvedo pa tuji dopisniki pa tako zvanih inter-vivih, obrnejo po navadi, ker jim naši hrvatski odnošaji sploh niso jasni, zopet vse, kar so slišali, v večji ali manji meri v korist madžarske državne nadmoči. Vender pa so razvideli iz nekih razgovorov z našimi opozicij, poslanci, da današnji nemiri na Hrvatskem niso nastali od obesti kmečkega ljudstva, marveč da je teh nemirov ktiva v mnogem danaSnja slaba uprava, in kakor trdijo ti dopisniki, nejasni odnošaj med Hrvatsko in Ogersko. Zategadel sklepajo iz svojih poročil, da je treba današnji zistem na Hrvatskem spremeniti. Ali kako ? Maža-r»m se zdi seveda to najlažje tako, da prevzame vso to zadevo ministerski predsednik Banffy v roke in da po treznej razsodbi spremeni današnji zistem na Hrvatskem.
A ravno to je največja nesmisel, ki si jo moremo misliti. Minister Banffy naj spremeni današnji zistem na Hrvatskem ? Sij je vender današnji zistem njegov, a oni, ki ga izvaja, njegov najbližji drug! Ministru predsedniku Banflyju se še prepočasi izvaja poznata ideja na Hrvatskem. Njemu bi bilo brez dvoma najdražje, da jo more izvajati tako, kakor je to začel na Reki. Na Hrvatskem se zdaj to še ne da, treba še malo počakati ter oprezno pot pripravljati za to podjetje.
Brez dvoma si misli večina Mažarov, da se more zistem le na ta način spremeniti. Vsi dosedanji čini ogerske vlade nasproti Hrvatskej so navdahnjeni s tem duhom. In mažarsko časopisje je s tem popolnoma zadovoljno. Je-li pa vse to pravično? Je-li osnovano po nagodbi? Da ni, ne vemo samo mi, nego tudi prav dobro sami Mažari, posebej Se ogerska vlada, ki je pristala na na nagodbo ter bi se je morala držati v vsakem pogledu, kakor se trudijo in zahtevajo domoljubni Hrvati, da se vrši.
Sprememba zistema v mažarskem smislu pa na Hrvatskem sploh ni mogoča. Zadnje volitve v deželni sabor so dokazale, da je hrvatska opozicija tako jaka, da mora sčasoma zmagati na celej črti. Pet let bi se mogel tedaj današnji zistem še
solnca. Veselo korakata popotnika po gladki ravni cesti, občudujeta divne planine in gledata posejane snažne vasice. Iz visokega stolpa v Kotschach naznanja kladvo deveto uro dopoludne, ko prideta zaprašena v prijazni trg. Tukaj se jedno uro odpoči-jeta, pišeta na več krajev kratka poročila, potem pa hajdi dalje — proti zapadu. — Glavna cesta se namreč zasuče proti severu v Zgornji Drauburg in nama ostane bolj slaba občinska pot v zgornjo zilj-sko dolino (Leseachthal). V začetku pelje precej navkreber. Lepo obdelano polje se počasi izgubi, gore se stisnejo bolj skupaj in začenja se — gorska samota.
V St. Jakobu so nama postregli z okusnimi postrvimi, kajti juhe in svežega mesa ne dobiš lahko v tem oddaljenem kraju. Postrežba pa je v gostilnah točna in snažna. Ne vrjel bi človek, da dobi še med hribovci toliko omike. Kmetiške hiše so velike in zidane že tukaj v tirolskem slogu z lesenimi hodniki v prvem nadstropju in z bolj ploščnato streho. Kako sem se moral smejati priletni ženici, ki me je od daleč pozdravila z besedami: „Griiss Gott! Ihnen hob i schon ksegen, bas aber nit bo." Z Bcgcm, dobra mamica! Na svetu se še nisva videla nikdar in se tudi ne bodeva več!
(Dalje sledi.)
držati, ko bi ne bilo drugih pojavov, ki ga morajo Se prej spodkopati. Pri . prihodnjih volitvah pa zgubi mažaronska stranka brez dvoma večino in potem itak odzvoni danaSnjej vlaeti. Če pride pa do spremembe zistema in pejua, kakor si ga mislijo Mažari, ni zopet nade, da se vzdrži, saj se je ideja hrvatska tako probudila v narodu, da je ni mogoče nič več zatreti tudi ne z drakonskimi sredstvi. Mi tudi mislimo, da se ogerska vlada ne bode lotila takih sredstev, pač pa je mogoče, da obdrži Se nekoliko časa danaSnje stanje in danaSnji zistem, ker je za Mažare povoljen, a hrvatska opozicija pa je dozdaj v toliki manjšini, da ne more Se odločevati glede spremembe vlade. Cim prenehajo nemiri ter se deloma pozabi na te vladne neugodnosti, vladalo se bode dalje, kakor dozdaj, saj ni verjetno, da bi hotela ogerska vlada iskati si drugega poverjenika svoje vlasti na Hrvatskem, dokler ima sedanji Se vedno veliko večino v saboru, in katera je pripravna odobravati vse, kar se zgodi ali ne zgodi v njegovem imenu, če je le njemu in ogerskej vladi povoljno.
Ko bi se hotelo tedaj spremeniti današnji zistem na Hrvatskem, moral bi pasti najprej ogerski, saj prav za prav obstoji le ta tudi na Hrvatskem. Ali ker Mažari zdaj odločujejo s svojim vplivom v celej monarhiji, ni verjetno, da bi se že kmalu kaj spremenilo na samem Ogerskem, odnosno na Hrvatskem. Pravim rodoljubom ne preostaje zdaj nič druzega, nego delovati v dosedanjem smeru. Narod treba pripravljati za odločno borbo. Kadar bode le ta pri bodočih volitvah sam obsodil danaSnji, za Hrvatsko tako težak zistem, ter si izbral prave rodoljube za svoje poslance, potem je Se le pri nas odzvonilo mažaronstvu, ki nam je prineslo toliko zla. Proti volji složnega naroda ne bode mogla tudi ogerska vlada izvajati za Hrvatsko pogubnih osnov. In tako bode moral slednjič pasti danaSnji zistem. Seveda bode treba Se dosta borb, mnogo žrtev in trpljenja, ali zato bode tudi zmaga gotova in trajna.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. oktobra.
1*0sl. grof Coronini o položaju. Židovski dopisnik „Bud. Tagblatta" se še vedno prav pridno smuče okolu vplivnejih članov desnice, da bi iz njih ust zvedel, koliko je nade na rešitev sedaj najvaž-nejega vprašanja, namreč vsprejema nagodbenega provizorija. Minule dni se mu je posrečilo, priti v dotiko s članom slovanske krščansko-narodne zveze, posl. grofom Alfredom Coroninijem, katerega je najpreje vprašal, kako stališče zavzema njegova stranka napram provizoriju, potem pa, kake zahteve bode stavila na vlado. Grof Coronini mu je po poročilu praške „Politik" odgovoril, da se stranka v tem oziru še ni odločila. Kdor pa meni, da bo vladi sledila čez drn in strn in jednostavno votirala vse vladne predloge, se zelo moti. Naše stališče nasproti vladi in večini še ni pojasnjeno in pred vsem mora vlada izpolniti naše opravičene zahteve, predno se sploh more govoriti o podpori nagodbenega provizorija z naše strani. Sedaj je to vprašanje še do cela nerešeno. Naše zahteve, pravi grof Coronini nadalje, so kulturelne in materijelne narave in naša stranka dela z vso silo na to, da za vselej preneha dosedaj navadno protežiranje Italijanov v Primorju in se ko-nečro izpolnijo opravičeno zahteve tam živečih in veliko večino tvorečih Slovanov. Nadjam se, da vlada ne bode gluha napram tem željam, kajti le od izpolnitve teh želja je odvisno, ali se priklopimo večini in kako stališče bodemo zavzemali v prihodnjem vročem strankarskem boju. Kakor rečeno, mi upamo in pričakujemo, da vlada vstreže našim opravičenim zahtevam. Res je, da se vprašanje glede nagodbenega provizorija ne nahaja v najboljšem stadiju, toda to je stvar vlade, ki naj dobro presodi posledice, katere bi morale nastopiti, ako se provizorij ne reši pravočasno. Ker pa menim, da je grof Badeni popolnoma na jasnem glede državnopravnih, političnih in gospodarskih posledic, tedaj tudi upam, da se bo konečno našla pot iz sedanjega resnega in zelo težavnega položaja. — To bi bile besede po poročilu zgoraj omenjenega lieta. Kakor razvidno, poročevalec „Bud. Tagblatta" vkljub svoji marljivosti ne more nabrati za svoj list poročil, ki bi vsaj deloma potolažila nestrpne Mažare, marveč mora či-tateljem imenovanega lista vedno naznanjati, da glede tega perečega vprašanja v Avstriji še ni nikake jasnosti.
Dipaulijev list o nagodbenem provizoriju. Glasilo voditelja nemške katoliške ljudske etranke barona Dipaulija, „Tiroler Volksblatt", piše o tem vprašanju v jedni zadnjih številk: Razprava o nagodbenem provizoriju se prične v poslanski zbornici v zadnjem tednu meseca oktobra. Do tedaj mora zavladati mej strankami popolna jasnost. Poslanci morajo pokazati, ali hočejo varovati koristi narodov ali pa mej preziranjem želja svojih volilcev glasovati za vlado. Ako se ne reši jezikovni zakon, potem je katoliška ljudska stranka prisiljena, odpovedati svojo pomoč vladi in obema njenima strankama, Čehom in Poljakom, ter bode glasovala proti provizoriju, kakor tudi svojedobno proti nagodbi sploh. Glasovala bode s krščanskimi socijalisti in cmalu bo napočil trenutek, ko se osnuje krščanska judska stranka. — Trda beseda dovolj, katero vlada ahko razume. Ob jednem pa kažejo te besede, da ni popolao izključeno svojedobno zjedinjenje s krščanskimi socijalisti.
Nagodbeni provizorij v ogerski posl. zbornici. Kakor nam je že včeraj sporočil brzojav iz Budimpešte, vsprejela je ogerska poslanska zbornica vladno predlogo glede nagodbenega provizorija popolno nespremenjeno. Cela razprava v zbornici je trajala le poldrugo uro, kajti razun par opozicijonalnih govornikov in barona Banflyja se nihče ni oglasil k besedi. Poročevalec finančnega odseka poslanec Pulszky je priporočil predlogo s prav kratkim govorom. Za njim se je oglasil opozicijonalec Fran Košut, ki je v ime svoje stranke izjavil, da ne bode glasovala za predlogo, ker je načelno proti vsaki skupni zadevi. Njegova stranka ugovarja celo, da bi skupne zadeve obstajale le še za dobo jednega leta. Vlada naj si mesto tega prizadeva, da kar najpreje doseže popolno neodvisnost Ogerske. Grof Apponyi izjavlja, da bi gotovo ne glasoval proti predlogi, ko bi se šlo samo za zaupnico nasproti vladi. Ker so pa danes merodajni drugi važneji motivi, bo opozicija presojala predlogo jedino le s stališča onih velikih interesov, ki so s tem v zvezi. Vsled tega izjavlja govornik po daljšem govoru o kvotnem vprašanju in drugih zadevah, da bo glasoval za predlogo. Po nekaterih pojasnilih ministerskega predsednika je izjavil še posl. Sima, član Ugronove frakcije, da odklanja predlogo kot nepiijatelj skupnih zadev in iz nezaupanja'do vlade. Kot zadnji se je oglasil še za besedo član katoliške ljudske stranke Buzath ter naglašal, da bo njegova stranka glasovala za predlogo le vsled tega, ker hoče zadostiti politični potrebi iu ker bi odklonitev imela neljube posledice. Takoj nato se je vršilo glasovanje in načrt je bil kajpada vsprejet z velikansko večino. S tem je toraj v Budimpešti za jedno leto rešeno pereče vprašanje, ako se namreč tudi na Dunaju zadeva tako gladko izteče, kakor v ogerski poslanski zbornici.
„Kulturkampf v Italiji" se vedno lepše razcvita. Dovolj znani Rudini-Zanardellijevi ukazi, ki so, kakor se je bobnalo v svet, naperjeni samo proti političnim agitatorjem „klerikalcev" v cerkvi in zunaj cerkve, se vporabljajo tudi v strogo cerkvenih zadevah. To je razvidno iz nastopnega „slavnega" čina italijanske vlade. Kakor se poroča iz Rima, se je nameraval kardinal Satolli minulo nedeljo vdeležiti sprevoda, katerega je hotel prirediti župnijski odbor lateranske bazilike povodom blagoslovljenja svoje cerkvene zastave. Toda glej ga spaka. Vlada je najbrže tudi v tej strogo cerkveni slovesnosti uvidela politično „hujskanje" iu je v zadnjem trenutku prepovedala nameravani sprevod. S tem činom je Ru-dini dal Zanardelliju zopet zadoščenje, za katero mu bo ta gotovo hvaležen. V novejšem času je izdal Rudini glasom poročil v italijanskih listih zopet novo okrožnico, šesti ukaz, v katerem zabičava prefektom, jednako strogo postopati proti vsem „rovaškim" stianfeam, naj si bodo klerikalne ali socijalistične. Morda je s tem poslednjim ukazom v zvezi prepoved nekega republikanskega shoda, katerega so nameravali prirediti isto nedeljo in na katerem se je hotelo dati duška radosti nad oropanjem svetne vlade papeževe. Značilen je pa šesti Rudinijev ukaz posebno še radi tega, ker Rudini v tem prišteva „klerikalce" mej rovaške stranke in s tem prekaša še celo naše „kulturkiimpferje".
O reSitvi krize v srbskem kabinetu nimamo še nikake gotovosti. Oficijozna glasila javljajo iz Belgrada, da še ni gotovo, pride li na mesto odstopivše vlade zopet strankarski kabinet. Največ gotovosti je, da se sostavi popolno neutralno ministerstvo. V tem slučaju sta resna kandidata za mesto ministerskega predsednika poslanika v Carjemgradu
tečeno soboto, okrog 10. ure zvečer, nekdo zapalil šoto pod plajšem pri kozolco, stoječem dober lučaj od te pogorele hiše, ter da je ravno posestnik te hiše zapazil ogenj, katerega so potem pogasili. Ko bi bil zapalil slamnato streho mesto šote, bi bil lahko ves kozolec pogorel. Kdo je provzročitelj vsega tega, se ne vd.
(Psi in mačke.) Neki mački se je, kakor smo ne-davno sporočali, zljubilc, da je stekla ter ogrizla nekaj otrok. Zato je pa sedaj razglašen kontumac za — pse, ki morajo z odlokom okr. glavarstva ljubljanskega v Podgorici, na Črnučah in Ježici nositi torbe na gobcih, sicer da ima nad njimi neomejeno oblast konjederec. Res huda kazen za tuje grehe. Sedaj nam je jasno, zakaj vlada med psi in mačkami sovraštvo že od pamtiveka. Ko bi znali psi govoriti, bi sedaj začudeni povpraševali, ali pač mačke ne bodo nič kaznovane.
(Razpisana je služba nadučitelja) na Krki. — Prošnje do 1. decembra t. I. okr. šolskemu svetu v Litijo.
(Novice s Štajerskega.) Prof. dr. J. Frischauf-u je dnć 20. t. m. 400 nemških vseučiliščnikov in tehnikov napravilo mačjo godbo zaradi njegovega govora v Mozirju. Policija je suroveže razgnala in 12 zaprla. — Due 8. novembra se bodo sprejemali učenci v realko v Ljutomeru v učni sobi realke na glavnem trgu. — V slovenjegraškem okraju se vrš6 volitve v okrajni zastop dne 25. okt. za veleposestvo in 80. okt. za kmečke občine.
(Nove kolke) z letnico 1898, glaseče se na krone in vinarje, izda vlada z novim letom. Dosedanji kolki iz leta 1898 se bodo smeli rabiti le še do konec mesca februvarija 1898. Komur bo starih kolkov kaj ostalo, mogel jih bo v prodajalnicah kolkov za nove zamenjati brezplačno do 31. marca 1898, pozneje ne več. Casniške znamke za sedaj še ostanejo dosedanje.
(Socijalno gospodarstvo.) V okr. bolniški blagajni pražki vladajo že dve leti socijalisti. Poprej je bilo rezervnega zaklada 20.000 gld., a sedaj je že 50.000 gld. dolga. Zivio I
(Žive ure.) Kitajci so preskromni ljudje, da bi si kupovali narejene ure. Rabijo pa zato žive. Ako bi Kitajec med delom rad zvedel, koliko je ura, poišče mačko, katerih je tam brez števila, ter ji odpre oči, pogleda vanje in na raztegnjeni punčici spozna, koliko je ura. — Kdo ve, ali bi se tudi pri nas navadili na take žive ure?!
in Londonu, Mijatović in Ojorgjevič. Največ nade ima, kakor smo že naglašali, poslednji, potem se sostavi popoln > (leutralno, izključno iz strokovnjakov obstoječe ministerstvo. Poslanik Gjorgjevič je bil včeraj na Dunaju in dospe najbrže jutri v Belgrad, in nato se prične takoj pogajanje mej njim in kraljem ter odličnejimi diplomati. Rami listi objavljajo sicer raznovrstne ministerske liste, toda večina izmej njih sloni na goli kombinaciji. Najbolj resno prideta v poštev poleg zgoraj omenjenih mož bivši ministerski predsednik Nikolajevič, ki sedaj ne pripada nobeni stranki in je odločen nasprotnik radikalcev, in pa znani Ribarac, bivši notranji minister v svojedobnem Avakumovioavem kabinetu, o katerem smo pred kratkim Se pisali. No, ako ta mož zopet pride na ministerski sedež, se srbskemu narodu v marsikaterem oziru ne bo godilo posebno dobro, posebno pa še, ako se mu z nova poverijo notranje zadeve.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. oktobra.
(„Svobodna zveza".) Poslanec Suklje, to je pravcati politični čarovnik. Kar je navadnim poztmelj-skim ljudem nemogoče, je njemu lahko. Sedaj snuje poslanec Šuklje svobodno zvezo vseh onih poslancev, ki niso v nobenem klubu. Takih je kakih dvanajst. Značaj tej zvezi bosta dala Suklje in Kronawetter, a najbrže da pri volitvi predsedstva ali pa delegata tega kluba v kak odsek ta svobodna zveza zopet razpade, ako se izvolitev ne bo izvršila po želji poslanca Sukljeja, ki hoče biti prvi, če tudi le liki jednooki mej slepei, dasi svetu zatrjuje, da nima nič proti temu — kakor je sam pisal — ako ga objektivna nepristranska ocena proglasi za zadnjega in najmanj usposobljenega mej vsemi našimi zastopniki. Dasi nismo politični somišljeniki Sukljejevi in dasi kar najstrožje obsojamo njegovo herostratsko postopanje v državnem zboru, vloge takega političnega harlekina vendar posl. Sukljeju ne bi bili prisojali.
(Slovensko gledališče.) Sinoči se je predstavljala v slovenskem gledališču veseloigra: „Doktor Klaus", ki je sicer brez vsake umetnijske vrednosti, vender pa je številno navzočemu občinstvu ngajala. Ta večer je prvikrat nastopila na novo vsprejeta igralka gospodičina Hilbertova, ki je takoj v prvem svojem nastopu pokazala svoje lepe zmožnosti ter od občinstva zato žela obilo pohval», ki naj ji velja kot vspodbudilo za prihodnje.
(Nekaj važnega za trgovce in obrtnike.) Ker je ogerska finančna uprava večkrat neopravičeno zahtevala, da bi se v tostranski polovici izdani računi in pobotnice — seveda le v prometu z Ogersko — z ogerskimi koleki kolekovali, je finančno ministerstvo odredilo, da se računi, pobotnice in druge pravne listine, izdane v Avstriji, tudi v prometa z Ogersko brezpogojno le z avstrijskimi koleki kolekujejo. Razumeva se, da tudi v prihodnje po naših postavah računov za zneske pod 10 gld. in pobotnic za zneske pod 2 gld. ni treba kolekovati. Ravno to velja tudi gledć bosensko - hercegovinske finančne uprave.
(Splošni shod avstrijskih poljedelcev na Dunaju) Z Dunaja se nam poroča: Ze nad mesec dnij so se vršili razgovori med državnimi poslanci, ki zastopajo kmečke volilske okraje in deželno zvezo nižje-avstrijskih poljedelcev, glede splošnega shoda avstrijskih kmetov, na katerem naj bi se posvetovali o najnujnejših vprašanjih v prospeh in odpo-moč propadajočemu kmečkemu stanu. Teh razgovorov so se udeleževali tudi nekateri slovenski, češki, rusinski in poljski poslanci. Jednake nadloge tarejo slovenskega kakor nemškega kmeta, češkega kakor poljskega. Ker se v državnem zboru v sedanjih razmerah ne more skoraj ničesar doseči v narodnogospodarskem ozira, zato naj bi na nevtralnem odru, na splošnem shodu zastopniki in prijatelji kmečkega stanu povzdignili svoj glas za ubogega trpina, kakor to stori obrtniki in delavci. Ker pa bi bila najvažnejša točka dnevnega reda nagodbazOgersko, oziroma protest proti podaljšanju sedanje, za Avstrijo neugodne nagodbe, zato je bila pripravljavnemu odboru prva skrb, da si zagotovi dovoljenje od političnega oblastva za ta shod. S pomočjo poljedelskega ministra se je to posrečilo iu shod se bode vršil dne 14. novembra na Dunaju. Vodstvo državnih železnic je obljubilo, da za udeležnike zniža vozne cene, deputacija državnih poslancev se hoče potruditi, da isto stori južna železnica. — Dnevni red:
1. Organizacija kmečkega stanu, poročevalec drž. poslauec Kaiser; 2 ogerska nagodba, poroč. R. S a n d ; 3. trgovina na obroke in reforma borze s poljedelskimi pridelki, por. drž. poslanec L. Steiner; 4. davki in pristojbine, por. drž. posl. vitez B e r k a Za shod je . določenih osem predsednikov raznih narodnostij. Obširnejše vabilo objavijo razni časniki. Na shod so povabljeni vsi, ki se zanimajo za kmečke koristi, v prvi vrsti kmetijska društva, kulturni sveti itd. Upamo, da bodo tudi Slovenci razmerno zastopani. Natančnejša pojasnila dajo tudi slovenski drž. poslanci.
(Ic Kostanjevice.) Veselica, ki se je vršila v nedeljo, dne 17. t. m. v Šolskih prostorih, že v listih naznanjena, čisti dohodek namenjen revnim šolarjem in domači godbi, se je prav dobro izvršila. Pozdravil je tukajšnji g. kaplan Iv. B a 1 o h s prologom došle dobrotnike in goste ter je umetno vspo-jil in slavil pesem in krščansko ljubezen do sirot. Govor je segel vsem do srca in žel je od veeb zasluženo pohvalo. Svirala je izborno pri veselici domača godba c. kr. mešč. garde pod spretnim vodstvom našega učitelja g. Leopolda Potrebin-a, ki ie znan kot izvrsten dirigent. — Tudi pevske točke so se izvršile izborno in odobravanje je sledilo točko za točko, torej tudi vsem pevskim močem vsa čast. Igra se je izbrala ta naše razmere popolnoma umestna: „Nemški ne znajo." Res je sicer, da je stvar samo lokalnega pomena, toda, tako kakor se je tukaj igralo, ee ne igra povsodi. Vodstvo igre je bilo v rokah gospica učiteljice 0. G a š p e -r i n , ki je svojo ulogo kot Rezika igrala živahno in naravno ter je žela občo pohvalo. Zupan Koren je bil dober, vender se mu je poznalo, da mu je težko popolno vglobiti se v vlogo priprostega trdega kmeta. Sodnijski sluga ima težko ulogo, ker se je bati, da ne prestopi mej dostojnosti v izrazih. A reči moramo, da tega ni storil. Ugajal je dvogovor, ko sta se dva bivša voiaka bahala s svojo nemščino. To je bilo res tako, da je vsakdo mislil, da se grl zares. Šolska soba se je bila v soboto po pouku kaj hitro v gledališče spremenila in okusno otaljšala, a v ponedeljek zopet za svoj namen priredila, da ni bil šolski pouk oviran. Splošen vtis veselice je bil jako dober in slišalo se je splošno, da kaj tacega se ni pričakovalo — z željo zopet kaj — tudi gosti, ki so prišli od daleč, -so bHi s vsem zadovoljni. — Konečno najlepša hvala vsem prirediteljem, sodelo-valcem in dobrotnikom za vsestranski trud, za darove in za krasne dobitke. Dobitki so se srečkali v gostilni pri „Bučarju". Dohodka je bilo čez 100 gl.
I. P.
(Zdravje v Ljubljani) od 10. do 16. oktobra: Število novorojencev 17, umrlih 18; med njimi za jetiko 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 13. Med njimi so 4 tujci in 8 iz zavodov. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škar-latico 1.
(Potiskačev iščejo pri dolenjski železnici.) Večkrat smo že omenjali, kako domače razmere da vladajo na dolenjski železnici. Pri sinočnem vlaku so se zopet skazale te Ijubeznjive razmere. Ker je bil včeraj velik živinski semenj v Zubini v st. viški fari, imel je sinočni vlak zelo veliko vozov, ki so se napolnili na postaji v Radohovi vasi s sejmarji in volmi. Ko je dospel vlak v potu svojega stroja na št. viško postajališče, odtrgali so se sklepi vozov od onih pri stroju in vozovi so drdrali kakih 300 korakov nazaj proti Radohovi vasi, kamor bi se bili tudi vrnili, ako bi kondukterji ne bili vstavili vozov. Ljudje so bili seveda vsi prestrašeni, kričali so, skakali iz vozov in ker je bila noč temna je bila nevarnost res velika. — Morda uprava dolenjskih železnic vendar ne bo čakala, da se še kaj hujšega primeri, ampak za take izredne prilike poskrbela kakor gre. — Vlak je imel jedno uro zamude. — Kamniški vlak je torej dobil sebi vrednega sodruga.
(Ogenj.) Dne 19. t. m. ob '/47. uri zvečer je pogorela v Rudniku lesena, na samoti stoječa hiša, ko so ravno domači večerjali. Zgorelo je skoro vse, ker ogenj se je razširjal tako hitro, da so staro mater in starega bolnega očeta le skozi okno zamogli rešiti; jednako so tudi le prav malo obleke rešili. Zavarovana je bila hiša, obleka, šivalni stroj in hišna oprava za 400 gl. Domačini so prišli precej gasit in tudi ljubljanski ognjegasci, okrog 20 moi, so prihiteli naglo na pomoč z briigalnico, katere pa zaradi slabe poti niso mogli na pogorišče zapeljati. Rešiti niso mogli veliko, vender pa zaslužijo zaradi točnosti in dobre volje očitno pohvalo; jednako tudi domačini. Omeniti je še, da je že pre-
Društva.
(Narodni dom.) Ker za sredo, 20. dan t m. ob šestih zvečer v klubovo sobo „Narodnega doma" sklicani redni občni zbor „Narodnega doma", ni bil sklepčen, sklicuje upravni odbor v zmislu druzega odstavka § 7. dr. pravil ravno tje in z istim dnevnim redom za sredo 3. dan novembra t. 1. ob šestih zvečer, nov, izvanreden občni zbor, kateri bode sklepčen brez ozira na število navzočih društvenikov.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Medgorjah) napravi v nedeljo dne 7. nov. t. 1. ob 4. uri popoludne letošnji občni zbor priMartincu v H a b r u (Medgorje). Govorilo se bode o šolskih potrebah Slovencev, nastopilo bo več govornikov; potem pa je poštena domača zabava s slovenskim petjem. Rojaki, Slovenci, pridite v prav obilnem številu!	Odbor.
(Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celji) je po državnem poslancu čast. gospodu Jožetu Zičkarju predložilo dve prošnji državnemu zboru in sicer eno gledć upe-Ijave nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah, drugo pa glede zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov sploh; slednji prošnji pridružili so se tudi zasebni uradniki ptujski in sev-niški. — Ti prošnji pa niste edini, ki so se v teh zadevah že predložile državnemu zboru, a visoka vlada vkljub vsem prošnjam in resolucijam še do danes v prid zasebnih uradnikov ni druzega storila, kakor da je — in to že p r e d d v e m i leti — nabirala neko statistiko, katera bi naj bila za podlago zavarovanju za starost in onemoglost zasebnih uraduikov. Za to statistiko je izdala nekaj tisočakov, in ne moremo umeti, kako je mogoče, da pusti to stvar tako dolgo počivati, če ji je res bilo mar, da pomaga mnogoštevilnemu in popolnoma brezpravnemu sloju svojih podanikov. Ravno tako se je glede nedeljskega počitka v odvetniških pisarnah vlada povprašala pri nižjeavstrijski odvetniški zbornici za njeno mnenje, in je dobila za splošno upeljavo nedeljskega počitka povoljni odgovor, vkljub temu pa še ni sluha, bode li nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah postavno upeljan ali ne. — Ne moremo si misliti, da bi tej nedolžni in opravičeni zahtevi odvetniških in notarskih uradnikov vlada ne mogla ali pa ne hotela ustreči. — Odvetniškim in notarskim uradnikom pa priporočamo, da
se oklenejo tesno svojega društva, ker z združenimi močmi bo vspeh gotovejši.
Telegrami.
Dunaj, 22. oktobra. Tendencijozna laž je, da bi bile zvezine zahteve že dogovorjene z vlado.
Dunaj, 22. oktobra. V sinočni večerni seji je vsprejel budgetni pododsek vladno predlogo glede dovolitve kredita za podporo vsled vremenskih nezgod poškodovanim krajem. Predlagana podpora v skupnem znesku osem milijonov se je zvišala na okroglo devet milijonov, potem ko je fin. min. izjavil, da ne nasprotuje povišanju kredita za 955.000 gld.
Dunaj, 22. oktobra. Pričetkom današnje seje poslanske zbornice se je vršilo zopet jedno glasovanje po imenih, potem pa je zbornica prešla na dnevni red: zatožnica ministerstva glede dogodkov v Hebu. Prvi govori progovornik Schiicker.
Dunaj, 22. oktobra. Gospodska zbornica je rešila v včerajšnji seji pogodbo z Italijo glede mejsebojne brezplačne podpore revnih bolnikov. Nato se je vršila dopolnilna volitev v delegacijo.
Dunaj, 22. oktobra, Poslanec Wolf je izjavil na nekem nemško-nacijonalnem shodu nastopno: Že danes smem napovedati, da se konča boj proti jezikovnima naredbama z zmago Nemcev, ker stoji vlada že z jedno nogo v grobu.
Budimpešta, 22. oktobra. Francoski poslanik Lože je izročil včeraj cesarju v slovesni avdijenci odzovno pismo in se udeležil na to dvornega obeda, kateremu so prisostvovali grof Goluhovski in ogerski ministri.
Berolin, 22. oktobra. Poslanik Biilow je imenovan državnim ministrom in tajnikom v zunanjem ministerstvu.
Rim, 22. oktobra. „Osservat. Romano" objavlja noto o stališču svete stolice napram Franciji povodom bližnjih volitev v parlament. Gre se za to, da se navodijo vsi francoski katoliki na konstitucijonalno polje, ker stavi sveti oče verske koristi in splošni blagor nad interese posamnih strank, ki pridejo v poštev še le v drugi vrsti.
Madrid, 22. oktobra. Kraljica je podpisala dekret, s katerim se imenuje 'Eguilior guvernerjem španjske banke. — Danes se vrši pod Sagastovim predsedstvom ministerski svet, da sestavi odgovor na noto poslanika Zveznih držav.
Manila, 22. oktobra. Grozen vihar je razsajal 12. t. m. na filipinskem otoku Leyte. Morski valovi so poplavili velik del zemlje. Več vasij je zginilo s površja. Veliko sta trpela tudi kraja Carigara in Burugo. Ponesrečenih je več tisoč ljudij. Provzročena škoda se še ne more oceniti.
Umrli »o:
20.	oktobra. Janez Varšek, mizarja sin, 10 mesecev, Vodmat 66, bronehitis.
21.	oktobra. Helena Franzl, mestne straže nadzornika žena, 43 let, Poljanska cesta 8, vnetje trebušne mrene.
V bolnišnici:
18 oktobra. Rozalija Kosobud, posestnica, 67 let, vsled raka. — Jakob Егјатс, kova«, 19 let, meningitis.
a <e	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«-S S * a •S a B C« . S -a -t ceM » ^ >
21	9 zvečer	740~9	111	sr. szah.	oblačno	
22	7. zjutraj 2. popol.	7311 740-6	118 13-4	sr. svzh. m. svzh.	skoro oble. oblačno	0-3
Tujci.
20. oktobra.
Pri Slonu -. Popper, Zampach iz Prage. — Ilauschek iz Gradea. — Blau z Reke. — Elvenioh iz Frankobroda. — Briickner iz Draždan. — Veltmann, Jahn, Neubauer, Riewel, Kaufinann, Feldmann, Eder z Dunaja. — Schreiner, Frankfurter iz Budimpešte. — Wurm iz Inomosta. — Klemen/, iz Domžal. - Šega, Rossi iz Pulja. — Globotsebnigg iz Tržiča.
—	Vrhovšek iz Svibnega.
Pri Maliču: Friedrioh iz Schonlinde. — Latzer iz Eggenberg-a. — Illek, Sonensohein, Mertens, Esinger, Marin, Liiwy, Fuchs, Hanseli, Lohrl, Tombo z Dunaja. — Laurič iz Trsta. — Ahačič iz Gradca. — Viderwohl iz Kočevja.
Pri Lloyilu: Furlan z Vrhnike. — Cerar iz Blagovice.
—	Zadnik iz Begunj. — Mencinger iz Bohinjske Bistrice. — Levičar iz Samobora.
Pri bavarskem dvoru: Schundner iz Londona.
Pri Ju&uem kolodvoru: Grodeski, Jokl in Lafite z
Dunaja.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
Srednja včerajšnja temperatura 9 6°, za O'l0 nad normalom.
705 1-1
Potrtim srcem naznanjamo, da je Bogu vsega-mogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno sestro, oziroma teto in svakinjo, gospodično
Amalijo Kopše
o. kr. učlteljloo
danes zjutraj ob a/< na 4. uro po kratki, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 52. letu njene dobe, k Sebi poklicati.
Pogreb predrage, nepozabne rajnke bode v soboto, dne 23. t. m., ob 4. uri popoludne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi in v cerkvi pri sv. Križu.
Blag jej spomini V Idriji, dne 21. oktobra 1897.
Žalujoči ostali.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prod. a j a
domača in krnska olivna olja.
Na zahtsvsnjs pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežba so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 14
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje t«-le oblastveno reji-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-cevtlčnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
PreskuSen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlatneje, najreelneje in najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka stekleni«» s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlorry, lekarna pri „angelju va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrediiejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarojalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Blatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Fazi naj ве vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Thierry, lekarnar
139 20-19 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 396 30-20


Lloyd v Bremi.
491 30-25
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknhši so Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapol* via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Do
Japonskega.
Do Baltimore.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša ln nsjoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani:
■']«■ -ws». м-«М Vsfvčsai*.
I > vi ii aj h k a borza.
Dne 22. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.	10 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	25 „
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	10 .
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	„	60 „
Ogerska zlata renta 4%.......121	„	75 „
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	65 „
Avstro-ogerske banfne delnice, 600 gld. .	946	„	— „
Kreditne delnice, 160 gld.......351	„	S5 „
London rista........• •	^	"	^ "
Nemški drž.bankovci za lOOm.nem. drž.velj.	58	804, n
20 mark............11	„	74 „
20 frankov (napoleondor)............9	„	52l/in
Italijanski bankovci........45	„	10 „
G. kr. cekini......................5	„	66 „
Dnč 21. oktobra.
4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine sreCke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne sreCke 5e/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred .banke 4 °/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 5°/0 .
„	„ dolenjskih železnic 4°/0
160 gld.		—	kr.
159		75	
190		20	
99		60	
139		25	
128		—	
109		85	
112		50	
98		—	n
98		60	n
227		—	
181		60	n
126		—	
99	„	50	M
Kreditne sreCke, 100 gld.......198 gld. 25 kr.
4°/0 sreCke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156
Avstrijskega rudeCega križa sreCke, 10 gld.	18
Rudolfove sreCke, 10 gld.......21
Salmove sreCke, 40 gld........74
St. GenOis sreCke, 40 gld.......79
Waldsteinove sreCke, 20 gld......57
Ljubljanske sreCke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	162
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3392
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	402
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	82
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	92
Montanska družba avstr. plan.....127
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164
Papirnih rubljev 100........127
76
50
50 26 60
25 50 50 76
26
Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M ERC1J
Woilzeife št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
SttJt PoJasnlla"&a v vseh gospodarskih in finančnih stvaret
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCc visocc^ obrestovanja pri popolni varnosti &Г naloženih tz 1 n -v ii i o. IS