V Ljubljani, dne 26. oktobra 1929.
Posamezna številka 1 Din
Leto II.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Velika manifestacija narodnega delavstva v Kranju
Ljubljana, 18. oktobra.
Zopet smo morali mi in drugi spo; znati resnico: življenje gre svojo že* lezno pot naprej preko vseh modrih naukov in teorij. Kakor se trudijo sovražniki našega narodnega delavske: ga gibanja, da bi dokazali, kako neute* meljeno in mrtvo je ravno delavsko gibanje, sloneče na napredni in narod--ni podlagi, tako je zopet življenje po* kazalo nekaj povsem nasprotnega. Na* rodno načelo je tudi med delavstvom živo gibalo in temeljna osnova, na podlagi katere je mogoč zdrav in soli* den napredek. Časi najnižjih materija* lističnih instinktov so minuli tudi za delavstvo, katero se je v svoji moralni moči dvignilo preko puhlih besed in hoče svoje življenjske zahteve posta* viti na temelj države in naroda, iz ka* terega je izšlo in katerega blagostanje pomeni tudi njegovo blagostanje. De* lavstvo hoče tvoriti del narodove celi* ne, svojo službo in moči hoče posve* Uti napredku naroda. Zato je delavec interesirao na vsem, kar utrjuje naro* dovo moč in ugled ter je pripravljen braniti narodne koristi do skrajnosti. Zanj narodnost ni sramota, ampak po* nos, ki delavca dviga in mu daje tako moralne kakor fizične moči, da v borbi za narodove in svoje pravice vztraja in jih podčrtava.
Delavec pri nals predstavlja čim da* lje večjo politično in gospodarsko moč ter ni vseeno, v kateri smeri se giblje njegova miselnost, ali v narod in drža* vo ali preko in mimo naroda in drža* ve v neko meglenost. Narod in država sta živa realnost, ki vodita in organi* ziretta moralno in telesno blagostanje celote in posameznika. Zato mora tudi miselnost delavca biti obrnjena v na* rod in v njegova celotna kulturna in gospodarska prizadevanja. Da je de* lavstvo v izrazitejši obliki imelo od vsega početka države obrnjen svoj po* gled v prave koristi naroda in države, bi morda danes država slonela na jač* jih socialnih dobrinah, kakor pa stoji. Če postavljamo naše delavsko gibanje na načelo narodnosti, pomagamo s tem ideji osamosvojitve in utrditve naše gospodarske moči, katera edina more oplojevati to socialno življenje; s tem pomagamo tudi misli demokratizacije gospodarstva, ker hočemo, da na go* spodarskih dobrinah ustvarjaj in uži* vaj celoten narod. Naša načela imajo zato veliko realno vrednost.
Naše delavstvo je živelo v zablodah raznih izven naroda stoječih naukov in ni videlo, da praktično življenje vse* povsod gre mimo teh naukov. Delav* stvo vseh držav, združeno v svojih po* litičnih strankah in strokovnih organi* zacijah je v velikih povojnih borbah krepko podpiralo nacijonalne interese svojih držav in s tem zase rešilo mar* sikaj. Le pri nas se je skušalo v delav* stvo vcepiti prepričanje, da more po poti izven naroda in močne ter enotne države doseči izboljšanje svojega so* cialnega položaja.
Naš zadnji kongres v Kranju je med našim delavstvom visoko dvignil pr a* por naših idej. Ni bilo samo uljudnost, ak0 je meščanstvo Kranja burno in simpatično pozdravljalo dolge vrste narodnega delavstva, pozdravi so ve* Ijali pravilnosti naših načel in pravic* nosti naših zahtev. Naše stremljenje gre za tem, da polom zdravega razvo* ja izpopolnitve organizacije človeške družbe stalno izboljšujemo svoj polo* žaj. Zato je predvsem potrebno, da v vseh ostalih slojih naroda pripravimo preporod miselnosti in gledanja na po* men in namen človeške družbe. Naš kongres je brez dvoma v tem pogledu ustvari! mnogo. Živo je predočil, da
hočemo biti del naroda, ki mora biti spoštovan in v njegovih zahtevah vre* den uvaževanja. Kongres v Kranju znači naš pohod naprej, tako naprej, da mora v najkrajšem času med jugo* slovansko delavstvo priti nov duh po* zitivnejše, ustvarjajoče politike. Krep* ko podčrtavamo interese naroda in dr* zave — s tem podčrtavamo njih dol* žnost uvaževanja naših zahtev.
Kranjski kongres je pomladil naše brate in vlil v naše organizacije novo voljo po intenzivnejšem uveljavljenju. Kongres je živo predočil, da nas ni malo, da nas je mnogo, ki gredo z na* mi zavestno in navdušeno. Spoznali smo, da je naša moč nepremagljiva in da bo zato postajala vedno jač ja. Zi* velo narodno delavstvo! Živela zavest, ki je za narod gibalo napredka!
koncu svojega poročila se je predsednik tov. Juvan dotaknil tudi zadnjih dogodkov v državi in pozdravil spre-mamibo imena v kraljevino Jugoslalvi-jo, kar so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem, kličoč Jugoslaviji.
Po predsedniškem poročilu je podal prav obširno in izčrpno poročilo strokovni tajnik tov. Vladimir Kravos, ki je uvodoma podal prav lepo sliko o splošnem položaju delavstva in nato poročal o podrobnem delu NSZ in njenih organizacijah. Zborovalci so z odobravanjem1 vzpli na znanje poročilo tajnika in z veseljem koštatirali napredek organizacije.
Blagajnik tov. Davorin Stopar je podal blagajniško poročilo, ki jo bilo odobreno in se je po predlogu predsednika nadzorstva tov. Janko Grašiča dal blagajniku absolutorij.
Volitve nove uprave.
Po podanih poročilih so se vršile volitve nove uprave in se je izvolil kandidacijski odsek. Na predlog kandidacijskega odseka je bil z velikim navdušenjem ponovno izvoljen predsednikom dosedanji predsednik tov. Rudolf Juvan. Par minut trajajoče ovacije dolgoletnemu predsedniku so pokazale, da narodno1 delavstvo v polni meri zaupa svojemu predsedniku in voditelju. Volilo se je potem Izvrševal-ni odbor in je bij soglasno in z odobravanjem1 izvoljen za I. podpredsednika tov. dr. Joža Bohinjec, za I. tajnika tov. Vladimir Kravos in za 1. blagajnika tov. Davorin Stopar. V imerhu izvoljenih članov Izvrševalnega odfcorai se je zahvalil za zaupnico tov. Juvan, ki je obljubil, da bo Izvrševalni odbor kot doslej v polnem obsegu vršil prevzeto misijo pred narodnim delavstvom.
V upravni odbor so bili nato izvoljeni sledeči člani: Rado Pivka iz Maribora, Anton Varšek iz Ljubljane, Albin Tomc iz Ljubljane, Ivan Tavčar in Franjo Rupnik iz Ljubljane, Luka Bizjak iz Litije, Dragotin Reš iz Ljubljane, Janko Ravnik z Jesenic, Vinko Sedlar iz Zagorja, Franjo Germi iz Maribora, Franjo Klun iz Novega mesta, Albert Potočnik iz Kranja, Ivan Brumen iz Ptuja, Franjo Derča iz Št. Pavla in Jernej Kaplja iz Litije; za namestnike upravnega odbora pa tov. Hugo Plazer iz Vevč, Tomaž Kavčič iz Stražišča, Dragotin Trampuž iz Medvod in Ludovik Korošec iz Lok pri Zagorju; v nadzorstvo so bdi izvoljeni tov. Janko Grašič iz Ljubljane, Slavoj Kušar iz Zagorja, Franjo Kralj z Jesenic in Viktor Bezjak iz Viča.
Zaključek delegatskega zbora.
Delegatski zbor je potem razpravljal o internih organizacijskih zadevah. Sklenilo se je sklicati še tekom tega leta konferenco v Zagreb, kjer se bodo prvič sestali zastopniki narodnega delavstva iz vse naše države.
Po obširni debati o vseh stavljenih predlogih, katere je delegatski zbor soglasno osvojil, je predsednik tov. Rudolf Juvan zaključil krasno uspelo zborovanje z veselo konstatacijo, da so vsa zborovanja 'NSZ in tako tudi letošnje delegatsko zborovanje končalai v najlepši, harmoniji in enotni volji. S tem si je dalo narodno delavstvo najboljše spričevalo, da je v enotnosti in složnosti zmaga.
Ob viharnih klicih NSZ in zavednosti delavstva je tov. Juvan zaključil zborovanje.
Skupna večerja delegatov v Kranju.
Podružnica NSZ v Kranju, dasi naj-/milaijiša, je hotela pokazati, da spada Kranj v^vrsto najgostoljubnejših naših Postojank in je zato priredila skupno
Pogled na številne udeležence kongresa NSZ na trgu pred občinsko hišo med
pozdravnimi govori.
Župan kranjski pozdravlja v zanosnih besedah •udeležienoe izpred obč. hiše.
Fantje v narodnih nošah jezdijo mai čelu povorke pred Nar. dom.
dva mlajša odbornika brata Vinko Belič iz Suourca in Ivan Lahć Andrijin iz Vranjic pri Splitu. Bratsko delegacijo so na kolodvoru sprejel člani Izvrše-valnega odbora.
V Kranju.
S popoldanskim vlakom so dospeli v Kranj delegati iz Ljubljane in iz vseh ostalih krajev, kjer iimaimo svoje podružnice. Med njimi so bili tudi dalmatinski gostje, kj niso mogli prehvaliti lepote naše Gorenjske. Na|. kolodvoru v Kran/ju je bil prisrčen sprejemi, katerega se je 'udeležilo večje število članov kranjske in stražiške podružnice. Delegati so se p/o prihodu podali v Delavsko kulhinjo v -Kramju, kjer so se jim nakazala prenočišča. Po kratkem odmoru so se vsi delegati, katerih je bilo nad 100, zbrali v dvorani Narodnega doma, kjer se je vršilo delegatsko zborovanje.
NAŠA ORGANIZACIJA
je priredila 5. in 6. oktobra t. L v Kranju svoje delegatsko zborovanje in kongres. Oba dneva ostaneta vsem udeležnifcom v slepeml spominu, kajti že dolgo nismo imeli take manifestacije narodnega delavstva in smelo lahko trdimo, da je letošmtja manifestacija v Kranju prekosila vse dosedanje naše manifestacije.
Prihod dalmatinske delegacije v Ljubljano.
Že v soboto dopoldne je dospela dalanska delegacija hrvatskega Radničkoga Strukovnega Saveza Jugoslo-venskih iNacionalista iz Splita, ki so jo tvorili predsednik Saveza in odlični borec za delavska prava brat Anton Kliškič iz Splita, odbornik in dolgoletni borec narodnega delavstva v Dalmaciji brat Paško Fabris iz Splita in
DELEGATSKO ZBOROVANJE.
ločno ob 5. uri je otvoril delegatsko zborovanje predsednik tov. Rudolf „uvan, ki je pred vsem pozdravil drage goste iz Dalmacije in zastopnika Delavske zbornice tov. Dragotina Kosma. Tov. Kliškič in Kosemi sta se v kratkih besedah zahvalila za pozdrav,
kar je izzvalo navdušene ovacije dalmatinskim zastopnikom' in zastopniku največje delavske institucije. Po pozdravih je podal predsednik tov. Rudolf Juvan prav obširno predsedniško poročilo, v katerem je obravnaval najbolj pereča delavska vprašanja. Ob
večerjo vsem delegatom in povabljenim gostom1 v dvorani restavracije pri Jelenu. Takoj po končanem delegatskem zboru so se delegati podali k večerji.
V oMuisno dekorirani dvorani, kjer je visel tudi emblem NISZ, so se poleg delegatov zbrali tudi povabljeni gosti in sicer župan mesta Kranj gosp. Ciril Pirc, zastopnik Jugoslovenskega Sokolskega Saveza in društva Sokol v Kranju g. Janko Sajovic, (zastopnik Narodne čitalnice g. Sire, zastopnik Društva obrtinikiov g. Rebolj, zastopnik Delavske 'zbornice tov. Dragotin Kosem in, razume se, , med njimi zastopniki Dalmatincev in tov. Pavel Bolha kot zastopnik naših izseljencev. Med večerjo se je izreklo nekaj prav lepih pozdravov in napitnic.
Prihod udeležencev kongresa.
S prvim' jutranjim vlakom v nede-jo je prispelo vse polno Ljubljančanov,! katerim so se pridružili zastopniki različnih društev in godba »Sloge«. Še pred ljubljanskim vlakom pa so dospeli Ištevilnii udeleženci z Jesenic, 'Bleda in ostalih gorenjskih krajev.
Po prihodu prvih) udeležencev so se zbrali vsi pred kolodvorom, kjer je godba »Sloge« priredila koncert. Med tem so prihajali domačini in Sražišča!-mi, kakor tudi delavci iz vseh bližnjih krajev.
Po prihodu ljubljanskega brzovla-ka, ki je pripeljal mnogoštevilne udeležence iz Litije, Maribora. Zagorja, Trbovelj in mnogo drugih krajev, so se zadnji udeleženci uvrstili v povorko, ki je nato odšla proti mestu ob> zvokih narodnih koračnic.
Veličastna povorka skozi mesto.
Od kolodvora se je pomikala veličastna povorka proti mestu. Na čelu konjenik z državno trobojnico, za njim; 14 krepkih konjenikov v narodnih nošah, za konjenico nad 40 kolesarjev z okrašenimi kolesi, za kolesarji polnoštevilna godba »Sloge« iz Ljubljane, za godbo prapora podružnic iz Ptuja in Jesenic, za prapori člani Izvrševalnega odbora in gosti iz Dalmacije, zastopniki Delavske zbornice, westfalskih Slovencev, različnih nacionalnih društev,
KONGRES V NA
Ko je povorka dospela pred Narodni dami, se je množica podala v: dvorano, ki je postala kaj kmalu pretesna za tako številne udeležence kongresa. Odprl se je tudi balkon, pa tudi ta je bil kmalu natlačeno poln in se je pomagalo s tem, da so se odprli balkoni ob dvorani, ki so se tudi gosto zasedli. Vsepovsod vse polno, pred vrati in pred Narodnim: domom nekaj stotin ljudi, ki ne more v dvorano, a se ne razidejo, čakajoč ugodne prilike, da smukne vsaj za trenutek v dvorano in vidi ter sliši svoje voditelje. Precej časa je trajalo, da se je navdušena množice pomirila.
V dvorani so zadoneli mogočni akordi narodne himmie in vse ije vstalo ter zapelo z godbo.
(Po odsviranju narodne himne je predsednik tov. Rudolf Juvan otvoril
članstvo (podružnic in končno članstvo kranjske podružnice in nepregledna vrsta- domačega delavstva.
Povorka je dospela v mesto in bila pozdravljena pp velikem številu narodnih trobojk, ki so ponosno plapolale prvič v pozdrav narodnemu delavstvu ki je prihitelo v naprednii Kranj manifestimaiti za svoje pravice. Precej časa je trajalo da so zadnji udeleženci povorke dospeli ma trg in se razvrstili pred (magistratom'.
Pozdrav kranjskega župana.
(Viharno pozdravljen (je Stopil župan (mesta (Kranj g. Ciril Pirc na govorniški oder in nagovoril delavstvo z naslednjim' govorom,:
»V zadoščenje si štejem! da morem kar najprisrčneje pozdraviti narodne delavce ki so prihiteli v Kranj manifestirat za svoje pravice. Ko srnjo pred leti vpostavili tekstilno industrijo in skušali tako omiliti brezposelnost, se je izrazila bojazen, da Kranj ne bo mogel več vzdržati pozicije naprednega! narodnega elementa. Pa vendar je! Z industrijalizacija Kranja je delavstvo postalo sestaven del meščanstva. Mestna občina bo vedno vpoštevala to, zato računamo tudi na njegovo pomoč. Lepše ne moremo proslaviti današnjega1 dne, kakor da se predvsem' spom-niimo s hvaležnim' srcem viteškega kralja! Naj živi naš jugoslovenski kralj!«
Ob zadnjih besedah kranjskega župana (je množica Vzklikala Jugoslaviji in kralju, godba pa je zaigrala državno himno.
Za pozdrav se je zahvalil županu predsednik NSZ tov. Juvan, ki je v svojem, govoru poudarjal, da je nacionalno delavstvo rado prišito v Kranj, Vedoč, da bo sprejeto z navdušenjem in bratski. Posebno je naglasa! gostoljubnost, nacionalnost in naprednost Kranja. Kranj mora to ostati. Skrbeti pa mora, da tudi delavstvo ne bo zapostavljeno in da dobi svoje pravice.
Po govoru tov. Juvana se je povorka 'zopet uredila in šla ab zvokih godbe proti Narodnemu domu. Vso pot je bilo narodno delavstvo deležno živahnih pozdravov občinstva, ki je tvorilo špalir povorki nacionalnega delavstva.
:ODNEM DOMU.
kongres in pozdravil predvsem! delavstvo — članstvo podružnic, ki se ni strašilo ne časa ne truda, da je prihitelo v tako impozantnem številu na svoj vsakoletni kongres. Pozdravil je dalje zastopnika sreskega poglavarja g. Deu-a, ljubljanskega župana g. dr. Dinko (Puca, kranjskega (župana g. Cirila Pirca, zastopnika naprednega tiska, bivšega ministra g. dr. Alberta Kramerja, zastopnika Jugoslovenskega sokolskega saveza br. Janko Sajovica, zastopnika Delavske zbornice tov. Dragotina Kosma in mnogoštevilne zastopnike drugih nacionalnih in strokovnih društev, med njimi zastopnike Udruženja nacionalnih železničarjev in brodarjev, predsednika Juh-a, tajnika Vertačnika, dalje podpredsednika Zveze dhuštev privatnih nameščencev tov. Joško Zemljiča. Posebno prisrčno
in toplo pa je predsednik pozdravil zastopnike kršne Dalmacije, med njimi tov. Antona Kliškiča, predsednika dalmatinske organizacije nacionalnega delavstva, kakor tudi zastopnika naših izseljencev na (Nemškem, Holandskem in v Belgiji tov. Pavlo Bolho. Drage goste so zborovalci navdušeno po-ždravljaliu
Po pozdravu je tov. Juvan otvoril kongres z naslednjimi besedami:
»INarodno delavstvo se je zbralo v Kranju, ker se zaveda, da bo tu sprejeto, kakor damiai, saj ima tu stotine svojih tovarišev. Obenem' je bila želja vodstva NSZ, da pokaže slovenskemu delavcu lepoto gorenjske zemlje in močni industrijski razvoj njene metropole. Velik je današnji praznik, ko (manifestira delavstvo z narodom za edinstveno narodno državo in istočasno za svoje pravice. Danes prvič zborujemo v nedeljivi državi Jugoslaviji. (Navdušeni živio-klicit.) Pozdrav-Ijamlo zgodovinski čini 3. oktobra in izražamo kralju globoko udanost in zahvalo za simpatije napram delavstvu. (Viharno ploskanje in klici »Živio kralj«.) Naše delavstvo si pridobiva naklonjenost povsod. Uverjen sem, da bomo prihodnjič manifestirali na kongresu edinstvene narodno strokovne zveze za vso Jugoslavijo. Danes polagamo račbne o svojem delu, ki je bilo v preteklem letu zelo uspešno. Dokazali smo, da je (NSZ za konstruktivno delovanje v državi. Nami je narodnost ideal, s katerimi bomo dvignili delavca v poštenem: prizadevanijui za svoje pravice. Izražamo vse svoje zaupanje domovini in če se nam očita to kot greh, zijavljam da smo na ta greh ponosni. Naj živi enotna fronta nacionalnega proletarijata v Jugoslaviji! (Vihamo.1 odobravanje.)
S posebno toplimi besedami se je predsednik potem spomnil vseh med letoms umrlih članov NSZ, spomnil pa se je tudi narodnega voditelja pok. dr. Gregorja Žerjava, soustanovitelja in delavskega boritelja tov. Ivana Bu-fona iz Trsta in češkega tov. pok. predsednika ČOD Bufivala. Zborovalci so pokojnikom izkazali čast s trikratnim: »Slava!« klicem..
Ob koncu svojega govora je predsednik tov. Juvan otvoril kongres.
Pred prehodomi na dnevni red je kongres pozdravil kot prvi ljubljanski župialn g. dr. Dinko Puc, za njim je pozdravil kranjski župan g. Ciril Pirc. Nadalje so pozdravili kongres (minister n. r. g. dr. Albert Krainer, dalje tov. Drago Kosem v imenu Delavske zbornice, Janko Sajovic za Sokolstvo, Pajvel Bolha za naše izseljence na Westfalskem, Holandskem in v Belgiji, tov. Leopold Juh za Udruženje nacionalnih železničarjev in brodarjev, tov. Joško Zemljič za Zvezo društev privatnih nameščencev in dr. Dolar za Cirif-Metodovo družbo v Kranju. Vse govornike so zborovalci burno akla-mirali. Končno je pozdravil kongres tudi predsednik dalmatince v tov. Anton Kliškič, katerega pozdrav prinaša-mo v celoti:
ZANOSNE BESEDE BRATOV IZ DALMACIJE.
Braćo i drugovi.
Kao presjedniku Radničkog Strukovnog Saveza! Jugoslovenskih Nacionalista u Splitu, dozvolite imi da vas pozdravim najsrdačnije u ime čitavog nacionalnog i svijesnog radništva Splita) i cijele Dalmacije. Pozdravljam vas jednako sve, Srbe, Hrvate i Slovence. jer su naši interesi u Jugoslaviji zajednički, a dobrobit jednih donijeti će dobrobiti 1 drugima. Napose pak pozdravljam našu agilnu braću Slovence, koji, su ovaj važni kongres organizirali i spremili!
Radništvo u Dalmaciji tek je u sta-dijjtu! organiai.ranja, Jer je Dalmacfija istom u novije doba dobila jaču industriju, a tek do nedavno bilo je čitavo radništvo Dalmacije zaposleno u malom obrtu. Val internacionaliiosti i anaoionalizma, importiran k nama iz tudjine, zahvatio je i dobar dio dalmatinskog radništva, pa su nepozvani i nesposobni vodje znali često da nehotice ili hotice služe tudjini interesima, protiv interesa čitave Jugoslavije, kao i protiv čisto radničkih interesa. Ali nacionalno radništvo Daimac-je se budi i okuplja sve više radnika u svoje redove. Radništvo biva sve više razočarano djelovanjem svojih razornih vodja i upoznava, da ono ne može napredovati niti poboljšati svoje socijalne prilike u rušenju i dezoigani-zaciji, već jedino u srednjoj, demokratskoj, naprednoj te gospodarski j nacionalno razvijenoj državi. Ono mora odlučno štititi i unapredjivati svoje stručne interese, ali isto tako kao ostali staleži, kao seljak i mornar, kao čovjek nauke in činovnik, treh# da pomaže i napretku cjeline, napretku čitavog naroda. Jer ako čitavom narodu nije dobro, ne može biti ni radniku dobro.
Radništvo u .Dalmaciji počinje to naročito razumijevati, gdje gramzivo oko tudjina nastoji da domaće radništvo istisne, te da ga izrabi moralno i materijalno. Radništvo u Dalmaciji razumije dobro, da čim čitav naš narod bude jači, čim naša država bude složnija i moćnija, da će to tudjinu tim teže uspijeva ti. Svaka država i svaki narod treba da bude potpuni gospodar u svojoj kući, pa tako i Jugoslavija. Jedino tako može biti i radniku dobro. Naša najjača industrija u Dalmaciji, industrija cementa, dobrim dijelom je još uvijek u stranim' rukama, a naročito u talijanskim. Mi smo na granici, u neprestanom: dodiru sa stranim brodovima, pa nam je teren tim teži. Opasnost neprijateljske i razorne propagande kod nas je zbog toga velika kao malo gdje. Mi smo u mnogimi slučajevima ustanovili postojanje te pro^ pagande, te protunarodnih i proturad-ničkih tendencija.
Iz svih tih razloga, mi smio ustanovili naš savez, da radničku omladinu odgajamo u svijesti svojih strukovnih prava i dužnosti, u borbi za ta prava, ah isto tako ii u borbi protiv razornih struja, protiv uplitanja tudjih intere-
R. Juvan:
SoeiaCna poCUi&a
me&ia (prage.
Na osnovi zakona z dne 6. februarja 1920 se je ustanovila Velika Draga in se je k osmim okrajem mesta Drage priključilo še 37 občin iz neposredne blizine Prage. Te občine so bile pred priključitvijo povsem različnega gospodarskega in socialnega značja in so imele tudi različno stopnje razvoja. Dokler so bile te občine samostojne, so imele razne načine, kako zadovoljiti svoje občane. Ni bilo še govora o potrebi sociala®-ga skrbstva, temveč predvsem o podpiranju ubožnih. Mnoge občine niso prekoračile okvira podeljevanja miloščin. Delovanje večine teh občin mi zadovoljivo na polju socialnega skrbstva ne z načinom, ne z obsegom. Šele ujedinjena Praga je pričela izvajati reforme moderne socialne politike. Na eni strani veliko bogastvo, pretirani luksus, nočno
življenje, na drugi strani beda in lakota onih, ki prebivajo na periferiji. Poleg tega so tudi velike neprijetnosti glede pristojnosti, ker je tudi v češkoslovaški merodajno desetletno bivanje za pridobitev domovne pravice.
Zakonska osnova tako' zvanega socialnega skrbstva je v bistvu ista, kakor je bila pred dvajsetimi in vefi leti. Spremenilo se je le naslov, skrb za ubožce se je nadomestila s socialnim1 skrbstvom. Toda s to spremembo pa se je spremenilo tudi način, na podlagi katerega se je izvajala socialna politika.
IPrva izvoljena uprava mesta Prage, si je bila takoj svesta svoje naloge napram socialno šibkejšim. Zavzela se je v smislu plemenitega človečanstva pre-zidenta Masaryka. Izdelan je bil sistematičen delaven program, ki se je postopoma izvajal. Posvečalo se je posebno pažnjo otrokom in onemoglim. 'Storilo se je vse, da se zdravje dece očuva in učvrsti in da bi od dela onemogli starčki imeli mir in negovanje. Razume se, da se je v novih smereh delavnosti občinskega socialnega Skrbstva vršilo s
! sodelovanjem vzgojnih in zdravstvenih j funkcionarjev.
Pred ujedinjenjem je vsaka občina, ki danes tvori glavno mesto Prago, imela svojo lastno upravo tudi v vpra-| šanjih uboštva, socialne politike in ; zdravstva. 'Sedaj je uprava socialnega j skrbstva za vse mesto centralizirana. ; Toda vsako poizvedovanje socialnega S značaja, stavljanje predlogov za indivi-! dualno pomoč, odločanje o nujni potrebi | in nadzorstvo nad socialnim skrbstvom : je decentralizirano. To delo vršijo' uradi in voljeni socialni zbori v poedinih delih mesta. Nasprotno pa so vsa načelna vprašanja, sestava programa in proračuna centralizirana. Zato se voli osrednji socialni zbor glavnega mesta Prage s posameznimi 'Strokovnimi komisijami. Njegove agende vrši osrednji socialni urad in mestni (okrajni) socialni uradi.
Organizacija socialne uprave je izvedena 1. osrednji socialni zbor, 2. mestni (okrajni) socialni zbori, 3. osrednji socialni urad in 4. okrajni socialni uradi. Osrednji socialni zbor tvorijo predsednik in dva' podpredsednika, katere izvo-
! h občinsko zastopstvo iz svoje srede.
| Dalje trideset članov, katere izvoli občinski zastop, izmed teh pa mora biti polovica članov občinskega zastopa. Člani zbora so tudi predsedniki okrajnih socialnih zborov in še po en član, izvoljen od okrajnih socialnih zborov. Poleg teh pošljejo v socialni zbor po enega zastopnika: ministrstvo za zdravstvo, zastopstvo oblastne samouprave, policijsko' ravnateljstvo, deželno civilno sodišče, mestni fizikat, osrednja organizacija Rdečega križa, Masarykova liga proti tuberkulozi in podobne organizacije. Osrednji socialni zbor šteje 64 članov. Občinsko zastopstvo more na predlog socialnega zbora razširiti sodelovanje tudi na ostale sorodne institucije.
Predsednik, podpredsednika in čiani osrednjega zbora, ki so člani občinske uprave, so izvoljeni za dobo, dokler traja njih funkcija v občinski upravi, zastopniki organizacij in uradov za dobo treh1 let. Ako se med to dobo izpiazni kako mesto, se volijo novi zastopniki na isti način.
(Dalje prihodnjič.)
sa, a za dobro države i naroda. Mi u našem Saveau odigajamo radnike u znanju i kulturi, u marljivosti i ljubavi, u svijesti i nacionalnom te ljudskom) iponosu. Uspjeli smo naći lijepe prostorije i razviti jaku djelavnost, ali u tome treba dat nas podupru i drugovi iz ostalih krajeva. Prilike našeg radništva u Dalmaciji nisu nii strukovno ni socijalno zadovoljavajuće, i mi se moramo boriti, da ilh poboljšamo. Naša riječ i naše Potrebe treba da se lupoznatdu na najvišiimi mjestima, te da se njima izid je u susret, prema duhu napretka i pravice. Radništvo je važan faktor u svakom narodu, pa narod ne može napredovati ni (biti sredjen, ako i radništvo njegovo ne bude zadovoljno. \
Mi se dakle moramo čvrsto povezati i organizirati za rad i za borbu. Ne za razorne revolucije, već zai borbu, koja će nam; donijeti bolji život. Ali, kao što narod ne može bez nas, još manje tmiožemo mi bez naroda i bez držale. Stoga svi moramo poraditi na slozi i radu u Jugoslaviji, na konsolidaciji prilika i na podizanju općeg blagostanja. Drugi narodi znaju dobro, šta je solidarnost. Baš nedavno je list »Fiamlma« u Trstu oštro optuživao neke industrije, što drže zaposlena sama tri Jugoslovena. A naših poslodavaca ima nažalost, koji drže zaposlene čitave redove stranaca, dok naše radništvo stradava. To se mora spriječiti svakako! Za to treba da se pobrine državna vlast, a protiv takovih poslodavaca mi ćemo poduzeti borbu! Jer. kaida mi siromašni radnici možemo da se borimo za narodnost i da često trpimo zbog toga, onda treba da i poslodavci zmaju, da je nacionalni princip i njihova dužnost. Tko. to ne razumije, sam. se isključuje iz naroda i iz države!
Ja završavam sa željom- da naš rad uspije do kraja, na korist radništva čitave Jugoslavije, na dobrobit naroda i države i. uz poklik: Živio Kralj! Živilo nacionalno radništvo! — Živila Jugoslavija! —
Lep pozdrav tov. Kliškića so zborovalci sprejeli z, burnim odobravanjem.
Prisrčna zahvala delu.
Še se niso zborovalci docela pomirili navdhlšenja ob izražanju simpatij tolikih odličnih predstavnikov različnih
REFERAT TOV. IDR. BOHINJECA O
Takoj uvodoma je treba ugotoviti eno: vse pomembnejše države imajo danes poleg obveznega bolniškega in nezgodnega zavarovanja uvedeno tudi starostno, invalidno in brezposelno zavarovanje. Odkar se plodonosno uveljavlja Mednarodni urad dela, prodira misel zavarovanja za vse življenske neprilike deflavca in nameščenca v naj-oddalljenejše dele sveta.
Že te ugotovitve kažejo neobhodno potrebo uvedbe starostnega, invalidnega in brezposelnega zavarovanja tudi v naši državi. Naš zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 je zakonito uredil tudi zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti ter; je predpisal, da ima izvajanje teh panog zavarovanja stopiti v veljavo dne 1. julija 1925. Žal pa je 'bilo kasneje s finančnim zakonom določeno, da; se pričetek izvajanja starostnega in invalidnega zavarovanja odloži na nedoločen čas. Ako bi se to ne bilo zgodilo, bi bilo delavstvo danes že dejansko deležno blagodejne gospodarske moči takega zavarovanja.
Odložitev socialne preskrbe starih in onemoglih delavcev so takrat utemeljevali s trditvijo, da »naše mlado gospodarstvo ne prenese tako velikih socialnih bremen.« Vzroki pa so. ležali globlje: v pomanjkanju socialnega čuta: na-pram delavstvu, v primitivni miselnosti, ki tiči še cesto v našem gospodarstvu in ki se praktično izraža v po-vdarjanju egoističnih tendenc, v pomanjkanju čuta solidarnosti nap ram splošnim 'narodnim potrebam. Odložitev uvedbe starostnega in invalidnega zavarovanja je imela svojo resnično utemeljitev v naših takratnih razdivjanih političnih razmerah in v splošni upravni neurejenosti.
Izgovor na gospodarske prilike ne ■drži. Prav dobro se zavedamo, da naše
oblasti in korporacij, ko je pred predsedniško mizo stopil zastopnik kranjske podružnice tov. Ivo D e r č a v spremstvu dveh tovarišic, ki sta nosili lepa šopka, ovita z narodno trobojko. Tov. Derča je v imenu vsega članstva izrazil centralnemu predsedniku tov. Rudolfu Juvanu najprisrčnejšo zahvalo za vse njegovo delo in požrtvovalnost v organizaciji. S klicem: »Naj živi naš predsednik!« je tovariš. Derča poklonil tov. Juvanul krasen šopek. Navdušeno ploskanje in živio-klici so pokazali, da je naš predsednik res priljubljen med svojim članstvom. Drugi šopek je tov. Derča s primernimi besedami iziročil odličnemu borcu za delavska prava in voditelju nacionalnega delavstva v Dalmaciji tov. Antonu K1 i š k i ć u, kar je zopet izzvalo morje navdušenja. Tov. Juvan in Kliškič sta se ginjena zahvalila na taki pažnji s strani kranjske podružnice.
Pismeni pozdravi kongresu.
Predsednik tov. Juvan je ob splošnem navdušenju prečrtal došle brzojavne in pismene pozdrave. Med prvimi je bila brzojavka Ceskoslovenske Ofoec Dčlnicke iz Prage, ki obžaluje, da ni mogla odposlati svojega zastopnika, kongres prisrčno pozdravlja in mu želi največ uspeha. Na predlog predsednika se je odposlalo ČOD v Prago pismen pozdrav. Dalje so kongres pozdravili Društvo rudniških nameščencev v Trbovljah, prvoboritelj nacionalnega delavstva v Dalmaciji tov. Ljubomir Petrič, Organizacija praktičnih elektro in strojnih tehnikov v Ljubljani, Zveza kulturnih društev s pismom njenega predsednika direktorja g. Juga, Sokolsko društvo v Kranju, podružnica na Viču in mnogo drugih narodnih društev in prijateljev NSZ.
Referati.
Ko je nastala v dvorani popolna tišina. je predsednik 'razglasil prehod k dnevnemu redu in podal besedo prve-
dr. Joži Bohinjcu, ki je referiral o sta-
mu referentu podpredsedniku NSZ tov. rostnem in brezposelnem zavarovanju. Za njim je referiral tov. Ivan Tavčar o položaju in zahtevah delavstva.
Oba referata so zborovalci poslušali z vso pazljivostjo in sta oba referenta žela ob konciu izvajanj Veliko odobravanje.
STAR. IN BREZPOS. ZAVAROVANJU
gospodarstvo ne preživlja rožnatih dni. Ni nam mehko postlano. Toda težke borbe preživljajo danes gospodarstva vseli držav, vendar pa ta gospodarstva gledajo tudi na socialne potrebe svojega naroda in v borbi za obstoj ih razvoj kalkuliralo tudi s temi potrebami. Vzgledi nam kažejo, da tudi sllabejša gospo-darsitiva niso zaostala v svojem nalpred-ku, ako so uvedle njih države vsaj skromno socialno zavarovanje v vseh panogah.
'Gospodarski krogi vedno povdarjajo, da so socialna bremena pretežka, vendar pa so te trditve pretirane. Račun nam pravi, da bi obremenitev gospodarstva po uvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja znašala komaj 2 do T odstot. režije. Na kurzne izgube, na razna stvarna zavarovanja odipade večji odstotek. Pri socialnem zavarovamju pa gre za žive ljudi.
Po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 je premija za starostno in invalidno zavarovanje določena na 3 odstotke, vsled česar odpade na podjetje le 1.6 odstotka. Ta nizki odstotek vendar ne more pomeniti nevarnost za razvoj gospodarstva. Tudi delavec živi v težkih prilikah, pa je vendar pripravljen prispevati za uvedbo starostnega zavarovanja.
To zavarovanje je mišljeno zelo skromno, saj bi povprečna pokojnina znašala le 300—400 Din. In tako skromne podpore naj bi naš delavec po 30- ali večletnem poštenem delu ne zaslužil?! Pri tem pa v gospodarstvu socialno zavarovanje daleč ni najvažnejši faktor. Bremena za socialno zavarovanje niso glavna, ki vplivajo na rentabilnost. Sredstev za povždigo rentabilnosti je mnogo in oni, ki je sposoben, jih bo našel: dajte gospodarskim edinicam sposobnejše uprave, regulirajte trg, uredite
dobre tarife za prevoz in smotreno carinsko politiko.
Ako pa kljub temu gospodarstvo na uvedbo starostnega ih invalidnega zavarovanja ne more pristati, ako bi moralo kaj prispevati, potem naj nova bremena prevzamejo država in samoupravne edinice. Vsi sloji in stanovi so že preskrbljeni za starost in onemoglost bodisi na podlagi socialne preskrbe, bodisi po privatnem zavarovanju. Zato je čas, da tudi delavec pride na vrsto. Občine so danes že dolžne skrbeti za onemogle občane po tako zvanem ubož-nem pravu. Moderna demokracija pa zavrača miloščino in hoče, da imej vsak državljan zakonito pravico na starostno 'zaščito. Občinski proračuni bi bili s starostnim zavarovanjem razbremenjeni. 'Poseben interes na uvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja imajo zlasti kmečke občine. Danes delavec pusti svojo mladost in delovno silo v rudniku ali v mestni tovarni, na starost pa gre v svojo rojstno občino, ki naj zanj srk-bi, občina, v kateri je delavec ustvarjati njeno blagostanje pa je' prosta te dolžnosti.
■Manifest kralja od 6. januarja 1929 je povdaril, da bo naloga države, da tudi delavstvu da starostno preskrbo, j Kakor smo že pogosto videli, kako naš | kralj z modro prevdarnostjo in odloč-| nostjo lomi s predsodki in pomisleki,
! tako z živo vero pričakujemo dne, ko ! bo kralj podpisal tudi uvedbo starostne-| ga in invalidnega zavarovanja. Saj bo to eno zelo močnih sredstev za konsolidacijo naše ljubljene' države.
Preskrba brezposelnih
je v bistvu enaka preskrbi starih in onemoglih. človeška družba, organizirana v državah, je dolžna, da vsakomur nudi materijelni in moralni obstoj, kadar nima možnosti ali sposobnosti, da si z lastnim delom služi svoj vsakdanji kruh. Nezakrivljena brezposelnost je posledica padanja gospodarske konjunkture. Odobravamo brigo države, da se krize gospodarstva v takih slučajih ublaže, napačno pa bi bilo videti samo en del posledic in razmotrivati le o tem, kako gospodarstvu pomagati. Treba je misliti tudi na drugi deli posledic: na brezposelnega človeka, katerega družba ne sme prepustiti usodi. Brezposelnost je morda nevarnejša kakor onemoglost in starost. Gotovo je nevarnejša v moralnem pogledu. Mlad človek, ki je brezposeln, lahko zaide na stranpota. Iz brezposelnega, ki hrepeni po delovni priliki, se razvija s časom delamržnež, ki je nevarnejši, kakor si morda mislimo. .
Mi nočemo mrtvega brezposelnega zavarovanja. Mi hočemo produktivno
Ideja socijalne politike in boj za delavsko enakopravnost
stopata v novejši dobi v ospredje državnih problemov. Naloge socijalne politike so v povojni dobi podvojene, ker ne zadevalo samo ročnih delavcev, ampak tudi duševne delavce in velik del tako zvanih srednjih slojev in to v Vseh onih deželah, kjer se zbira delovno ljudstvo v večjih centrih.
Nemogoče je danes omalovaževati so-sicajlno politiko, ampak jo moramo staviti na prvo mesto, kadar rešujemo javna vprašanja. Socijalna politika ne more biti več le zadeva nekaterih teoretikov ali organizacij, aimpak mora preiti v praktično javno urejevanje življenja delovnih množic, ki so temeljne in gonilne sik’ vsake države.
Delavska socijalna zakonodaja.
Pri nas imamo v glavnem samo dva važnejša zakona sočijalno-politične vsebine: zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev. Popolnoma nerešeno je pa še vprašanje starostnega in invalidnega zavarovanja delavcev, rudarsko zavarovanje čaka že dolga leta ureditve, vajenci so zaščiteni le po zastarelem obrtnem redu, manjka zakon o kolektivnih pogodbah in minimalnih mezdah, zakon o zavarovanju za slučaj brezposelnosti; stanovanjska mizerija še vedno straši.
V zadovoljnosti širokih vrst naroda je moč države. Na socijalni politiki je v Jugoslaviji zainteresiranih najmanj dva
brezposelno zavarovanje, t. j. hočemo ustvarjanje delovnih prilik. V tem pogledu morejo tudi občine veliko storiti z ustvarjanjem raznih del, pri katerih zaposlujejo brezposelne. Državna gospodarska in finančna politika mora omogočiti ustvarjanje novih delovnih prilik, da tako realizira preventivno brezposelno zavarovanje. Zato je delavstvo na gospodarski politiki države zelo interesirano.
Za nas ima brezposelno zavarovanje še posebno važnost: z njim preprečujemo izseljevanje in ohranjujemo sebi dobre delovne moči. To je za nas velike nacijonalne važnosti.
V ozki zvezi z zavarovanjem kot takim je vprašanje ureditve' posredovanja dela in izenačevanja delovnega trga. Danes imamo borze dela, katerih organizacija pa ne odgovarja potrebam. Treba je večje decentralizacije posredovanja dela, ker mora biti vsakemu brezposelnemu delavcu omogočeno, da baez najmanjših sitnosti more iskati noyo zaposlitev. Posredovanje dela je treba priključiti ali na ekspoziture OUZD ali na občine.
Važno pa ostane še vedno vprašanje brezposelnega zavarovanja v ožjem- pomenu besede. Vsa prizadevanja preventivnega značaja brezposelnosti ne bodo odpravila in vedno bo večji ali manjši odstotek takih, ki dela ne morejo dobiti ter so zato potrebni denarne podpore. Ta denarna podpora mora biti taka, da skromno zadošča za preživljanje.
Brezposelno zavarovanje poznajo danes vse države, gospodarsko močne in gospodarsko slabe. To socijalno dolžnost in mednarodno obveznost bo morala izpolniti tudi naša država. Dokler reorganizacija Borz dela ni izvršena, je potrebno, da pri Drž. hipotekarni banki zbrana sredstva za pomoč brezposelnim pridejo v eni ali drugi obliki dejansko med brezposelne, le en del naj bi se morda rezerviral kot fond za modernejšo ureditev tega zavarovanja'.
Neodložljiva postaja potreba po popolni zgraditvi celotnega socijalnega zavarovanja. To ne sme biti samo zahteva delavstvas ampak tudi zahteva vse naše javnosti, zlasti občin. Socijalno zavarovanje je postulat naše notranje državne konsolidacije, naše socijalne kulture in našega ugleda v svetu. Država brez popolnega socijalnega zavarovanja ni popolna. Vzporedno s skrbjo za po-vzdigo materijalniega blagostanja kmeta naj gre tudi prizadevanje za povždigo materijalnoga blagostanja delavca. Potem bo naš narod močan, ponosen na svojo državo in ji do skrajnosti vdan ter pripravljen tudi k žrtvam.
milijona .prebivalcev. To znači, da je delavsko zaščitno in zavarovalno pravo življenjsko vprašanje velikega dela državljanov naše države. Uverjeni smo, da bo krepko socijalno-politično udejstvovanje države prav znatno pripomoglo k ureditvi vseh državnih problemov, k moči in ugledu države na znotraj ih na zunaj.
Delavstvo polaga veliko upanje na manifest svojega kralja. Popraviti se morajo krivice, ki so se poprej godile ravno nad delovnim ljudstvom. Med delovnim ljudstvom je treba ustvariti zadovoljstvo in živo vero v pravjčno in soeijalho čutečo vladavino. Država je za vse in gospodarskim krogom mora biti jasno, da: je novo stanje v državi zato tu, da predvsem pomaga najrevnejšim in najpotrebnejšim.
Klic po reviziji socijalne zakonodaje.
Takoj prvi dan, ko so bili izdani socijalno zaščitni zakoni, so naleteli na odpor mnogih gospodarskih krogov. Brez vsake prave utemeljitve so zahtevali odpravo dobršnega dela socijalhe zaščite in tudi sedaj še vedno znova zahtevajo revizijo socijalne zakonodaje, pri čemer mislijo seveda njeno redukcijo.
Delavstvo tudi ni popolnoma zadovoljilo z obstoječo socijalno zakonodajo, vendar pa ne smatra za najnujnejše, da se ^socijalna zakonodaja revidira, temveč smatra za važnejše, da se vsi socijalni zakoni ih naredbe v polnem obsegu izvajajo. Šele potem, ako bi se
REFERAT TOV. IVANA TAVČARJA O NAŠIH NAJVAŽNEJŠIH ZAHTEVAH.
pri izvedbi pokazale zapreke ali nedo-statkii, naj se zakoni in naredbe popravijo, toda le v znamenju napredka in socijalne 'miselnosti.
Odpor nekaterih gospodarskih krogov proti napredni socijalni zakonodaji ‘je gotovo nazadnjaški. Ravno socijalna zakonodaja je zadnje desetletje pri nas ■pokazala najboljše rezultate in delovanje socijalnih ustanov je silno mnogo pripomoglo k unifikaciji celokupne državne administracije.
Delovni čas.
Naša socijalna zakonodaja predpisuje dnevno delo 8 do 10 ur, vendar pa se ta delovni čas v resnici le malokje izvaja.
V obrti in trgovini se dela do 13 ur dnevno in tudi industrija rada prekoračuje •zakoniti delovni čas. Ne samo v interesu delavštva, ampak tudi v interesu splošnosti pa je, da se delovni čas strogo zakonito uredi in uvede osemurno delo.
'Geslo, čim daljši delovni čas, lem' večja produkcija, ne driži. Človek ni mrtev stroj in je njegova delovna sposobnost v tesni zvezi z dellovriim časom. Telesni napori so omejeni. Veselje do dela in pozornost pri delu more trajati le gotov čas.
Higijenski muzej v Draždanih je preiskal efekt enega delovnega dne. Za podlago svojih raziskovanj je vzel pričetek dela ob 7. zjutraj in konec ob pol 6. zvečer s polurnim opoldanskim odmorom. Higijenski muzej je ugotovil delovno sposobnost ob 7. uri z 90%, ki so narastli do 8. ure na 100%, potem je pa delovna sposobnost padala do 12. ure j na 80% . Ob pod 1. je higijenski rmigej kvalificiral delovno moč zopet z 90%; do 2. ure je narastla za 95%, potem pa rapidno padala, da je znašala ob pol 6. zvečer le še 65%.
Splošno podaljšanje delovnega časa od 8 na 12 ur mora imeti za posledico odpust najmanj ene tretjine zaposlenih delavcev. Ker je pa mogoče delovno silo le do gotove meje izrabiti, ne bo imiel odpust delovnih moči, oziroma podaljšanje delovnega časa za posledico zvišanje produkcije, ampak le drugo razdelitev dela. Nova razdelitev dela ima lahko koristi za posamezne obrate, za Splošnost je pa gotovo škodljiva. Kon-sumna moč delavstva pade, zveča se pa brezposelnost in javno breme za armado brezposelnih.
Mezde in zdravstveno stanje delavcev.
Stanje mezd je nizko. Rudarska družina ne more živeti z 800 do 900 Din mesečnih prejemkov. Prav tako je jasno, da je za tekstilnega delavca ali delavko mezda 3 do 3.50 Din na uro nevzdržna in spričo carinske zaščite in do-
bičkov tekstilne industrije neumljiva. Slaba je mezda v kemični industriji, nekoliko boljša v železni industriji, kjer pa tudi navzlic težavnosti dela ne presega povprečja;6.50 Din na uro. Papirniška industrija plačuje povprečno po 4 Din od ure. Kamorkoli pogledamo, povsod samo mezde, ki še zdaleka ne dosegajo eksistenčnega minima.
Ali je potem čuda, da telesno propadajo delavci in z njimi vred njihove družine? Tuberkuloza zahteva letno več žrtev. Umrljivost otrok znaša v Jugoslaviji 17.5 proti Franciji 8.5, Angliji 7.5 in Holandiji 5.1. Umira naš mladi zarod, tuji kapital pa izvaža bogastva iz naše države. V‘se to so dejstva, ki kriče po zboljšanju mezdnega položaja naših delavcev.
Racijonalizacija dela.
Tudi pri nas se podjetja racijonahzi-rajo, produkcijska možnost delavstva narašča. Da navedemo dva primera:
Rudarski delavec je izkopal 1. 1920. 99.2 tone, 1. 1927. pa 159.8 tone premoga. V papirniški industriji je narastla produkcija na delavca od leta 1926. do leta 1928. od 20.462 kg na 22.961 kg papirja.
Koristi od dviga produkcije pa ni imel delavec, kajti njegova mezda je ostala ista, ali je pa celo padla. Tudi tam, kjer sc mezde niso' znižale, se je s številnejšo uporabo žensk in otrok v tovarnah znižala skupna mezdna vsota.
Izseljevanje delavcev.
Statistični podatki Delavske zbornice kažejo, da znaša letni prirastek dela-j zmožnega prebivalstva v Sloveniji 6000 oseb. Vsako leto bi morale torej naša industrija, obrt in trgovina nanovo zaposliti 6000 delovnih moči. Ker pa to ni mogoče, je naravna posledica, da išče naše delavstvo v tujini svoj zaslužek.
Pred vojho se je iz Slovenije izselilo približno toliko ljudi, kolikor je z naspi prirastek prebivalstva. Med vojno in prva leta po prevratu ni bilo izseljevanja. Zato ni čuda. da se sedaj vrši izseljevanje v večjem obsegu. Be:g v tujino povzročajo tudi nezadostne mezde doma. Naše delovne moči se izseljujejo v Frahcijo, Nemčijo, Belgijo in Holandijo.
Izseljevanju moramo posvečati kar največjo pažnjo. Ne zadostuje fraza: domači delavci naj ostanejo doma, ko pa morajo v tujino, ako nočejo v brezposelnosti umreti od lakote. Izseljeništvo bo sistematično organizirati, skleniti socijalno - zaščitene konvencije z drugimi državami in paziti, 'da se naš izseljeniški kader ne odtuji narodu in državi.
Po podanih referatih je tav. dr. Joža Bohinjec pTečiltal mesohicije, iki so bile soglasno- in z navdušenjem sprejete.
RESOLUCIJE
sprejete na kongresu narodnega delavstva v Kranju, se glase:
I.
1.) iN-anodno zavedno delavstvo je prepričano, da je le v Ikneptei socialno pdHitliianiS zakonodaji liti v njemi strogi izvedbi: mogoč halpreideik države v pravem! pravcu nove demokracije in solidnega gospodarskega blagostanja in ma-predka. iNtaiš iprogram cima za etično osnovo načelo narodnosti:, t. j. brezpogojno zašiSitp narodmih liuteresov. Narodni interesi pa so državni ,interesi. ■Zato pričakujemo,, da bo naš program ima vseh mestih pravilno in 'zadostno ra-ztilmevam, spoštovan im podpiran.
i2.) (Narodno zavedno, delavstvo' s simpatijami pozdravlja vsia stremljenja v državi, ki gredo zla tem, da v državi pride do veljave skrajna pravičnost, socialna1 miselnost im, krepka zaiščitai socialno šibkih slojev. V borbi za to, da naša država postane dobra mati vsem trpečimi, hočemo biti neizprosni in vieirnd sobojevniki. Hočemo, da se v prav vseh vprašanjih ostro podčrta deviza: narod nad vse, vse drugo je podrejenega pomena.
3.) Socialna slilka našega delavstva je žalostna. Zaman se trudijo oni, ki to sliko hočejo zakriti s potvarjanjem dejstev in z enostranskim poudarjanjem! svojih koristi. Verujemo:, da bodo pristojna državna oblasfva ito sliko objektivno ugotovila in po tem mina vina viala svoje ravnanje. Nepotvarjano se mora
čuti klic delavstva po poglobitvi in razširitvi siociallmoMzaščitne zakonodaje in nje praktične izvedbe. Gospodarstvo mora svoja pri zadevanja uravnavati po težnji, da naj med koristi gospodarstva Spada tudi socialna in pravna zaščita delavstva. Delavstvo je del naroda. Z njegovimi interesi je treba računati, drugače ne moirelmo priznati, da bi bilo1 tako gospodarstvo resnično narodno. Najodločneje imoramo protestirati proti, vsem poskusom, iki hočejo pridobi jene socijalne pravice okrniti. Naša socialna zakonodaja je skromna im ne dopušča inobieinihik poslabšanj. Piosiebino nam je mia srcu popolna zaščita osemurnikai, dosledna' izvedba socialnega zavarovanja v treh panogah. Zlasti je 'neodložljiva uvedbaj starostnega in invalidnega zavarovanja. Vsako odlašanje bi morali smatrati kot omalovaževanje naših naj-bistveuejših 'življenjskih zahtev. IBrez-poselnost kvari naše delavstvo moralno lin mate riijalno. Zato je npjno pristopi#' tudi k ureditvi tega vprašanja.
Delavec bo toliko časa brezpraven, dokler njegovo delovno razmerje ne bo urejen 0' ihia kolektivni podlagi in doikler ne bo ,njegova zaposlitev varovana pred vsako samovoljno odpovedjoi. Mezdna In splošna delavska razsodišča, z obvezno ,močjo svojih razsodb morejo' delavstva šele dati pravilno pravno in socialno zaščito.
Sistem obratnih zaupnikov tvori važen pripomočelk za pomiirjenje delavstva v njegovi težki življenjski bombi. Brez dobre ureditve sistema obratnih zaupnikov' je socialna zakonodaja mrtva.
5.	) V borbi za delavske pravice hoče-ibo tesnega sodelovanja z ostalini; delavskimi organizacijami, da s tem pomagamo’ ustvariti enoten nastopi vsega delavstva, kadar gre Za socijalno in pravno zaščito delavstva.
6,	) Zavedamo se, da je organizacija delavstva v državi na narodni podlagi najboljše jamstvo za ližboljšanje položaja (delavstvu. Zato pozivamo delavstvo', da se na tej podlagi organizira,, da utrdi položaj sebi lin državi.
M.
■L) Izpolnitev socialnega zavarovanja je nujna ,socialna in gospodarska potreba. Izgraditev socialnega zavarovanja) je za delavstvo življensko vprašanje in zato sposobno, da v delavstvu utrdi 'ljubezen do dela, države; im maro-'dai. Socialno zavarovanje v vseh panogah je v programu sedanje vlade im objavljeno v manifestu Nj. Vlel kralja z dine .6. 'januarja 1929. iNe vidimo zadržkov, da bi se uvedba zlasti starostnega im invalidskega zavarovanja še dalij časa odlašala. Ako gospodarstvo 'trdi, da navth bremen me more prevzeti in ako vlada to trditev vpoišteva, potem je Samoi dosledno, alko, država v kritje starostnega1 in invalidnega zaivarovanija dobi sredstva v svojih lastnih dohodkih in da to. možnost predvidi že v letošnjem 'proračunu. (Pozivamo (DZ in občino, da z vso doslednostjo podpirajo stremljenje delavstva po uvedbi 'Staro stmeigla im invalidnega zavarovamlja.
2.) Brezposelno' zavarovanje je danes otrganizatorno im materijelno .nepopolno'. iNi organiziramo' na posredovanje dela na 'način, ki bi odgovarjal potrebam delavstva in ni Zadostno preskrbljeno' za denarne podporo brezposelnim. Zahtevamo naveliziadjo organizacije Borz dela in 'materijalno utrditev države in drugih samouprav!?:!! ediimio.
'Preventivno' brezposelno zavarovanje je, izredne važnosti. Zato iželimo1, dia se vsa, .gospodarska in finančnia politika države vodi v pravcu povzdiga produkcije in ustvarjanja novih delov-nih prilik. Piri tem je s primerno zaščito domačih interesov poiskati tudi tuj kapital.
KolomlilzaCiija države bo v znatni meri ublažila krizo brezposelnosti. Zato je temu probi emu po svečati naj večjo pažnjo.
•Sredstva, zbrana za brezposelne se imajo mobilizirati in dati v podporo brezposelnim1.
Po sprejetju resolucij, se je predsed-nlik tov. Juvan ponovno’ zahvalil vsem za talko nepričakovano in častno udeležbo in s pozivom, da se vsi udeležijo nadaljnjih kongresnih prkediittefv, zaključil veličastno delavsko zborovanje. Po dvorani je> zadanega himna »IBej Slovani«, (katero is©' podi vodstvom tov. Vlad-
kota Petana zapeli dOmačl pevci, katerim se je pridružila vsa navdušena množica.
Po kongresu so se udeleženci slikali pred Narodnim domom;.
Skupen; obed.
|V Sokolski1 dvorani Narodnega doma, je bito' prirejeno skupno kosilo gostov in udeležencev. V oikrašerai dvorani so se 'zbrali' številni zastopniki nacijonaitnih društev in delegati, ki so se prijavili k skiupniemu' obedu. Obed, je potekel zelo animirano in je pri obedu svirala neumorna godba »Sloge«.
Po obedu so se' kongresisti razdelili v grupe in si' ogledali Kranj im njega znamenitosti. Zelo veliko je biilo onih, kil so posetili grob našega velikega pesnika Franca Prešerna in glasbenika Dia-vorina Jenka. Med1 obiskovalci teh dveh naših dragih grobov so bili /tudi bratje iz Dalmacije.
Popoldanska ljudska veselica.
IPopoldnie ob 3. se je vršila v vseh spodnjih pinolsforih Narodnega doma velika ljudska vteseHca', na kateri je svirala godba »Sloge« iz Ljubljane im dlomači kvartet. Na veselici, se je zbralo deilavr stvo v kar naijvečjeiro išteviiiu, njemu pa so se pridružili (tudi kmečki fanti in dekleta ih tudi meščanov smo velkO' videli na tej /delavski veselici,.
IŽ:al je čas prehitro potekal in so sie marali' delegati in 'drugi podvizati ma vlak, da dobijo v Ljubljani še zvezo. 'Kranj ima zelo slabe zveze z ostalim' svetom, to smo slišali, o priliki kongresa: neštetokrat.
(Veselica se je zvečer nadaljevala In je bila skozi cel čas zelo animirana. Pole® dveh godb, ki sta nenimoirno Svirali, se je pojavil tudi dicimači pevski zbor, ki je pod vodstvom tov. Beirtka Pofoč-hiika zapel par prav lepih domačih pesmic. Da mi manjkalo na veselici' tudi drugih zabavnih točk se' ■razulme. Z veselice. k] je končala v najlepšem redu, so odnesli vsi najicp.še utisie in znova se je ptoikazaliO’, da se zna tudi: 'delavec po trdem delu pošteno in dostojno za- -bavafi.
Zaključne besede
Veililčiastina .manifestacija naše organizacije je za nami. Naše članstvo je ponovno dokazalo, da sa zaveda velike važnosti1 sitrokovinega tpckreita im da sie ne straši ne zgube šiibtov, ne oddiailfe-mositl, n© .pcmanjkamja sredstev, ne vne-rmena, sploh ga nič ne imoire ovirati, da ne bi v odločilnem trenutku storilo svojo dolžnost in s tem pokazalo svojo ve-liko ljubezen dio organizacije im svojo dlisciiplimirannst.
Kongresni dnevi so za nami. Kdor je bil z nami v Kranju, ne bo lepih dni tako kmalu pozabil. V edino in povsod nrju bioi pbed očmi veliko navdušenje množice, Iki ga bo vzpodbuiialio k novemu! delu, lk večjemu poletu, da utrdi in poglobi' delo v svoti podružnici.
INiacijouialno delavs tvo', ki je pokazalo švojp moč in silo na kongresu v Kranju naj živi.
Narodno-strokovna zveza
Vsem podružnicam. V pirihodnjih dneh razpošlje itajništvo ofcrolžniice radi' 'predavanj. Istočasno ho razposlalo budi 'seznami preda vanj. ki bode letos ua razpolago’. Ppzivamb vse podružnice', 'dia prirede čimveč predlavanj za članisitvo'. Na j ne bo podružnice, ki ne bi priredila vsaj po ono predavanje mesečno. Letos je več prav lepih in žarnimi,vib skioptič-niih predavanj na razpolago'. Po prejemu okrožnice., nia>j vsaka podružnica' napravi načrt in .seznam onih predavanj ki jih želi imeti:.
Kongresne slike. Slike z letošnjega kongresa so gotove. Skupina udeležencev pire d- Narodnim domom1 je prav1 posrečena in bo članstvo s slikami zadovoljno'. Konrad stane 5 Dih. Naroča se jih piri tajništvu, toda le proti gotovini, Z naročilom tje poslati' denar. Na naročila brez denarja1 se ne bo o-zoradio. Slik smo naročili samo omejeno število, zato se je požuriti. Ker so prav lepe, bodo člani gotovo, radi segli po njih. Dobijo se tule!
ražglednice-slike, ki predstavljajo' nagovor kranjskega župana pred magistratom, množico pred magistratom In konjenico. Te stke sie dobijo po 3 Din komad. Naročila ravnotako pri: tajništvu in proti gotovini.
Blagajnikom podružnic. S prevzemom centralne blagajne sem prevzel na .svoje name mtOvo in veliko skrb. Da mi bo ta skrb vsaj Z delom a olajšana, prosim/ in apeliram1 na vse moje tovariše blagajnike podružnic, da v redu pobirajo članarino in mi jo do 10. v mesecu odpošljejo 'Obenem z seznamom članov im obračuna. Bodite tako prijazni in me v /mojem delu podpirajte. Verjemite mli, da sem1 rad prevzel težak posel blagajnika, prepričan, da ne bom osamljen in da bom z vaše strani užival vso podporo. Naj ne bom varan v svojem pričakovanju. Tovariši blagajniki, red in disciplina naj krasi naše članstvo, zato skrbimo mi blagajniki. — Tone Stopar, centralni blagajnik NiSZ.
Izdajatelj: Df. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.