LI5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ENTERED AS SECOND CLAP® MATTER OC^On. T—AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH ?rd 'J^fyesloga tlacij ŠTEV. (No.). 93- CHICAGO, ILL., ČETRTEK 10. AVGUSTA—THURSDAY, AUGGUST 10.) 1922. LETO (VoL) TO IZGREDI MED STAVKARJI IN STAYKOKAZI V JOLIETU. VOJAKI PATROLIRAJO PO MESTU. joliet, 111. 9. avgusta. — Izgredi, ki so izbruhnili v našem tuestu med stavkarji in stavkokazi zadnji ponedeljek so polegli. Na pozorišče izgredov je bilo poklicanih 4. stotni-je vojakov. Ti vojaki so se ravno vračali na vlaku iz Clintona, 111., kjer so opravljali vojaško dolžnost, ko jih je ustavilo povelje generalnega adiutanta Black-a v Princeto-nu, m., da morajo na novo službo v Joliet. — Izgredi so nastali v jutru, ko so se stavkarji zbrali okoli stanovanja nekega Fred Nelsona na Gras-nev ave. in zahtevali od njega pojasnila, zakaj da se je vrnil na delo in postal stavkokaz, ko je pa preje bil član unije itd. Fred Nelson je bil v železniški delavnici delovodja- Ker se je množica nasiljnih stav-karjev večala, in ko je bilo pričakovati resne demonstracije od strani množice zbrane pred Nelsonovim stanovanjem, je slednji obvestil železniške detektive in šerife, kateri so v resnici v kratkem času prihiteli na lice mesta. Četo detektivov sta pripeljala na Hce mesta, šerif "Big Jim" New-kirk in glavar železniških detektivov Reitz. Takoj zatem se je prikazal iz hiše Nelson v spremstvu svoje žene in hčere in detektiva Reitz-a Nelson. Šerif Nevvkirk je zaklical množici: "Kdor ima kaj za govoriti .proti njemu, naj sedaj govori. Ako pa nimate ničesar, tedaj se razgnbite in ga pustite v miru njega in njegov dom!" 'Na ta poziv ni bilo takoj nikakega odgovora, kakor čulo se je le godr-nanje med množico. V kratkem zatem se pa nekdo oglasi in zakliče: "Dajmo in ujemimo šerifa!'' Mej-tem poči strel m šerif Newkirk je pričel omahovati in padel na tla. Pričelo se je streljanje v katerem je padel na mestu ubit glavar železniških detektivov Reitz, ki je bil črez srce prestreljen. Množico so zatem razpršili. Popoldne ob 3. uri je dospela vojaška pomoč, ki je zavzela odgovornost za javni red v okrožju, kjer so izbruhnili izgredi. Vojaštvo je sicer oddalo pir strelov, toda ne v množico, ampak le, kot v svarilo, da naj se ljudje ne igrajo z ognjem. Ti novi dogotki, ki so se odigrali v mestu Jolietu,.nam zopet pričajo, o trdovratnosti železniških magna-tov, ki ošabno naprej prezirajo ubogo delavstvo, ki se bori za svoje pravice. Ako bi železniški magnatje pripoznali delavstvu njegove pravice, do katerih so povseh postavah upravičeni, bi ne bilo življenskih žrtev, ki se množe radi železniške stavke dan na dan po vseh državah v naši uniji. Publika, pa mora gle- FRANCIJA BO NASTOPILA) RAZNE NOVICE. SAMA- AKO POTREBA. London, 9. avgusta. — Na prvem sestanku na londonski konferenci sta si skočila v lase angleški in francoski ministrski predsednik. Poin-care ministrski predsednik Francije je v svojem razburljivem govoru strastno povdarjal zahteve francoske republike in povedal je evropskim državnikom brez vsakega o-vinka naravnost v obraz, da Francija je pripravljena s svojo armado, da nastopi proti Nemčiji, ako slednja ne bo izpolnjevala danih obljub, ki jih je podpisala v Versailles." — Lloyd George je, kot drugi govornik priporočal evropskim državnikom hladnokrvnost. Povdarjal je, da Nemčija je na tleh, in da zavezniki ne bodo imeli nobenih »koristi, ako bodo isto še bolj tlačili k tlom. Ncrnčiji je potreba pomagati., da se oživi v finančnem oziru, da bo nam možna poplačati dolgove, sicer ne dobimo nič- Ako Nemčija ne bo v stanu plačevati predpisanih ji dolgov, ne bo to njena krivda, ampak direktno naša, ker jo vedno tlačimo k tlom. Sedajna} nemška republikanska vlada, dela v vsej svoji moči, da se izpolnjuje versail-Ieska pogodba in naša dolžnost je, da ji pri tem pomagamo in ne oviramo." jZ Anglijo je baje potegnila tudi Relgija. Belgijski zastopnik Theu-nis je v svojem govoru se družil s Lloyd Georgem in je povdarjal potrebo prijateljskega sodelovanja z Nemčijo. Kakor razvidno iz začetka konference, so se evropski kramarji sprijeli za svojo staro pravdo. Francija nosi v kvojem srcu neod-pustljivost napram nemcem. Sovraštvo ima v njihovih srcih prednost pred ljubeznijo do bližnjega. Kjer pa ni ljubezni do bližnjega, tam je mir nepoznan in tudi nemogoč. Zato, ako evropski državniki ne bodo o pravem času spremenili svoje taktike napram eden drugemu, bo njih delo zopet brez sadu, potratili bodo zopet nekoliko časa — a njih delo pa bo ostalo nerešeno in bo klicalo naprej po rešitvi.' Kjer ni ljubezni, volje in pravega sporazuma, tam je zastonj vsak trud za vspeh. London, 9. avgusta. — Po daljšem posvetovanju evropskih zastopnikov v Londonu so izvolili posebno komisijo in ji dali nalogo, da preišče finančno stanje Francije, ako je ista v resnici v potrebi, kakor to naglasa Poincare. BOJ MED FAŠISTI IN SOCIALISTI PONEHUJE- IZ DELAVSKIH KROGOV. — Jeklarski delavci, ki so odšli na stavko včeraj v' Calumetu zahtevajo od družbe 20. odstotkov povišanja plač. Jeklarska družba Inland Steel Co. ni podala še nikakega odgovora na zahteve njenih delavcev. —■ Premogarski magnatje si pomagajo na vse načine, da bi se doseglo separatno pogajanje v posameznih državah med premogarji in njimi. Načelnik Lewis jih je spravil v škripce, ker jih je prehitel s svojo spretnostjo s tem, da je sklical konferenco operatorjev ifi premo-garjev predno so operatorji na to IZ JUGOSLAVIJE. — Kitajski časnikar o Bledu- Kitajski časnikar Unio Wang, sedaj legacijski tajnik na Dunaju, je poslal našemu uredniku razglednico 2 Bleda s sledečo vsebino: "Prepotoval sem Ameriko, severno in južno,. Evropo itd., pa nikjer nisem našel divnejšega jezera od Blejskega razen "Si Hu" (zapadno jezero) v moji domovini." Rim, 9. avgusta. — -Znani začetnik italijanskih fašistov, Benito Mussolini, je danes izdal vsem lokalom fašistov ukaz, da naj od je-njajo in prenehajo z gonjo proti so-! cialistom. S tem upajo, da se bo j delavstvo, ki po večini pripada k j ~ IHmoiski operatorji so se da-j ! radikalni stranki pomirilo. ;"es v Chicago v Great Nort-, hern* hotelu nekako 50 po številu.! Vse to kaže, da tudi operatorji iŠcePj jo potov do sprave, toda kakšnih je seveda vprašanje. • ! ANGLEŠKI PREMOG DOSPEL V NEW YORK. New York. 9. avgusta. — Prva angleška pošiljate v je dospela v newyorsko pristaniščq. Na potu pravijo, da je še več transportov, ki bodo dnevno dohajali v ameriška pristanišča. » Ta je zopet lepa! Doma delavstvo v brezdelju in pomanjkanju in mesto, da bi isti denar se dalo zaslužiti domačemu delavstvu, ga A-merika suje za tuji premog. ZRAKOPLOV ZADET OD STRELE. Montreal, Kanada. 9. avgusta. — Kanadski stotnik Tudhope, ki se ie nahajal v zračnih višinah s svojim \ vojaškim zrakoplovom med vihar-Ijem in gromom, je bil njegov zrakoplov od strele zadet v višini 4. tisoč čevljev. Tudhope je postal na mestu nezavesten. Toda zrakoplov, ki je plul ^vodoravno je nadaljeval I svojo pot še par minut, nakar je začel padati doli. Nekako 3. sto čevljev od zemlje se je stotnik zavedel in zopet pričel kontrolirati zrakoplov. — V Jolietu so vsi železničarji, ki so še na delu poslali železniškim in državnim uradnikom zahtevo za takojšni odpoklic vojaštva, aH pa! sami takoj zapuste delo. Oblasti mesta Jolieta in Will county-a so ostale gluhe napram tej zahtevi in vsledtega je pričakovati novih izgredov. "Srbski državni svet.".— V državni svet bi imeli priti po dosedanjih predlogih 4 Hrvati in 2 Slovenca. Radi tega bosta dva Hrvatat predlagana na listi radikalcev ii\ demokratov, dva pa na listi krone. Ravnotako bo en Slovenec na listi demokratov in radikalcev, eden pa na listi krone. Kakor znano, obstoji državni svet iz 30 članov. Od teh je šest starih, ki ostanejo, 24 pa jih je voliti na novo. Z ozirom na to, bodo Hrvati in Slovenci imeli med 30 državnimi svetniki samo 6 članov. Med demokrati vlada veliko nezadovoljstvo, ker niso rad&alci na svoji' listi predlagali niti enega Hrvata. — V Washingtonu bodo danes imeli zopetni sestanek zastopniki od "Big Four*' bratovščine železničarjev, kjer bodo skušali sestaviti nove pogoje za nadaljno pogajanje z železniškimi družbami. TAJNA KONFERENCA NA DALJNEM VZHODU. • London, 9. avgusta. — Glasom poluradnih poročil so se te dni se-šli zastopniki Chite, Japonske in Kitajske. Namen njihovega tajnega sestanka je izpodriniti tujce iz daljnega vzhoda. dati škandale, trpeti radi stavk, vz-državati javni red itd. Špasno je to, da vse to vlada mirno gleda, ko je vendar jasno, kakor beli dan, da vse te posledice je pripisati nadutosti železniških magnatov, ki radi Svoje lakomnosti ne privoščijo delavcu, - . kar mu gre. VOJAŠKI ZRAKOPLOVEC SE UBIL. San Antonio, Tex. — Poročnik Samuel L. Lunt vojaški letalec, je padel danes s svojim zrakoplovom v bližini tega mesta in se na mestu ubil. Vzrok ponesrečbe ni znan nikomur. TAJFUN POKONČAL 28. TISOČ KITAJCEV. Hongkong, 9. avgusta. — Tajfun, ki je divjal zadnje dni na kitajskem o katerem smo že zadnjič poročali je razdejal več mest in dosedaj do-gnane izgube življenj se cenijo nad 28. tisoč- Na lice mesta je bilo poslanih več sanitetnih vojaških oddelkov, da bodo pokopali ogromno število mrtvecev, katerim je pobral življenja grozni katastrofalni tajfun. — Prihodnji petek pa se snidejo zastopniki 16. železniških unij v Washingtonu, kjer bodo odločevali, ali naj se stavkujoče železničarje po reparacijskih delavilicah podpira s tem, da se takoj odpokliče na stavko še strojevodnike in kurjače in sploh vse, kar je v zvezi z železničarji. * — Ustrelil se je do smrti 18-letni Ajstre Fr. iz Krškevasi pri Brežicah. V nedeljo 9. jul. je bila v Krški vasi sokolska veselica, kamor so došli brežiški Sokoli in Sokolice. »Zvečer je Ajster nekoga spremljal v Brežice. Prišel je v gostilno. Tam je sedelo neko punče z drugimi fanti. To je Ajstra tako razburilo, da je segel po revolver. Pa se k sreči ni hotel takoj sprožiti. Z vzklikom "Živela Jugoslavija 1" je nastavil revolver na svoja prsa in sprožilo se je. Obležal je mrtev. Zdravnik dr. Hudelist je konstati-ral, da je bil samomorilec slaboumen. Ministerstvo odstopilo. Ministrski predsednik Pašič je s celokupnim kabinetom brzojavno podal kralju demisijo. Bo li oz. je bila 1* (Dalje na 3. strani.) DENARNE MIUATYE. Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ____.........$ 1.90 50 lir ...................$ 2.90 i,oqo kron ............• • 3.60 100 lir .................. 5-30 5,000 kron .............. 17.50 500 lir ................... 25.00 10,000 kron ...........• •.. 34.00 1000 lir ................... 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25.00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-0O računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo xc in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navbdila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDJNOST" West 2and Street 1849 ^^^ ^' Chicago, I1L .T.. ,v ^.i,,". M k^fe. M. Slogajači Izhaja trikrat na teden vsaki torek, četrtek in soboto. Stane . za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Ev-ropo $3-50. Za Chicago $3.50. • • E do napredka r^ Je edinost » m Issued three times a week every Tuesday, Thursday _ I and Saturday. Subscription for U- II nited States (except | Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chi- i cago $3.50. ♦ * KIJuc do zmaqe je edinost i ml i w ^j- c ,. — . IZ LONDONSKE KONFEREN- T fi b C E* . » Ml. . "EDINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comnany. 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. / Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. ii Rdečkarija" ali "črna tema" — kaj? Lutrov duh upornosti najvišji oblasti na svetu je povzročil strašno tridesetletno vojsko, ko je v imenu verske gorečnosti (?) pognal milijone v bratomorno klanje, da je bratska kri tekla v potokih in močila nesrečno zemljo. Luteranstvo je rodilo jakobinstvo, ki je nastopilo nekoliko stoletij pozneje na Francoskem in je enako v imenu enakopravnosti, svobode in bratstva pognalo cel francoski narod v strašno mesarsko klanje, da se ga danes sramuje ne samo Francija temveč cel sedanji svet. V imenu te enakopravnosti in svobode in bratstva je brat moril brata. Žilotina je sekala glave žrtev te enakopravnosti, te svobode in tega bratstva tako, kakor seka kmet zelnate glave v jeseni na zelniku. Jakobinizem je rodil boljševizem, ki je samo kristaliziran socijali-zem. Kaj je pa boljševizem rodil pa čuti najbolj nesrečni ruski narod, katerega so v treh letih v imenu delavskih ( ?) koristi več poklali kakor svetovna vojska v peti hletih in kolikor jih je kdaj padlo v vseh stoletjih pod režimom carjev. * Ta upor pa je nastopil in še nastopa pod rdečo zastavo in zato mu pravimo z eno besedo rdečkarija. Rdečkarija je nauk divjega upora in sovraštva. "Sovraži! Sovraži," to je fundamentalni nauk rdeče zastave. Sovraži vsakega, ki drugače misli kakor ti! Sovraži vsakega, ki ni to, kar si ti,sovraži vsakoga, ki ima več kakor ti! Sovraži vsakega, ki nisi ti! Pa ne samo sovraži ga! Zakolji ga! Uniči ga! Od tod rdeča zastava krvi, kot njegov simbol! Kdor le za pičico drugače misli in je drugega prepričanja, kakor si ti, zakolji ga! Zato pridigujejo njegovi apostoli razredno sovraštvo, zato pridi-gujejo proti versko sovraštvo, zato pridigujejo gospodarsko sovraštvo-Z eno besedo — samo sovraštvo, bombe, meč, nož, divjaštvo! Ruski nesrečni narod je živa priča in strašna žrtev tega nauka. Zato pa danes ječi zmučen, uničen, v strašnih krempljih nekoliko grdih Židov, ki mu sesajo srčno kri in pustijo, da sovražni sosedje kujejo težke verige suženjstva, v katere go bodo ukovali. da se jih zopet tisočletja ne bode otresel. Da, ta nauk sovraštva je rodil tudi svetovno vojsko. Ako se naj sovražimo in koljemo, potem smo na' svetu ne več ljudje, temveč zveri. Ako smo pa zveri, potem le koljimo se! 9 "Črna tema" je pa nauk, katerega je učil Jezus iz Nazareta in katerega še danes uči in pridiguje svetu sveta katoliška cerkev iz stotisoč prižnic nedeljo za nedeljo." "Ljubi svojega Boga nad vse---svojega bližnjega pa kakor samega sebe!" "Otročiči moji, ljubite se med ^eboj !" "Starim se je reklo ne ubijaj . . . Jaz pa pravim, kdor sovraži svojega brata bo kriv peklenskega ognja . . "Kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti tudi ti drugim ne stori!" itd. .. . In tudi danes ta cerkev uči kapitalista isti nauk. Kapitalistu, milijonarju kliče enako: "Ljubi Boga . . . ljubi bližnjega delavca" Zato pa med milijonarji, bogatini ne najdemo veliko katolikov. Imamo premožne katoličane, toda bogatinov, prav bogatinov nimamo. jZakaj »ne? Ker se nihče ne more pridobiti tolikega bogastva, ne da bi žalil ljubezen do bližnjega. Ker bogatina uči. da premoženje ni njegovo, temveč božje, od katerega bo dal odgovor. Katoliška cerkev uči kapitalista, da je delavec človek kakor on, pred Bogom popolnoma enakopraven, da je delavčevo življenje v božjih očeh popolnoma toliko vredno kakor bogatinovo, da ima delavec popolnoma iste pravice do življenja, kakor jih ima bogatin. * Zato uči katoliška cerkev ljubezen. Bogatinje ljubite delavca! Delavci, ljubite gospodarja in vsi skupaj: ljubite se med seboj! S sovraštvom ne boste ničesar dosegli! Z ljubeznijo vse! Ljudje ste, ne zveri, občujte med seboj kot ljudje, poravnavajte svoje spore kot ljudje! Le na ta način boste dosegli splošen sporazum, da boste vsi zadovoljni! Ta sveta katoliška cerkev uči, da smo vsi bratje in sestre med seboj kot otroci istega očeta. Zato nas je naučila moliti: "Oče naš, kate-risi v nebesih . . ." "Uči nas bratstva, pravega bratstva! Uči bogatina kakor delavca, kakor vsakega:" "Ako je tvoj brat lačen, daj mu jesti, oko je žejen, daj mu piti!" "Delajte si prijateljev s krivičnim ma-monom ! Slovenski delavec! Naši rdečkarji nam kriče: Sovraži cerkev, sovraži vero. to je "črna tema!" Proč s cerkvami, proč s "farji". Da, tako so polni tega sovraštva in fanatizma, da bi vse delavske koristi izdali danes, ako bi mogli le nekoliko doseči na tem svojem programu. Pri "Pro-sveti" in "Glas Svobode" bi vse žrtvovali, ko bi mogli na pr. že samo cerkev Sv. Štefana v Chicagi podreti. To bi bil za nje največji triumf. "Glasu Naroda" in Sakserju bi bil največji triumf. za katerega dosego je žrtvoval že tri tisočake, samo ako bi spravil s poti samo nekega Rev. Zakrajšeka in list "Edinost." Ki mu ne pusti izkoriščati slovenskega delavstva, kakor bi hotel. Nasprotno pa kliče v širni svet katoliška cerkev in z njo vse katoliško časopisje, ki je danes najmogočnejša prižnica naukov te katoliške cerkve: Ljubite se med seboj! Ne poslušajte hujskačev! Obrnite hrbet tistim, ki vas uče sovraštva in razrednega boja! Skušajte poravnati vse spore z ljubeznijo, z lepa, z bratovskimi posvetovanji, z duhom krščanske enakopravnosti, krščanske svobode in krščanskega bratstva. Kdo ima bolj prav? Delavstvo, sodi samo! II IZ SLOVENSKIH NASELBIN. S| Collinwood, Ohio. — Iz naše na-j Drugih novic imamo v Colin-selbine so le bolj redki dopisi. Zato woodski naselbini vedno dovolj. O ker collin\voodčanje Vas ne badra-; kateri seveda sedaj ne bom pisal, mo preveč, upam, da boste dovolili ker bi morda g. urednik porinil v nekoliko prostora mojim vrsticam. Delavske razmere so pri nas bolj sredne. Železničarski repairmani in mašinisti smo sedaj na stavki, o kateri še ne vemo, kako bo izpadla. Družbe so sicer spravile v svoje delavnice nekaj skebov in iste za-stražili s posebnimi policaji. Toda s temi si bodo družbe zelo malo kapitala nakovale. Pred par dnevi sem govoril z nekim bosom in mi je povedal, da mu skebi naredijo več škode, kakor zaslužijo. Rekel je, povsod jih moramo učiti in z njimi izgubimo več časa, kakor pa bi ga nam vzelo, ako bi sami naredili isto stvar. Iz tega je razvidno, da družbe precej dobro občutijo železniško stavko in jo bodo še bolj, ako bo še kaj časa trajala. Vendar kljubtemu, da delajo precej dobro izgubo s stavkokazi, so železniške družbe toliko samoglav-ne, da se ne podajo zahtevam de- koš moj dopis, ker je že precej dolg. Bom pa q drugih domačih novicah kaj bolj podrobno poročal kaki drugi pot. Pozdravljam vse čitatelje Edinosti. listu pa želim mnogo vspeha. .,-•>• K. T. -o- Zeeland, N. Dak.: — V Zadnji številki berem, da neka premogar-jeva žena Vas prosi za podporo, da bi kupila otrokom mleka in kruha. Priložen najdete ček ži $5 in ji pošljite denar. Pozdrav! Rev- J. C. Smoley. Opomba ured.: — Poslani ček smo odposlali na svoje mesto in ko prejmemo tozadevno potrdilo, ga objavimo. -o- vi delavski list, ki se je tudi kot tak še vedno izkazal. Potrudimo se, da dobimo res enkrat svoj lastni katoliški dnevnik. Eveletčanka. -o- Chicago, 111. — Naš cerkveni fer se bo nadaljeval v nedeljo 20. in 21. avgusta, to je v nedeljo in pondeljek večer. Naša katoliška društva so sklenila, da se bodo združila in bodo vsaka ali za se ali pa po dva skupaj vzela dva večera popolnoma v svojo roko. Tako so do sedaj sklenila društva, Sv. Neže, katol. borštnaric, bo sprejelpf 20. fin 21. avgusta, društvo Sv. Štefana štev. 1, K. S. K. J. bo imelo 27. in 28. Družba sv. Mohorja bo imela prvo nedeljo v septembru in prvi pondeljek. Druga društva še niso zborovala. Upamo pa, da se bodo pridružila ostalim društvom. — Zidava naše šole zadnje dni bolj počasi hapreduje. Železniška stavka se pozna tudi pri zidavi, ker ne morejo dobiti potrebnega mate-rijala. — 17. septembra bo blagoslov šolskih prostorovr in blagoslov zastave sv. Križa. —Naš dobri faran Mr. J. Tom-še si je kupil svojo hišo na 23. cesti in se je te dni preselil vanjo. Pri nakupu hiše je posredovala Lincoln Realty Co. — Našemu ro- Eveleth, Minn. — Nevem kaj, ali so naši dopisniki vsi pospali ali kaj, ker iz naše naselbine ni nobenega lavcev, ki ne zahtevajo ničesar dru- glasu, dasi je menda skoro največ-gega, kakor, poštenega zaslužka za Ja naselbina na Rangu. Morda jih jaku častitamo svoje življenje. Zlasti jim ne gre v pa vročina tare in se jim ne ljubi — Sestersko hišo, katero smo ku-glavo, da bi ostale v veljavi senio- pisati. Naj bo že eno ali drugo, da pili od Mr. Šinkovca, sedaj poprav-ritetne — starostne — pravice. To se bo pa vsaj nekoliko čulo tudi od ljajo in pripravljajo, da se bodo vaje. uposljenec, ki dela dalje časa, nas v svet. zato sem se namenila njo naselile sestre takoj po 15. av-je upravičen do več predpravic in jaz nekoliko opisati tukajšne raz-'gur.tu. do boljšega zaslužka. To družbam mere. | _ Zanimanje za nakup novjh ha nikakor ne gre v glavo. Družbe hočejo biti absolutni gospodarji, češ, Iv delavskim razmeram se bom med našimi rojaki je jako veliko spravila najprvo, saj vem. da de-1 Veliko več bi si še kupilo hiše ko svoj business bomo ronali. kakor lavce, kakor smo po večini sloven-;bi mogli dobiti potrebno posojilo, bomo sami hoteli in kakor bo nam ski naseljenci v tej deželi, zanima i Naše stavbinsko društvo je pa že j prav. Na delavca, ki je pustil v de- delavski položaj najbolje. Pri nas oddalo ves denar, kolikor ga je mola v niči svojih trideset let, svoja na Rangu se sedaj dela, le kapita-'glo posoditi. Tu se vidi velika po-najboljsa leta, svojo mladost in ko listični skopuhi ne dajo človeku za- treba stavbinskega društva in pa mu nazadnje ne ostane že ničesar služka. Plače so znižali, a druge,tudi velika korist, ako naši rojaki drugega, kakor osiveli lasje in iz- stvari, ki jih mora delavec kupova- nosijo svoje prihranke v svoje dodelana zuljeva roka, na take bi se ti so pa vedno na svojem mestu n mače podjetje. Stavbinsko društvo družbe najrajše ne ozirale, ampak, zadnje čase so se še celo nekatere kakor čujemo bi potrebovalo naj-ko se enkrat iznuca njegova moč, stvari nekoliko podražile. Družbe manj še 100.000 dol., da bi moglo tedaj hajd čez prag in pomaga si pa govore še o nadaljnem znižanju zadovoljiti vsem prosilcem, ki pro-jnaj sam. mi ga ne potrebujemo več. delavskih plač, in to kljubtemu, da sijo posojila. Tako bi rade delale železniške druž- vidijo, da delavec že sedaj ne mo- Zrito. loiaki> nosite • Jhran, be z delavci. Nato da je garal za re izhajati s plačami, ki jih preje- ke v to podjetje. ki je Vaše za vas nje vse svoje življenje družbe ne ma za svoje delo. in cHko ' .SeVCda ^VS V°, ^ 1 ,avski ,ist' Med S,OVenci in,amo *>ar ,iste na Evelethu, da smo ji veliko vice prav lahko priborilo, ko bi bi- listov, ki kriče, kakor židovski age:i- hvaležnost dolžni lo zavedno, da bi se zavedalo, da s tje da se bore za delavstv0f kadar _q_ tem. ko gre v času stavke skebau,'se je pa treha pokazati, kadar de-' DUHOVSKE VESTI oa krade samemu sebi kruh, in da Iavec rabi pomoči< cra pa ne vidite posledice se bodo maščevale nekega njkjer nobenega. Sram jih je lah- ~~ 1 e dni se -ie mudiI tukai v Chl~ dne tudi nad skebi. Toda ske- ko! Trezno mislečim delavcem, pa Ca"° Rev* A' Leskovec' slovenski bi so prelakomni in mislijo, da če to lahko odpre oči da bf)do yideli par dolarčkov narede med časom. kaki prijatelji so ti listi, ki se tako cago Rev. župnik iz Eveleta, Minn., ki je obiskal tudi naše podjetje. Našega ko drugi tisoči se borijo za svoje bahajo. da so borilci za delavske prijatelja smo se zveselili. pravice, da so naredili bogve kaj. pravice. Ti ljudje rešujejo delavsko ^ ^ n^objsk k svojemu prijate-Stavka se v kratkem poravna, %prašanje za blagobit svojega nik-in plača, ki jo potem prejme sploš- dar sjtecra žepa. Vse drugo jim je no delavstvo jo prejema potem rav- postranska stvar. 110 tako tudi skeb, ki je bil preje Naši farmarji 00 okolici, so jako j delodajalčev petoliznik- Ko bi de- zadovoljni to leto in pravijo, da. bo-jlavstvo enkrat postalo zavedno in bi do imeli bogato letino, ako ne bo ise združilo v eno fronto, jo ni sile, še kake posebne spremembe. Pri-ki bi jih premagala. Tako pa so kujejo se pa tudi, da cena polj-sami odgovorni za poraze, ,ki jih skim prideIkom ni primerna, in ca doživljajo v borbah s prenapuhneži jc ve,iko prenizka v primeri s stvar-kapitalisti. lju Rev. F. Šalovenu v La Salle. — Rev. Fr. Mažir, slovenski župnik in vojaški duhovnik, je bil zadnje tri tedne v Camp Grant pri Rookfordu, III, kjer je bil njegov regiment nastavljen radi stavke. Te dni se vrne regiment nazaj v Springfield, in z njim odide nazaj tudi Rev. Fr. Mažir, vojaški kape-lan tega regimenta. ČITATELJ, ko čitaš te vrstice in imaš mogoče delo, da si služiš vsakdanji kruh, si se spomnil že katerikrat v tem času na trpine pre-mogarje, ki so brez dela že po več mesecev. Si že pomislil, v kako veliki stiski se nahajajo marsikatere premogarske družine? Si že, katerikrat pomislil, da njih zmaga po-! meni tudi zmaga za tebe? In ko si to premišljeval, ali se ni pojavila v tvojem srcu še misel, da bi segel malo v svoj žep in daroval nekoliko za uboge premogarje, ki tako nujno potrebujdjo pomoči? Čita-telj, pomisli nekoliko na njih gorje in pomagaj jim po svoji moči, kolikor ti pač mogoče! mi, ki jih morajo farmarji kupova-' ~ Naši 00' Frančiškani so dobi-Tako dolgo, dokler bodo deloda-'ti za sebe. Torej tu je zopet nekaj, jh od do"ia sporočilo, da je bil me-jalci lahko najemali v času stavk kar ni v redu. Farmarji prodajajo Sto umr|eša P. Augustina izvoljen skebe, tako dolgo bo delavstvo ved- svoje 1 pridelke za nizko ceno, po ™ Pro^nc'jala v Ljubljani Very nrnna ialnah nn mornmo ctvon' MariOfll Holecek. kllstos ReV. Dr. no v nevarnosti v svojem boju za svoje pravice, ker, kjer so izdajalci v lastnih vrstah, tam je največja nevarnost. Na zunanjega sovražnika je človek lahko pripravljen, ker ga pozna, na izdaj ice v lastnih vrstah pa ne more biti. Med Slovenci nimamo mnogo takih ljudi in do-sedaj vsaj jaz še nisem slišal, da bi v naši naselbini kateri izmed Slovencev skebal. Drugače pa je med tukaj rojenimi ljudmi. Ti pa kakor kažejo s svojimi nastopi, ne poznajo solidarnosti. Ko bodo pa potem prejemali slabe plače bodo pa najbolj odpirali svoja usta in zabavija- prodajalnah pa moramo iste stvari plačevati po trikrat ali štirikrat dražje, kakor jo farmar proda. Kdo kuje te dobičke? Farmar ne more izhajati, ker je cena prenizka, a dr.u-gi pa lahko isto stvar trikrat ali štirikrat dražje prodaja. Zakaj imamo neki oblasti? Te bi vendar morale nekoliko paziti na to, da bi se take stvari ne dogajale. Toda kaj pomaga jamrati, ko pa politika vlada vse. Politikarji imajo podjarm-Ijeno oblast in ta mora tako delati. kakor ji ti ukazujejo. Ob sklepu mojega- dopisa pozdravljam vse naročnike in .čitate- li čez slabe čase. Sedaj pa. ker je lje lista Ednosti in apeliram na vsa-čas, da bi nastopili skupno za svoje j kega. da se nekoliko potrudi in a- pravice pa stavkokazijo. gitira za ta list. ki je v resnici pra- J Regalat Čebul in P. Theodor Tavčar. župnik na Viču. Rev. Salva-tor Zobec, Rev. Bernardin Mlakar, Rev- Kerubin Tušek, definitorji. KJE se NAHAJA moj sin Frank Mehina. Leta 1914. se je nahajal v Kingston in v Elk Ridge, W. Va. Rad bi zvedel, ali je še med živimi ali je že mrtev. Če kdo ve, kje se nahaja, ali če je komu mogoče podati mi kake informacije o njem, mu bom zelo hvaležen. Naznanite lahko naravnost meni, ali pa na u-redništvo Edinosti. 1 JURIJ MEHINA, posta Št. Jernej 97. Dolenjsko. Slovenija, Jugoslavija. "EDINOST Turška matika, pa fržolove preide, kej tačka pa še ne, odkar ta puklast svet stuji. Če bi vidu tistga Mulca, ali kako mu že pravjo, k ga meteoriti trkajo, po luft frčat, se na b tulk čudu, koker sem se prejšn teden, k sem brav v "Glas Hudobe/' čem reč "Svobode," da se j Kudato-va Micka spravla razlagat svet pisem. Pa koku vse tu Micka brihtn razluži, kokr b bla zraven. Pravi namreč, de se j Gospod Bog šest dni martrov, de b naredil človeka, pa se mu j spakedrav. Še tulk se mu ni posrečlu. de b naredu afnu, le jo Micka tku lajka, če jo če i-met na vsako vižo za prababca, ampak je naredu, čujte, prav ta prav-ga, ta rogatga — povža. Aha! Zdaj saj vem, zakaj imajo vsi brezverc in sucjalist rožičke, k jeh pa prav rad skrivajo, češ, da nisa mrkač, ampak ponižne ovčice. Gotovo sa iz rodu tega spakedranega čluveka. Xajbel sa pa Micki všeč Adamova rebra in popek. Kar ne dajo ji miru noč in dan. Na vsako vižo jeh če preštudirat. Alstn, očka nisa za te pertegenge. Zajček dolgokraki, ta sploh ni za raba. Tud Mr. Patanošter ni za ta biz-nes. Star Idje scer pravja, da j za šac kopat patanošter potrebn, dr-gač kopača zlud vzame. Tu se pa bojim, de b jeh vzev še prej, če b biv on zravn. Torej tud ta ni za ta biz-nes. Še naj men j j pa zatu tauglih muj bratec Peterček, k sm ga mislu Micki perporočt za "šupaleža," ker ta nežen spol zmerom rad gleda bel per tleh. Ta j pa tak strahopetc, da se na boji samu po luft letat, ker se boji nebes, ampak se še v Che-cago ne upa, češ, da sma prebliz pekla, koker de b bli vsaj 15 tavžent mil pud zemlja. Še na pusvetvane ga b na dubil. Zraven tga pa še ve- do pravic in enakopravnosti ter pot, po kateri se delavec otrese enkrat zavselej ujed v baržunu in talar-jih? Zakaj vendar duhovščina, ki toliko veruje v nadnaravno moč, ne prosi Boga za dolarje? " . • . Pa saj škof menda tudi niso tako slab mož, da bi vam ne dali "žegnov in odpustkov" za hiši co, ki jim boste postavili :*nekaj žegnov se tudi izplača za tako lično vsotico, kajneda?" "Da, da, peče, cerkvene velikaše tak list, kot je Prosveta ali Proleta-rec, kajti med čitatelji teh listov ni posebno veliko takih, ki bi bili tako "priklofani", da bi nosili svoje krvavo zaslužene dolarje v nikdar nenasičeno cerkveno bisago!" — Ali se čitatelji še spominjajo, kako je trobila Prosveta, da ni pro- lik rajš občuduje in slava poje tist- ti veri. Tudi samosrajčnik, Proleta-mu kratkokrilemu rebru, k ga j Bog rec se včasih potuhne pred katoli- Adamu proč vzev in k skače po najjorških plejsih in štritih, toraj nimajo zanj ostala Adamova' rebra prav nobenega firbca več, k več-mu b jo podurhu, če b jih zagledu. Tku sm premišlvov in sm nazad-ne najdu le dva junaka — trubadurja, k b bla zmožna za spremstvu in ta sta: Magajna in Nuvak. Ta dva veleuma bosta v sojme navdušenju, znajnu in notrajnem prepričanju ekspediciji največ kuristla. Morda najdeta še kje tudi zlatga teleta. Star je že dost. Morbit j že tulk k sebi pršu, de jem potem na bo treba delavcev movzt in bodo še soje doma ostale bratce podprl. Najimenitnejši bo pa tu, da bodo imeli svetovna slava in njihovi krivonosi bratci iz Jutrovega jih bodo pusta vi v tro-nuš, kokr suj cajt v Pariz ta brihtn Francozi suj* "Fernuft." Sapramiš-dudeldajček, ta špas b biv pa tku imenitn, de b ga šov gledat in •>b"lyam čudvat, če treba tud v ta deveto deželo, kar v sujem autamabil še Vaš Pavle. -o- NA STRAŽI. V Prosveti štev. 182. smo čitali doois iz Elv. Minn. Vsebina dotič-Pa če b ble to lepo prekajene su-inega dopisa že sama razgaljuje glo-he prešičje reberca, b še neč na re-: boko propalo dušo pisca. Tako pod-ku. Ampak, da misl gor vzdignt cc-| lo zasmehovati sv. cerkev, duhovni-la ekspedicija in jo poslat na grob| ke in Boga je zmožna samo še, kaže zdavni rajnkega Adama, de b ka zabita obupana baraba, mu preštela rebra, na tist grob, na V celem svojem dopisu se zaga-kterm j Mark Twain pretaku v src-' nJa na Prav podel način v tamkajš-ni žalost za njem soje krukudilovei ne£a župnika, ki namerava sezidati sovze. tulke požrtvovavnosti in aj-| cerkveno dvorano ali katoliški riru-fra za znanost b pa jest od Micke štveni dom. Zraven tudi priporoča nkol ne perčakvov, ne pogervu. socialistične liste zlasti tetko Pro-Odguvarjat ja od te svetpretresajo- sveto in samosrajčnika Proletarca. če ideje pa spet ne gre, ker kdu ve, 0 niih pravi: "... Zakaj bi ne kulk b škodvu potem socjaln zna-j smelo slovensko delavstvo čani, češ: O saj mi nismo proti veri, ti si lahko socialist pa bodi vere te ali ne. Pa jim boste katoliški člani, ki verujete še v Boga in nauke Vaših očetov to še vrjeli? Prepričajte se dobro gori citirane odstavke. Ali ni vsaka besedica odločno proti veri, cerkvi in vašim duhovnikom ?4 In ali boste Vi vse to mirno gledali, da list, ki ga Vi plačujete s svojimi denarju, napada Vašo lastno cerkev, Vašega duhovnika in vse, kar je |lrago Vašim srcem ? Mi vprašamo dobre katoliške Slovence na Ely, Minn, boste Vi to trpeli, da bodo kake zabite barabe Vas blatile po časopisju, ki ga Vi sami zdržujete? Boste Vi trpeli in mirno gledali, ko hočejo te propa-lice sramotiti Vašega uglednega in navdušenega župnika, ki se žtrvu-je za Vaš dušni blagor, ki vzgaja Vašo mladino, da boste imeli enkrat poštene sinove in hčere? Pravimo, boste Vi to mirno gledali? Ako imate kako zavest, boste s takimi časopisi pomeli iz svojih hiš! VAŽEN POLITIČEN MOMENT kakor utemeljeno, izvira pa iz tega, V BOLGARIJI. Te dni se v Bolgariji odigravajo da skuša v Kmetski stranki dobiti premoč selska buržoazija. Stambo- važni politični dogodki. Po svetovni! ]Tki .je tč) izprevidel, zato je svoje vojni se je polastil vse oblasti kmet- blvanj*Y. Genovi uPorabil za to' da ski učitelj Aleksander Stambolijski iz Slavonice na čelu svoje kmetske stranke. Njegovo geslo je razredna samovlada kmetijskega ljudstva. Njegovi nasprotniki so meščanske nacionalistične stranke na eni in komunistični mestni proletariat na drugi strani, pa tudi del kmetskega proletariata. Takoj po vojni je bilo stališče energičnega Stambolijskega izvanredno trdno, zlasti meščanstvo, ki je bilo krivo vojne, je moralo popolnoma utihniti. Komuniste je Stambolijski užugal s terorističnimi metodami. Dasi Stambolijski še danes trdno stoji, ker njegova najbolj trdna opora obstoji v točnem izpolnjevanju obveznosti napram zmagovalcem, to je v odločno miroljubni, vsako misel na revanšo odklanjajoči politiki, — se je opozicija proti njemu prav v zadnjem času začela o-krepljati. Meščanske stranke ga sovražijo najbolj zaradi obvezne ne-odkupljive osebne splošne delovne dolžnosti in še drugih radikalnih socialnih reform, ki jih namerava izvesti, in so začele proti njemu agi-tirati pod geslom, češ da iz Genove ni prinesel redukcije reparacijskega dolga. (Zavezniki so obljubili to vprašanje proučiti) To je preračunano na bedo mas, posebno v mestih, kjer silno trpijo pod neznosno draginjo (menda so v Sofiji, sredi se približa komunistom s posredovanjem ruskega delegata Rakovske-ga, ki je po rodu Bolgar in dobro poučen o balkanskih razmerah. Na ta način se je njegovo stališče med "bednoto" ojačilo, zlasti zato, ker se vsled neodjenljive politike, Frai.ci-je v Bolgariji čezdaljebolj množijo pristaši orientacije v smeri proti Rusiji. (Dalje prih.) JUGOSLOVANSKE NOVICE. (Nadaljevanje 1. strani.) sprejeta ali ne, mi še ne vemo. Pravijo, da je glavni vzrok to, ker se radikalna stranka ne strinja s proračunom in ameriškim posojilom. — Osebna vest- Dr. Korošec se je odpeljal za delj časa v inozemstvo in se vrne po orlovskih slavnostih v Brnu, ki se jih namerava udeležiti. Gozdni požar. Dne 6. t. m. je izbruhnil požar v gozdu Franceta Kanška iz Trojan. Požar je divjal v obsegu 4 ha. — Trgovcu Josipu Krzmanu iz Kamnika je povzročil požar 400.000 kron škode, posestniku Jožefu Trebuščku 10 tisoč in Tomažu Slapniku z Male ravnine pa 120 tisoč kron škode. Neumornemu požrtvovalnemu delit kmetske dežele, življenski produkti gasilcev iz Trojan in iz Motnika^m dražji nego na Dunaju. Agitacija domačinov ter orožnikov iz Trojan se je posluževala tudi dejstva, da ve- in Motnika se' je posrečilo, da se levlasti niso prevzele skrbi za be- je požar Iokaliziral in pogasil. gunce iz Makedonije in Trakije, ka-' - terih ni veliko men j kot 400.000.; — Avtomobil Pašičevega sina. Na Najbolj občutno vprašanje pa je adreso Pašičevega sina so pripeljali vprašanje prostega izhoda na Egej-, v Belgrad krasen luksurni avtomo-sko morje, to je teritorialne priklju- bil od neke prvovrstne angleške fir-čitve Dedeagača Bolgariji, ki je an- me. Avtomobil stane 220 tisoč fran-tanta ne reši in noče rešiti, dasi je! coskih frankov, ali nad 6 milijonov najvitalnejše za Bolgarijo in vzrok,! kron- "Videlo!' se vprašuje: "S Vsem tistim, ki so našega misije- da se gospodarsko nikakor ne mo- kakšno čedno ali nečedno trgovino je Pašič zaslužil ta denar?" nja pa še enkrat povdarjamo, deiuj-. re popraviti. Buržoazija (cankovi-te za napredek katoliškega tiska, sti, narodnjaki in demokrati) se je Zli duh, ki ga raznaša slabo slovensko časopisje po naselbinah, ro- opirala tudi na to, da je pri zadnjih volitvah v občinske odbore razmer- ŽENITNA PONUDBA! Pozor slovenska dekleta. Želim se seznaniti s slovenskim, poštenim katoliškim dekletom od 20 do 30 let di že velike sadove. Take-le dopise, je strank bilo 40 proc. meščanskih : kot smo ga pravkar omenili in tudi 40 proc. kmetskih: 17 proc. komu- citirali par odstavkov, čita na tiso- nistov: * proc. socialdemokratov.] , • , ■»■ , 1 ,, • , ^. , . starosti srednje postave. Lepa pri- ce Slovencev po naselbinah: Cita- Računala ie tudi na vranglovce, ki za pridno dekle naj jo jih ljudje, ki ima v srcu še vero so bili pripravljeni poseči z orožjem svojih očetov, toda, ko čita tako v državljansko vojsko, brozgo dan za dnem, začne verjeti in postane brezverec .Ko bi ti ljudje čitali zraven tudi dober katoliški list. ki bi tako laž in grdo zavijanje sproti pobili — bi videli resni-čitati co. »Zato pravimo, ravno gori omenjene vrstice kličejo glasneje ka- mi m Stambolijski je bil na ta puč pripravljen. Slaba stran njegove stranke je njeno razmerje do koniuni-stov, ki v njenem programu ni ni- Katero bo to zanimalo pošlje svojo sliko v pismu naslov na : ŽENIN, F. J. K. N. 1844 Blue Island avenue. CHICAGO, ILL. nast in b svet spet šu par tavžent takih listov, kot sta gori omenje-let nazaj. Zatu j po muj maleng, na? • • • Mogoče zato, ker trebita in kor mi, po potrebi pravega KATO-| če jo smem puvedat najbol, če s1 kažeta pot zatiranim in izmozga- LIŠKEGA DNEVNIKA! Slep je oobere za spremstvu nekaj junaku, nim> P° kateri bodo prišli do boljših tisti, ki ne vidi te potrebe! Katoliški življenjskih .pogojev ,do varnejših rojaki, kako dolgo bomo še mij in zadovoljnejsih delavskih razmer, spali? ' _n. k §e tud zludja ne boje, pa gre na tist srrob. Mislu sm in mislu, pa sm tole pogruntu. Najprej sm mislu na očka Zafrknika, pa ta očka imaja slab želode. iZbiral sa miljunsk fond in sa ga tud že precej noter vzel, k je pa peršu ata Etbin, sa pa moral prec vsega nazaj dat in od takrat jeh boli želode- Purfelc je biv prehud. PROŠNJA DO ROJAKOV. Odbor za nabavo novih zvonov za župno cerkev sv. Marjete na Bohinjski Beli se obrača z uljudno prošnjo do rojakov v Ameriki za denarne prispevke za nove bronaste zvonove, ki bodo stali čez 400.000 * kron. Župnija sama, ki je letos posebno prizadeta po hudi suši, ne zmore te velike svote, zato prosi rojake za velikodušno darilo. Imena dobrotnikov se bodo tu javno razglasila, zapisala v kroniko in v slučaju smrti se bode počastil spomin umrlega dobrotnika z zvonenjem. Darove sprejema župni urad Bohinjska Bela, pošta isto tam, Jugoslavija. Za odbor podpisali: Martin Drolc, župnik, Ivan Burja, Matija Gogala, Jakob Zupan, cerkveni ključarji- U - v 4 f V Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajal no Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knji>* Pri njemu si lahko tudi kupite letošnji "Koledar Ave Maria", .. letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. 1 Za vse ki je v zvezj z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. V A t S V \ A i i A / s A . očtotoeo9 ooooxeeo foeoooooi -esodo^oe * I POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enakp kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair A v., Cleveland, O. i r^-fiv vvuuuvuvu s / V f t + * ¥ S S * * V VAŠO KORIST BO! Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI" KATERI POŠILJA DEXAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. DENAR dostavljamo ških dolarjih. v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameri- NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo. ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje! 4 s t t ssssssm ■ ar „ ■ »» ■,, r-p * ■■■ ~ ■ - ■ . ■ - - - p-^.r-fy •'EDINOST" ČRTOMIR IN BOGOMILA. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) pridi jutri. Ona drugega. Toda materina beseda mi je sveta. Povem ji odloči — jaz/ti ostanem zvesta, te počakam." — Drugo jutro je stal v veliki dvorani ponosne hiše na trgu. Pred njim je stala dostojna, mirna Helenina piati. Hotel je govoriti, toda ustavila ga je mati: vem. Povedala mi je Helena, kakšna zbloda se je rodila v Vajinih glavah. Morda sem tega kriva jaz, ker nisem preprečila takoj to občevanje. Hotela sem, da Vas spozna Helena." — To je govorila malo.vazno odpihnila prašek, ki je bil sel na rokav njene svilene bluze. Važno je nadaljevala: "Moja Helena je nerazsoden otrok, razumna v vprašanjih nadnaravnega in vede, je skrajno nevedna v praktičnem življenju. Moja Helena je bogata. Želela bi, >da izročim njo in premoženje treznemu možu, ki mi jamči s službo ali premoženjem, z značajem, za Helenino srečo in za njen denar. Kajti vedite, mladi/gospod pisatelj, da se ne podeduje kar tako last, ki se je držala stoletja rodbine- Vsakdo ima dolžnost, da ohrani to Jast. Moji dedje, moj oče, moj mož in jaz — mi nismo spravljali, da bi razdejali drugi. Hiša, iz katere je izšlo mnogo poštenih mož, redovnikov in redovnic, ta hiša ne bo nikdar last,svobodo-miselca. Naj gre Helena v samostan, naj naredi profesuro, — Vaša žena ne bo, razen ako prekličete*vse,