—TnfAUCVI I ICT*""3*
I	■	Lij I gssaas.*^®
rarirffiKfst ■	W	*#■%■	BvBv ■ i&TFifsz
mesečno 15 din. T«tenaka ^	Rokopisov ne rraCamo. —
Plata in toH se ▼ Ljubljani • Časopis za trgovino. Industrllo, obrt bi denarništvo ntcl v Ljubljani St. 11.953. izhala^T*™	Ljubljana. petek 29.marca 1940__________Cena^Ž,	V50
Zopet nekai lamih del
Modernizacija cest in regulacija Dravo se bosta letos nadaljevale
Na pristojnih mestih so že dalj časa ukvarjajo z načrti za javna dela, ki naj se letos izvedejo v raznih krajih severne Slovenije. Posrečilo se je zagotoviti za nekatera teh del potrebna sredstva, čeprav ne v oni meri, kot bi javnost, zlasti pa naši gospodarski krogi to želeli.
Že lani je bilo v mariborskem mestnem svetu govora o izvedbi obširnega programa, ki obsega postopno modernizacijo cest in trgov v mestu. Podrobni načrt bo izdelala nova cestna uprava, ki jo v kratkem ustanove Mestna podjetja kot samostojno edinico, ki naj precej razbremeni sedanjo gradbeno upravo. Občina je letne zneske, ki jih ima dobiti iz državnega kaldr-minskega fonda za javna dela, že precej angažirala. Dosegla je, da dobi zaenkrat nadaljnjih 4,800.000 dinarjev kot posojilo na bodoče zneske, ki znašajo na leto kakih
800.000	dinarjev. Predujmov pa po veljavnih predpisih iz kaldnnin-skega fonda na račun dotacij za javna dela ni mogoče dobiti. Zalo so sklenili aranžinan v tem smislu, da dovoli Drž. hipotekarna banka mariborski občini posojilo v gornjem znesku, ki so bo odplačevalo z letnimi dotacijami lcaldfr minskega fonda. Ta denar se bo deloma porabil za popoluo dograditev nove carinarnice in za ureditev okolice, dovozov itd., nekaj pa bo menda še ostalo za ceste. V glavnem gredo izdatki za ureditev cest v breme občine. Sedaj, ko je vreme ugodnejše, so bodo dela pri carinarnici nadaljevala.
Že nekdaj smo omenili, da bo država izvedla regulacijo Drave, ki vsako leto pri poplavah in tudi sicer povzroča silno Škodo. Sedaj imamo na razpolago konkretne podatke o teh javnih delih.
Drava trga leto za letom cele kose rodne zemlje ob obeh bregovih od Maribora pa tja do hrvat-ske moje pri Središču, torej na daljavi nad 40 kilometrov. Leto za letom izgine v vodi dokaj rodovitne zemlje, in bregova se stalno pomikata nazaj. Kos za kosom iz ginja zemlja, ki je v katastrih zapisana kot oranica, kot travniki, vrtovi itd. Vedno zuova je treba popravljati zemljiške knjige in od-pisavati davke od zemljišč, ki polagoma kopne. Sedaj bodo Dravo temeljito zagrabili in ji predpisali Pravilno, ozko pot. Saj je poplavno ozemlje ponekod široko že skoraj 3 kilometre, struga pa, ki se stalno spreminja, dober kilometer.
Načrt predvideva regulacijo reke v etapah, kakor jo to pri Savinji okrog Celja. Predvsem se bo Drava usmerila v kolikor mogoče premi črti, da na ovinkih ne bo drla in trgala obrežja. Korito bodo od Maribora pa do hrvatske meje zožili na 126 metrov. S tem bo
u< i prenehal nevarni pritisk vode na razne mostove in se bodo
’v|sa * 'zdatki za vzdrževanje
mostov. Drava postane plovna od Medmurja pa do Maribora.
Glavno je, da se bo z zožitvijo Drave odstranila nadaljnja nevarnost poplav in trganja obrežij. Ne samo to, Dravi se bo med starim in novim bregom iztrgalo nad 7000 hektarjev zemlje. Ta izraz je treba nekoliko popraviti, ker bo treba več ali manj zemljo še navo-*iti, deloma pa se bo na inunda-J
cijskem ozemlju še izsušila. Vsekakor bodo v doglednem času tam nastale njive in travniku
Izvedba vsega programa bo stala kakih 100 milijonov’ in jo preračunana na dolgo vrsto let. Za letos je te dni dovolilo gradbeno ministrstvo kredit skoraj 3 milijonov dinarjev. Malo je sicer, ali vendar nekaj.
V Mariboru za carinarnico skoraj 5 milijonov, za Dravo 3 milijone, za novo gimnazijo 5 milijonov, nekaj milijonov za novo tržnico, to so le zneski, ki bodo dali
brezposelnim zaslužka, trgovcem, obrtnikom itd, pa tudi nekaj zaslužka.
Povečanje industrijske aktivnosti v Španiji
Nova gospodarska aktivnost se kaže v Španiji v vseh industrijskih panogah. Mnoga industrijska podjetja so povečala svoj delniški kapital. Tako tvornica vagonov od 25 na 50 milijonov pezet, neka papirnica od 60 na 75 milijonov pezet ild. Posebna velika pažuja se
posveča povečanju trgovinske mornarice, kor jo v sedanjem času izredna prilika za rentabilen prevoz trgovinskih predmetov. Tako je paroplovna družba slbaraf. dala v promet parnik s 30.000 tonami in dve tankladji, istočasno pa se pogaja v Ameriki za nakup dveh parnikov s po 20.000 br. reg. tonami.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Čuječnost
nujno	p
Mariborsko	trgovstvo napačnim
tendencam	protidrag
Izredno buruo leto imamo za seboj, zlasti z ozirom na svetovno
dogodke. Zemljevid Evrope se je že spremenil, nove, morda še da-lekosežnejše spremembe pa so še na vidiku. Dva mogočna sovražna tabora si stojita nasproti v utrjenih linijah, kjer se vsak hip pričakuje izbruh sovražnosti gigantskega obsega.
Ilalkan stoji pri teh usodepolnih dogodkih v ozadju, nekako za zidom nevtralnosti, toda posledice nove svetovne vojno čutimo tudi mi, in to tem huje, ker se v glavnem bije zaenkrat še gospodarska vojna. Blokada na morju irna posledice pri naši trgovini, ker je silno oviran uvoz najra/.ličnejšoga blaga, na katero smo bili doslej navezani. To pa povzroča zastoj v naši trgovini in industriji, povzroča brezposelnost, povzroča pa tudi podražitev blaga, zlasti življenjskih potrebščin.
Ta okolnost je imela za posledico, da je izdalo nase državno oblastvo meseca ' septembra lah-slcega leta izredno strogo uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, nedavno pa uredbo o kontroli cen. Žal moram ugotoviti, da je značilna karakteristika teh dveh uredb predvsem
kakor tla je ono krivo nastalega nereda in draginje.
Ker zahtevajo izredni časi in nevarne zunanjepolitične razmere od naših oblastev čuječnost in pok ranitev vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti naše mlade države, so seveda potrebni tudi večji državni dohodki. Tako je bila izdana dne 22. decembra 1939. nova davčna reforma. Trgovstvo kot konstruktiven in patriotsko orientiran stan popolnoma uvide-va potrebo zvišanja državnih dohodkov, lahko pa zahteva, da se to izvrši tako, da ne bo izglodalo kot da je treba nastopiti proti' njemu oziroma proti gospodarstvenikom sploh s takšnimi grožnjami in sankcijami kakor proti elementom, ki zaslužijo vse prej kot zaupanje in obzirnost.
Združenje mariborskega trgovstva se je seveda z vso vnemo udejstvovalo pri pobijanju napačnih tendenc draginjskih ukrepov, kakor tudi proti metodam davčne' reforme, ki jih je obsodila tudi meddržavna konferenca gospodarskih zbornic v. Ljubljani.
Nedavno smo dobili tudi uredbo o minimalnih mezdah. Naglasil hi samo, da je bila neka določitev minimalnih prejemkov potrebna,
bojim se pa, da bo ta, ki smo jo dobili, povzročila ravno nasprotno, namreč brezposelnost, ker vsebuje za marsikaterega podjetnika pretežko breme. To smo ponovno naglasili tudi na merodajnih mestih.
Sedaj pa še nekaj
o lokalnih razmerah mariborskega trgovstva.
Po dolgotrajnem l>oju se nam je posrečilo doseči ponmožitev telefonskih kablov v mestu; dela so že v zaključni fazi. Gremialno hišo smo z razmeroma majhnimi stroški popravili tako, da je precej pridobila na vrednosti. ' Z vesoljem moram ugotoviti, da- se naši sliki s trgovsko mladino vedno bolj poglabljajo. To dokazujejo skupno sojo zastopnikov Združenja in Pomočniškega odbora, kjer izginejo marsikatere diference. Kaste tudi zanimanje, ki ga kaže naše trgovstvo do naše mladine v gremialui šoli. Skupni izlet je to ob koncu lanskega šolskega leta najlepše dokumentiral. Z radostjo moram tudi poudariti, da je našla ideja pomagati našemu obmejnemu prebivalstvu, v prvi vrsti seveda doci, med našim članstvom kljub težkim današnjim časom po-
polno razumevanje. Prireditev božičnice v treh obmejnih občinah po našem Združenju to dokazuje. Hvaležnost obdarjenih bo nedvomno pripomogla k temu, da bo dobilo ljudstvo sčasoma o trgovstvu drugo mnenje, kot ga ima morda Še danes.
Zahvala velja vsem onim, ki so vztrajali ves čas v borbah za naše pravice ob naši strani. Ilvaležui pa moramo biti tudi onim, ki so v teh borbah po svojih močeh pomagali, tako Zbornici za T0I, Zvozi trg. združenj in ne najmanj našemu dobrohotnemu obrtnemu bblastvu. Mnogo je bilo borb in dela za zaščito stanovskih interesov trgovskega stanu, in nič manj takšnega dela ne čaka bodočo upravo Združenja mariborskih trgovcev. Težki so časi, v katerih danes živimo, vendar, kakor je minula huda zima, tako mora priti tudi za nas po teh težkih izkušnjah, v katerih še danes živimo, ko gre tendenca razvoja gospodarstva zaenkrat še navzdol, enkrat boljši časi. Kajti vztrajnost in poštenost marata slej ali prej zmagati.
Miloš Oset,
predsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor.
Izvoz	živine
Dobre kupčije zahtevajo zadruge za sebe, izgubo pa
prepuščajo trgovcem
vekoljubne organizacije izkazale v dejanju. Svinje so na domačem trgu po 1L50 do 12 din, cena ko-
slzvoznik«, glasilo izvoznikov živine je objavil članek, v katerem pravi:
Kakor hitro razni demagogi začno kričati, da trgovci-izvozniki zaslužijo »težke denarce« pri izvozu živine in kako da uničujejo našega ubogega proizvajalca, pomeni to, da ni nekaj v redu pri nosilcih demagogije in da se tudi sami že ne upajo raznašati najbolj navadnih laži. To pomeni nadalje, da je prišel čas, ko bi morali trgovci-izvozuiki zaradi izpolnitve prevzetih obveznosti izgubljati svoje premoženje.
Vedno so takšni elementi trdili, da izvozniki »pljačkajo« kmetovalca in da se morajo zato izločiti kot posredniki, ves posel pa prer pustiti organizacijam, katerih cilj je gospodarsko dviganje kmetovalca, ne pa lastna obogatitev. Kot takšne organizacije so mišljene zadruge, Gospodarska sloga in organizacije živinorejcev.
Sedaj pa je prišel trenutek, ko naj bi se te altruistične in člo-
ruze pa še nadalje skače, ker nekatere od prej navedenih organizacij colo na dražbah kupujejo koruzo.
Cena za svinje, ki znaša danes blizu 12 din, je najbolj gotovo jamstvo, da se pri izvozu izgubi 15 do 20 tisoč din pri vagonu.
Kdo se naj varuje te izgube? Jasno, da trgovci- izvozniki, ker oni niso človekoljubna organizacija, ker je njihov cilj zaslužek, ne pa izguba. Samo oui bi torej morali prenehati izkoriščati dovoljene kontingente.
Izvoz bi morali v takih trenutkih voditi zadruge, Gospodarska sloga in živinorejci. Kajti ti sploh nimajo cilja, da bi zaslužili. Njih cil j je človekoljubnega značaja oziroma da preprečijo, da bi trgovci-izvozniki »pljačkalk kmetovalce. Tem organizacijam se je sedaj nudila sijajna prilika; da pred vso javnostjo dokažejo, da so zaščit;-
niki kmetovalca, trgovci-izvozniki pa neprijatelji delovnega kmetskega ljudstva. Da bi to dokazalo, bi morale navedene organizacije, katerih cilj ni dobiček, skrbeti, da še več izvozijo ko prej in da bi na ta način ožigosale delo trgovcev-izvoznikov.
Dejstva pa kažejo čislo nasprotno sliko! Vse te človekoljubne in. ljudske organizacije ne kažejo niti najmanjše volje, da bi prevzele kontingente trgovcev - izvoznikov, še manj pa mislijo na to, da bi prevzele ostale kontingente.
Za mesec marec bi se moralo izvozili na dunajski trg 280 vagonov svinj. Od tega je odpadlo 112 vagouov na zadruge, 112 vagonov na trgovce-izvoznike in 56 vagonov na živinorejce. V Prago bi se moralo izvoziti 120 vagonov, in sicer bi morali izvoziti trgovci-izvozniki 48, zadruge 48 in svinje-rejci 24 vagonov.
Od 1. marca do 15. marca bi po gornjih podatkih morale zadruge izvoziti skupno 80 vagonov, trgovci-izvozniki 80 in svinjerejci 40 vagonov svinj. V resnici pa so izvozile zadruge samo 4 vagone ali sanie 5% dodeljenega jim kontingenta, svinjerejci 2 vagona ali 5%, dočim so trgovci-izvozuiki izvozili nad 85% od priznanega jim kontingenta.
Kontrolne ustanove so pozivale zadruge in svinjerejce, da izpolnijo svoje obveznosti in da izvozijo predvidene kontingente ter jih najbrže tudi opominjale, da se bo vodila evidenca onih, ki nočejo izvoziti svinj. Vse te organizacije so kot odgovor na to posredno grožnjo izjavile, da sploh ne bodo izvozile niti enega vagona, Če se jim ne zagotovi večja cena tor pripomnile, da ne verujejo v predrznost kontrolnih ustanov, da bi jim ev. zmanjšale kontingente, ko bodo boljše cene.
Trgovci-izvozniki pa so izpolnili svoje obveznosti, ker se zavedajo, da mora izpolniti tudi svoje dolžnosti, kdor zahteva za sebe pravico.
Postavlja se odkrito in upravičeno vprašanje g. ministru za trgovino in industrijo, , .
. . , kakšne sankcije bo prevzel proti zadrugam in svinjcrcjccin zaradi neizpolnjevanja prevzetih ob-vc-zuosti.
Nastaja pa še drugo vprašanje, če se bo z ozirom na vse te či-ujenice še nadalje dovolilo zadrugam v dobi konjunkture, da nakupujejo svinjo v Subotici in Bjo-lovaru, čeprav so sedeži teh zadrug v Lapovu ali Smederevski Palanki.
Postavlja pa se tudi vprašanje, če se bo že enkrat nehalo
. izvoznikov, kadar zahtevajo svoje pravice.
In na zadnjo! Nastaja paše vprašanje, ce morajo izpolnjevati trgovci-izvozniki svoje obveznosti tudi takrat, kadar jih skušajo pristojni in nepristojni krogi proglasili za nepolnopravne?
Občni zbor Društva veletrgovcev in industrijcev
je bil v sredo dopoldne v društvenih prostorih. Občni zbor je vodil predsednik Stane Vidmar. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, prav tako tudi vsi predlogi. Soglasno jo bila tudi znova izvoljena stara uprava.
Obširno poročilo o občnem zboru priobčim* v ponedeljek!
Združenje trgovcev uta sodni okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah
itn a
' redno letno skupščino rv nedeljo dne 14. aprila 1940. ob 114. uri v občinski posvetovalnici ipri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine.
2. Poročilo predsednika in tajnika.
‘1. Poročilo blagajnika, nadzor-)nega odbora ter odobritev račun-jskega zaključka za leto 1939.
4.	Proračun za lefo 1940.
9. Poročilo delegatov.
tl. Samostojni predlogi.
7. Volitve.
8. Slučajnosti.
, Ako skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, je eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število prisotnih članov. (Čl. 16. pravil.)
Udeležba je obvezna za vsakega člana, neopravičena odsotnost se kaznuje z globo din 30'— v korist gremialne blagajne.
Samostojni predlogi članov morajo biti 3 dni pred skupščino pri predsedniku združenja.
Članom se priporoča, da na skupščini poravnajo svojo članarino.
Sv. Lenart, dne 21. marca 1940.
Tajnik:	Predsednik:
Marčič.	Rataj.
Nikar predebelih!
»Družinski tednike objavlja v svoji rubriki »Zrcalo naših dni« neverjetno zgodbo, kako da je neki trgovec delal reklamo za svojo trgovino. Tako silovito originalna je ta reklama, da jo moramo sporočiti tudi našim bralcem, da bodo vsaj spoznali, kaj si vse nekateri upajo napisati na račun trgovcev.
Po lej zgodbi je neka trgovina inserirala, da išče dva fanta, in sicer enega za tekača, drugega pa h konjem (!). Neki fant se je šel ponudit in prišlo je še 12 drugih fantov. Dolgo uro so čakali na mrazu, da je prišla ob devetih dopoldne prodajalka odpirat trgovino. (Res smo radovedni, katera trgovina v Ljubljani se odpre šele ob devetih!) Nato so čakali še eno uro, nakar jim pravi prodajalka, da je najbolje, če pridejo jutri. (Šefa namreč še vedno ni bilo.) Prišli so naslednji dan in zopet brezuspešno čakali, dokler ni prodajalka nekemu fantu zaupala, da sploh nikogar ne potrebujejo, temveč da je to samo moderna reklama za trgovino.
Če torej še ne veste, je, po mnenju nekaterih ljudi, moderna reklama v tem: Trgovina se odpre šele ob devetih, šef pa sploh ne pride dopoldne v trgovino. Da ni trgovina prazna, privabi trgovec s posebnim inseratom v trgovino ljudi, ne da bi kupovali, temveč da dobe službo, ki je pa seveda trgovec ne more dati.
Zelo hvaležni bi bili »Družinskemu tedniku«, če bi povedal, kje je iztaknil trgovca, ki dela tako bedasto reklamo!
Za bodoče pa svetujemo »Družinskemu tedniku«, da take debele zgodbe objavlja v rubriki »Krivo zrcalo«, ker samo v tako rubriko tudi spadajo.
Trgovinska pogajanja z Grčijo
so se začela v Atenah v gospodarskem ministrstvu. Grški listi poročajo, da so bili v zadnjih mesecih trgovinski odnošaji med obema državama nekoliko živahnejši Splošno se sodi, da bodo pogajanja v kratkem zaključena in še pred potekom sedanje trgovinske pogodbe. Na čelu naše trgovinske delegacije je miuistemlni svetnik v trgovinskem ministrstvu Boško Gjorgjevič.
Občni zbor Združenja trgovcev v Kranju
Združgnje, trgovcev v Kranju, eno naših najbolj uspešno delujočih združenj, ki se vedno odlikuje fuai po svoji trdni stanovski zavednosti, je imelo svoj redni občni zbor v sredo 13. marca. Udeležba na občnem zboru je bila primeroma dobra, mogla pa bi bili še boljša. Občni zbor je podal izčrpno sliko o stanju trgovine ter odločno nastopil za potrebe trgovstva in slovenskega gospodarstva. Ravno zato je potrebno, da bi imel občni zbor tudi manifestan-ten značaj, ker bi s tem dobile vse zahteve občnega zbora močan poudarek.
Občni zbor je olvoril predsednik Berjak, pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOT zbor. svetnika Gorjanca, zastopnika Zveze trg. združenj tajnika dr. Pustiška, g. Osojnika kot zastopnika Pomočniškega zbora ter g. Šuca kot zastopnika mestne policije. Nato se je v lepih besedah spominjal umrlih članov: Janeza Kristana iz Cerkelj, Franca Kristana iz Kovorja, Ivana Slabeta iz Kranja,in Marije Bizjak iz Kranja. Spomin vseh so zborovalci pietetno počastili.
Nato je podal predsednik Berjak svoje predsedniško poročilo.
PoroiiSo predsednika Berjaka
Uprava združenja stopa danes pred Vas, da predloži obračun svojega dela v preteklem letu. Trgovec se danes smatra kot izkoriščevalec drugih stanov. Temu naziranju odločno ugovarjamo. Da se more trgovstvo zavarovati proti takim neupravičenim očitkom, se je združilo v lastne stanovske organizacije, ki so bile prvotno prostovoljne, postale pa po svetovni vojni prisilne.'
Danes so že skoro vsi stanovi organizirani in skušajo po svojih organizacijah uveljaviti svoje pravice. Tudi trgovci moramo delali tako, da dosežemo spoštovanje naših pravic.
Pozivam zato vse trgovce, da v svoji stanovski organizaciji vsi sodelujemo, da opustimo medsebojne nelojalno konkurenco, da drug drugemu pomagamo, ker od drugih pomoči ali zaščite ne moremo pričakovati.
Vsako leto pričakujemo zboljšanje za svoj stan, zgodi pa se vedno obratno. Sedanje leto smo pričeli v zelo slabih okoliščinah. Cas je neugoden in zahteva zlasti od trgovca izjemnih naporov in žrtev. Omenim naj le nekatere težkoče: Pomanjkanje blaga in podražitev vseli predmetov, za kar se čisto neupravičeno meče krivda na trgovca. Niso pa to edine lež-koče. Izdani so bili tudi novi davčni predpisi, izdana je bila uredba o pobijanju draginje itd. Vsi ti predpisi so trgovino živo zadeli.
Med glavnimi škodljivci trgovine so sušinarstvo, krošnjarstvo in privilegiji zadrug, proti katerim se bo trgovstvo borilo, dokler ne doseže svojih zahtev. Kontrolna služba združenja se opravlja z
vso doslednostjo, kar je zasluga g. Omerse.
Po banski odredbi so za trgovske pomočnike določene minimalne plače z din 900-—, ter se računa vrednost stanovanja din 60-— in hrane din 240-—. Podeželskim trgovcem je nemogoče plačevati to plačo in se bo zalo zvišalo število brezposelnih. Več pomočnikom je tudi že v resnici bilo odpovedano. Združenje je napravilo svojo dolžnost ter predložilo utemeljene pomisleke in tudi predlog, da se odredba spremeni.
Trgovstvu je danes potreben močen zagovornik, ki ga ima v svoji Zvezi trgovskih združenj, ki nas odločno zastopa. Izrekam ji popolno priznanje in zahvalo.
Pozabiti ne smem na naš »Trgovski list«, ki nam je najboljši svetovalec in zagovornik ter je •dolžnost vsakega trgovca, da .je naročnik »Trgovskega lista«.
Naša trgovska nadaljevalna šola je danes na višku in veseli me, da morem o njej poročati le dobro.
Zahvaljujem se odboru za vso oporo, ki mi jo je izkazoval v triletni dobi mojega predsedništva. Posebno pa se zahvaljujem g. Gorjancu, ki je trgovstvo uspešno zastopal pri reklamacijskem odboru. Priznanje tudi g. Globočniku in g. Hlebšu, ki sta nas zastopala pri davčnem odboru. Da se je vse poslovanje v našem združenju vršilo tako vzorno, pa gre posebna pohvala našemu marljivemu tajniku Kuzmanu.
Končujem svoje skromne besede z željo in pozivom, da se še bolj strnemo, da pokažemo še večjo solidarnost, ker le tako smemo pričakovati za trgovstvo boljših časov. (Odobravanje.)
Zborniini	svetni Gorjanc
Po prevratu še nismo imeli tako razburljivega leta kakor je bilo preteklo, Ti dogodki so vplivali tudi na naše politične in gospodarske razmere v državi. Zaradi izrednih razmer so postale potrebne tudi izredne žrtve in njih viden izraz je davčna reforma. Ker se je o njej že mnogo govorilo v združenju, ni treba, da bi o njej govoril podrobneje. Vendar pa je treba pripomniti naslednje: Razumemo položaj države in smo zato tudi pripravljeni na žrtve, ne moremo pa dopustili, da bi se davčni predpisi uporabljali tudi za Im »a . \ davkoplačevalcev. Zato upamo, da se bodo predlogi zbornic o reviziji davčne reforme upoštevali.
Dočim je obremenitev trgovine z davki in socialnimi dajatvami vedno večja, je njena donosnost zaradi večje režije ter rizika vedno manjša. Poleg tega pa prehaja vedno več predmetov iz rok svobodne trgovine. Prizad je imel prvotno samo monopol za izvozno žitno trgovino, kasneje je dobil še monopol za izvoz jabolk in češpelj in sedaj bo razširil svoje poslovanje še na vino, riž in drugo kolonialno blago. Hrvatski gospodarski ljudje so zahtevali, da se
Prizad ukine in tej zahtevi se pridružujemo tudi mi. Prizad naj prepusti trgovino tistim, ki so za njo poklicani.
Trgovina trpi nadalje zaradi ne legalne trgovine. Konsumne zadruge se širijo kar naprej, nabav-ljalne zadruge drž. nameščencev sprejemajo kot člane tudi zasebnike in ni še bilo mogoče doseči, da bi se ta nepravilnost odpravila. Tudi krošnjarsko vprašanje se ne premakne naprej.
Izvoz se omejuje z raznimi formalnostmi. Za vsak izvoz je potrebno predhodno dovoljenje Narodne banke. Zlasti pri lesu dela ta določba težave. Ni mogoče doseči niti tega, da bi izdajale izvozna dovoljenja podružnice Narodno banke. Nerazumljivo je, zakaj ne daje Narodna banka dovoljenja za izvoz jamskega lesa in čreslovine, ko je vendar znano, da se čreslovine ne more doma prodati, ker so strojarne že založene z njo do nove sečnje. Velike težave imajo izvozniki tudi zaradi pomanjkanja vagonov. Podobne težave so tudi pri uvozu. Tovarne ne morejo dobiti njim potrebnih surovin. Za uvoz kolonialnega blaga ne dovoljuje Narodna banka nakupa deviz.
G. Gorjanc jp nato podrobno poročal
o delu zbornice za TOI
ter zlasti naglasil naslednje:
V zadnjem času je postalo aktualno tudi vprašanje decentralizacije socialnega zavarovanja. Značilno je, da je naša zbornica že pred 16 leti zahtevala ukinitev SUZORja in popolno avtonomijo okrožnih uradov. Skozi 16 let se je očitalo zbornici zaradi te zahteve, da je za likvidacijo delavskega zavarovanja, sedaj po 16 letih so sprevideli tudi v Zagrebu in Beogradu, da je bilo stališče naše zbornice pravilno. Odločno zahtevamo, da dobi Slovenija samostojnega nosilca delavskega zavarovanja in da se zavarovanje nameščencev loči od delavskega zavarovanja.
Odločba g. bana glede minimalnih plač trg. pomočnikov je zlasti zadela podeželsko trgovstvo, ki večinoma tej odločbi ne bo moglo ustreči.
Po številnih konferencah je vprašanje reforme obrtnega zakona že tako dozorelo, da smo bili
prepričani, da bo kmalu izdana. Po sporazumu pa je stopila zopet v ozadje. Novela pa je nujno potrebna in zato jo tudi zahtevamo.
Na zbornični predlog so se uvedle obvezne legitimacije za nakupovalce, da hi se s tem odpravilo sušinarstvo v trgovini. Zbornica je dosegla, da so se predpisale obvezne legitimacije tudi za poseti.ike sejmov.
Mnogo predstavk in intervencij
je izvršila zbornica zaradi pomanjkanja petroleja in bencina, nadalje, je zahtevala, da se dovoli prodaja živinske soli tudi
vsem trgdvceni, ki prodajajo jedilno sol.
Zbornica je dosegla, da se je odpravila neupravičena praksa policije, da se izvajajo določbe protidraginjske uredbe tudi za luksuzne predmete. Intervencija zbornic je dosegla, da se uredba o kontroli cen ni izdala v prvotni obliki.
Vedno je zbornica nastopila za naše interese, njeno tajništvo je bilo v stalnih stikih z našim združenjem in bo tudi v bodoče podpiralo naša stremljenja. Z vsem zaupanjem se naj zato vsak v potrebi obrača na zbornico. (Z glasnim odobravanjem so zborovalci nagradili govor g. Gorjanca.)
Sledilo je
poročilo tajnika Kožmana
Uvodoma je podal kratek pregled o gospodarskem stanju kranjskega okraja, Vojna je potisnila gospodarsko iniciativo v ozadje. Posledice vojne občutijo tudi nevtralne države in občuti jih tudi kranjski okraj. Iz okraja se sicer izvaža krompir, fižol, les, mleko in živina, toda Uvažajo se moka, koruza, sadje, mast. Polovica prebivalstva se z obdelovanjem zemlje ne more preživeti. Velikemu delu kmetskega prebivalstva je hranitelj gozd, drugi pa morajo iskati zaslužka v industrijah, ki so se koncentrirale v Tržiču in Kranju. Zaradi pomanjkanja surovin je bila velika nevarnost, da te industrije ne bodo mogle obratovati. Zaradi izrednih razmer je tudi trgovina preživljala težke čase, posebno v zadnji tretjini leta. Razen ceste Ljubljana-Naklo ni bilo v okraju javnih del. Zaradi višjih cen agrarnih proizvodov se je položaj kmetovalcev nekoliko zboljšal, dočim so prišli posebno manj premožni sloji prebivalstva v težko stisko.
Tajnik Kožman je nato govoril o naši finančni politiki ter o davkih ter zlasti še o pridohnini rn delu davčnega odbora. Od davčne uprave je' bila določena v Kranju pridobninska osnova na skoraj en milijon din, a jo je davčni odbor znižal za 7%. Tudi reklamacijski odbor je ustregel mnogim pritožbam.
Glede mnnopolskih predmetov je omenil, da se je znižala cena soli. S podrobno kalkulacijo je združenje dokazalo, da je zaslužek m'''.»prodajalca pri soli nezadosten. Veliko nezadovoljstvo je povzročilo pomanjkanje petroleja. Tudi sladkorja je nekaj časa primanjkovalo.
Podrobno opisuje tajniško poročilo tudi boj združenja proti kroš-lijarstvu in šušmarstvu. šušmarilo se je skoraj v vseh trgovskih strokah.
Glede tržnih dni v Tržiču m Kranju je doseglo združenje s pomočjo zbornice, da je banska upra-va ustregla zahtevam trgovstva. Uvedle so se sejmske legitimacijo, ki jih izdaja združenje.
Ponovno je zahtevalo združenje ureditev kranjskega kolodvora. S pomočjo zbornice je združenje doseglo, da se je znova uvedel nočni vlak iz Kranja v Ljubljano in da se je kopalni vlak iz Ljubljane v Škofjo Loko podaljšal do Kranja. Ni pa bilo mogoče doseči, da bi se vsi reducirani vlaki znova uvedli.
Novo poštno poslopje se zida, upati je, da se bodo tudi telefonske razmere v kratkem zboljšale.
Poročilo govori nadalje o proti-draginjski uredbi, ki se ni obnesla ter o uredbi o kontroli cen, od katere je prizadetih tudi nekaj članov združenja.
Uredba o minimalnih plačali trg. pomočnikov bo povzročila še večjo brezposelnost. Združenje je predlagalo, da se plače uredč po krajevnih razmerah. V krajih z manj ko 5090 prebivalci bi smela znašati minimalna plača le 650 din, hrana pa bi se morala računati s 300 in stanovanje s 100 din na mesec.
Zaradi nastale draginje je združenje pozvalo svoje člane, da zvišajo svojim uslužbencem plače.
Tajnik Kožman je nato obširno poročal o številnih uredbah, ki se tičejo trgovstva ter o stališču, ki ga je zavzelo združenje k posameznim uredbam. Med drugim je omenil, da je bilo pri združenju izdanih 290 poslovnih knjižic. Odločno se je izreklo združenje proti »uputniram«, ki se naj ukinejo.
Socialno mišljenje trgovcev v Kranju dokazuje najbolj jasno to, da so zbrali od septembra 1938 do konca 1.1939. 21.185 din za socialne namene. Od tega denarja še je razdelilo siromakom in onemoglim 10.784 din, brezposelnim 2.790 din in obmejnim šolam 5.686 din. Združenje je obdarovalo pet šol v Prekmurju. Zahvalna pisma pričajo, kako zelo so bili otroci teh šol potrebni podpore.
Naobrazbi trgovskega naraščaja je posvečalo združenje veliko skrb. Pouk pa trg. strokovni nadaljevalni šoli se je zboljšal in zvišalo število tedenskih ur. Imenovali so se tudi učitelji in sicer: Franc Lasič za upravitelja, za učitelje pa Danica Belehar, Josip Lampe in Stanko Završnik, za veroučitelja pa Josip žužek. Vpisanih je bilo 85 učencev, končalo pa je lani šolo 81 učencev. III. razred so dovršili vsi učenci. Uprava je nabavila tudi nekaj učnih knjig. Združenje si prizadeva, da bi se ustanovila v Kranju dvorazredna trgovska šola, ki je nujno potrebna.
Tajniško poročilo navaja nato delo odsekov.
Lesni odsek je vodil g. Gorjanc. Delo odseka je bilo intenzivno ter je dosegel odsek tudi razne uspehe. Lesnih obratov je v okraju 120. Živahno je bilo tudi delovanje špecerijskega odseka, kateremu je načeloval g. Ahačič. Začel je tudi delovati mannfakturni odsek. Zgledno deluje in je v stalnih stikih z združenjem Pomočniški zbor, ki ga vodi g. Osojnik.
Zbor je priredil poučni tekstilni tečaj in več sestankov ter predavanje o prodajni umetnosti.
Statistika članstva.
število članstva se je dvignilo od 412 na 420, število obratov pa od 455 na 4(55. Število pomočnikov in pomočnic se je zvišalo od 178 na 191, vajencev od 81 na 85. Več ko polovica članov je bila naročena na »Trgovski list«.
Pisarna združenja je razvila zelo veliko delavnost. Število prejetih in odposlanih dopisov se je zvišalo od 3768 na 3916, nadalje je izdala pisarna 32 okrožnic, sestavila 52 davčnih prijav, vložila 45 pritožb ter napravila 642 raznih prošenj in vlog itd. Združenje je prejemalo redno od Zbornice vsa potrebna navodila ter imelo zlasti v tajniku dr. Plesati močno oporo. Enako je bilo združenje tudi v stalnih stikih z Zvezo trg. združenj ter bilo zastopano na vseh sejah glavnega in ožjega odbora ter na občnem zboru Zveze v Murski Soboti.
Z velikim odobravanjem je občni zbor soglasno odobril poročilo agilnega tajnika Ko/mana, ki je nato podal še
blagajniško poročilo.
Dohodkov je imelo združenje 115.094 din, izdatkov pa 114.356 din. Podporni sklad je znašal ob koncu leta 1939. 36.330. Cisto premoženje združenja je naraslo na 261.783 din.
Račun trgovske strokovne nadaljevalne šole izkazuje 34.389 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Socialni sklad je imel 21.186 din dohodkov.
V imenu nadzornega odbora je poročal g. Čolnar ter predlagal, d« se izreče upravi in blagajniku razrešnica. (Soglasno sprejeto.)
Proračun, ki ga je podal tajnik Kožman, izkazuje 74.000 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Za kontrolno službo se določi din 15.000--.
Proračun za šolo se določi na 38.920 din. Primanjkljaj v višini 5.420 din krije združenje. Tudi oba proračuna se sprejmeta soglasno.
Odprava daril in nagrad.
O tem predlogu poroča tajnik Kožman. Vedno večje davščine, plače, najemnine in naraščanje drugih izdatkov silijo trgovce, da črtajo vse izdatke, ki niso neob-hodno potrebni. Med take izdatke spadajo tudi darila ali popusti. Uprava je o vsem tem ponovno sklepala in sklenila, da se morajo ta darila odpraviti. Potrebno pa je, da tudi občni zbor formalno sklene, da se odpravlja vsaka delitev nagrad bodisi v denarju ali v blagu ter tudi delitev koledarjev in da se vsak prestopek kaznuje ■ globo 1000 din. Soglasno sprejeto.)
Volitve.
Soglasno in * odobravanjem je bil nato izvoljen za predsednika znova Franc Berj&k, za podpredsednika pa Adamič.
V upravo so bili izvoljeni: Franc Ahačič, Lovro Ferjane, Franc Globočnik, Rudolf Hlebi, Ferdinand Kokalj, Matija Koki in Ivan Savnik, za namestnike pa: Alojzij Grimc, Ivan Rekar, Janko Rozman in Albin Terčon. Izvoljeni so bili samo člani, ki so bili na občnem zboru navzočni, kar je tudi edino pravilno.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Otmar Čolnar, Ivan Kern in Viljem Orosel, za namestnika pa Leopold Sulcer in Karol Zaplotnik.
Častni odbor tvorijo znova Ivan Nngclsbergor, Alojzij Pavlin in Ciril Pirc.
Kot delegati za skupščino Zveze trg. združenj so bili izvoljeni: Franc Berjak, Anton Adamič, Gorjanc Franc, Franc Globočnik in Rudolf Hlebš, kot namestniki pa Ferdinand Kokalj, Matija Koki, Ivan Savnik, Alojzij Grimc in Franc Zaplotnik.
V lesni odsek so bili izvoljeni:
Franc Gorjanc (načelnik), Ivan Rozman in Anton Verbič, kot namestnika Jakob Koprivnik in Janko Povšnar.
V špecerijski odsek: Franc Ahačič (načelnik), Ivan Rekar (pod-načelnik), Janko Rant, Alojzij
Grims, Leopold Sulcer in Albin Terčon, kot namestnika pa Anton Križnar in Otmar Čolnar.
Občni zbor je nato pozdravil tajnik Zveze trgovskih združenj dr. Ivo Pustišek. Poročal je o delu zveze ter podrobno tudi o vseh
važnejših vprašanjih, ki se tičejo trgovine in našega gospodarstva. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem.
Ker se ni nihče javil k besedi, je predsednik Berjak zaključil dobro uspeli občni zbor.
Občni	zbor
trgovcev v
Združenje trgovcev za sodni okraj Kočevje, ki deluje v posebno težkih razmerah, je imelo svoj redni občni zbor 3. marca v gostilni pri »Solncu« v Kočevju.
Po otvoritvi občnega zbora je predsednik Huber konstatiral njegovo sklepčnost ter se spomnil umrlega člana Matijo Wuchsc iz Koprivnika. Vsi navzočni so počastili njegov spomin.
Nato je pozdravil predsednik za-
stopnika Zveze dr. Iva Pustiška, ter pripominja, da se bode radi prisotnosti oz. radi dirigiranja orožniškega narednika, kot zastopnika sreskega načelstva, informiral pri sreskem načelniku.
Za zapisnikarja imenuje tajnika Kopitarja, a za overovatelja pa gg. Levsteka Alojzija in Herbsta Edvarda. Zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri.
Poroiilo	predsednika
V letu 1939./40. je bilo vse pol-uo senzacij. Zlasti pa je vplivala na vse življenje vojna, zaradi katere smo bili gospodarsko tudi mi prizadeti, čeprav se te posledice še niso pokazale v tako veliki meri, ker smo imeli dosti zalog blaga. Sele sedaj, ko moramo založiti svoja skladišča z novim blagom, ki ima višje ceno in poleg tega še slabšo kvaliteto, Čutimo posledice vojne. To velja posebno za male mestne in podeželsko trgovce, ki bodo to najbolj občutili. Ti so s prvim navalom svoja skladišča izpraznili in sp lahko potom komaj dre tretjini svojih zalog nadomestili z izkupičkom. Ako bi se to še parkrat dogodilo, potem se lahko dogodi, da ostanejo taki trgovci nekega dne brez blaga.
Cim težavnejša so gospodarska bremena, tem hujša jo konkurenca, ker hoče eden drugega prekašati. Zato apeliram na vse trgovce, da pokažejo več stanovske solidarnosti in da močnejši ne skuša uničiti gospodarsko šibkejšega tovariša.
Največji dvig cen je opaziti pri mlevskih izdelkih, ki so se dvignili za 50%, kar je tudi krivda Prizadn. Največ pri tem trpi seveda Slovenija, ki pridela komaj 40 odstotkov svoje potrebe. Tudi tekstilni produkti so v večnem dviganju ter tovarne krijejo komaj polovico naročil, ker ni surovin. Kdo je zopet tu kriv? Ko je bilo surovin dovolj, pa ni bilo mogoče dobiti deviz.
I)a pa bi se rapidno dviganje cen preprečilo, smo dobili tako-zvano protidraginjsko uredbo in uredbo o kontroli cen. Neuspeh obeh uredb je bil takoj viden ter so bili imenovani člani brez dela. Pač pa je izvajanje uredbe dokazalo, da mali trgovci niso krivi draginje, ampak je treba izvor iskati drugje.
Nadalje smo dobili uredbo o minimalnih plačah trgovskih sotrud-nikov. Velika napaka je, ker se niso sprejeli predlogi trgovstva. Bati se je, da bo marsikateri na-stavljenec ostal zaradi uredbe brez zaslužka.
Kot dodatek smo v tem letu dobili še noveliziranje davčnega in taksnega zakona in vojni davek.
Novi davčni zakon zadeva večinoma samo močnejše davkoplačevalce, ki imajo nad 20.000 dinarjev davčne osnove. Kako bodo s tem male trgovce in obrtnike zaščitili, nam bo pokazala šele bodočnost Vse loži v rokah davčnih uprav oz. davčne komisije. Apeliram na vse gospode, ki bodo v
teh komisijah, da vestuo opravl jajo svoje delo in da so objektivni tudi do konkurentov.
Krošnjarstvo je kljub hudemu boju še vedno na višku. Zato vse trgovce ponovno naprošam, da se krošnjarje zasleduje in odda najbližji orožniški postaji.
Na koncu svojega poročila se zopet moram povrniti še na naš stanovski list, na naš »Trgovski list«. Za trgovca ni ponos, ako je naročen na kup časopisja, a pri tem pa ostane hrez svojega stanovskega lista, ki vedno in povsod ščiti interese trgovstva. »Trgovski list« je danes že tako razširjen in preskrbljen s takšnim materialom, da ne sme biti trgovca, ki ne bi bil nanj naročen. Mislim, da izdatek 1*— din na teden ni takšen, da ga ne bi trgovec prenesel. Potrebno je, da ima vsak vsaj sobotno izdajo »Trgovskega lista«. 8 tem zaključujem svoje poročilo. (Odobravanje.)
Tainiška poročilo
je podal tajnik Kopitar. Poročal je o internem delu uprave združenja. Uprava je izdala 63 poslovnih knjižic. Združenje šteje 137 članov, toliko kakor pred enim letom, 12 članov pa ne posluje. Večjih trgovin in trgovin z mešanim blagom je 91, lesnih in manjših trgovin 13 in 21 branjarij, število pomočnikov se je zvišalo od 22 na 23. Vajencev in vajenk je bilo 19, vajenske preizkušnje pa je napravilo 11 vajencev. Tajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Blagajnik Edvard Ilrrbsl je poročal, da je imelo združenje din 18.741 izdatkov, premoženje združenja pa se je lani povečalo za din 3.284 na 47.767. V imenu nadzorstva je poročal Hans Lov ter predlagal absolutorij upravi, kar je bilo soglasno sprejeto.
Enako je bil sprejet tudi proračun v višini 23.020 din.
V imenu Zveze trgovskih združenj je nato pozdravil občni zbor tajnik dr. Pustišek, ki je sporočil združenju tudi pozdrave zadržanega predsednika Staneta Vidmarja. V jasnih besedah je nato poročal o delu Zveze, njenih intervencijah, o delu njenih odsekov ter o vseh drugih vprašanjih, ki zanimajo našo trgovino in naše gospodarstvo. Opozoril je na potrebo solidarnega dela za stanovske organizacije ter za stanovsko glasilo, za naš »Trgovski list«.
Njegovo izčrpno poročilo so poslušali zborovalci z oajvečjim zanimanjem ter ga nagradili z glasnim odobravanjem. Posebej se mu je zahvalil tudi predsednik Iluber.
Z obžalovanjem je sporočil predsednik Huber, da ni odobrila banska uprava postavke za boj proti krošujarstvu, čemur se res moramo čuditi. Poročal je tudi o težavah, ki jih imajo trgovci s tekočimi gorivi, ki so morali ustaviti prodajo bencinske mešanice.
Soglasno je bil nato sprejet predlog, da ostanejo trgovine ob praznikih odprte kakor ob nedeljah. Oba druga predloga, da bi bile trgovine ob praznikih zaprte in da bi se uvedel poletni čas, sta bila odklonjena.
Po živahni debati se sklene, da se izdajo koledarji samo še za leto 1911./42., prihodnje leto pa jih trgovci ne smejo več izdajati. Prekrški se bodo kaznovali z globo 1000 din.
Po debati o zavarovanju pomočnikov, se skleue, da občni zbor nasvetuje vsem, da imajo svoje nameščence zavarovane pri TBPD v Ljubljani.
Predlog, da se tri četrtine pre-n žen ja nalože v nepremičnine, se odkloni. Ker sc ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik Huber z zabv,','> vsem udeležencem zaključil občni zbor.
Združenje trgovcev za srea Logatec
ima
21. redno glavno skupščino
v nedeljo dne 7. aprila 191» v prostorih bolela Žumer v Cerknici.
Pričetek ob 1. uri popoldne.
Dnevni red;
1. Otvoritev skupščine in določitev dveh overovateljev zapisnika.
2. Citanje zapisnika zadnje skupščine.
3. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajniško poročilo.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za 1.1940.
6. Samostojni predlogi.
7. Slučajnosti.
Ako skupščina ob določenem času ne bi bila sklepčna, se bo vršila eno uro pozneje druga skupščina, ki bo sklepala o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov v smislu čl. 16. pravil.
Samostojne predloge je prijaviti upravi do 4. aprila 1940.
Udeležba na zborovanju je za člane obrežna. Opravičeni so le nujni zadržki, ki se morajo upravi pismeno sporočiti.
Sklepni račun za leto 1939. in proračun za leto 1940. sta vsakemu članu v pisarni združenja na vpogled.
V Novi vnsi dne 21. marca 1940.
Predsednik: Stanko Lenarčič 1. r.
Zgodba
mariborsko
Prvotnih 11 milijonov dinarjev gradbenih stroškov znižanih na 8 milijonov
Poročali smo zadnjič na kratko, da bodo že v par tednih začeli zidati novo poslopje za 2. realno
gimnazijo v Mariboru, in sicer na razsežnem zemljišču na desnem bregu Drave v Magdalenskem predmestju. Parcelo med Magda-lenskim parkom in Stritarjevo ulico je predlanskim kupila mestna občina za 480.000 dinarjev. Te dni je bila v Ljubljani prva ofertna icitacija za gradbo surove stavbe, ki mora biti po dosedanjih dispozicijah že letos pod streho, dokončana pa bo prihodnje poletje, tako da l>o v jeseni 1941. izročena svojemu namenu.
Stroški stavbe in notranje opreme bodo znašali po proračunu
okrog 8 milijonov dinarjev. Za letos je zagotovljenih 5 milijonov, ostanek bo pa banska uprava postavila v prihodnji proračun.
Kakor smo sedaj izvedeli, je projektant arhitekt inž. Navinšek iz Ljubljane, ki je že svojčas napravil načrte za veliko stavbo za bežigrajsko gimnazijo, prvotno predvidel večjo stavbo, ki bi stala 11 milijonov dinarjev. Banska uprava pa je črtala 3 milijone dinarjev, zbog česar se je stavba nekoliko zmanjšala. Kakor zatrjujejo, je odpadla visoka obloga iz umetnega kamna, ter so se s tem stroski znižali za skoraj poldrugi milijon.
Novi načrt predvideva, kolikor
nam znano, 18 učnih sob. Menda bo to število premajhno. Realna gimnazija 2 v Mariboru, ki je pred par leti nastala z delitvijo velike realne gimnazije, bivše realke, sedanje 1. realne gimnazije, je doslej imela le štiri razrede, lotos pa je dobila peti razred in bo v treh letih jmpolna gimnazija. Toda že sedaj ima okrog 800 učencev, večinoma deklic. Ko bo imela vseh osem razredov, se bo število učencev gotovo povzpelo ua kakih tisoč. Ako računamo povprečno 50 dijakov na eno učilnico, da to prostora za približno šele 900 učencev, zavod pa jih bo imel v par letih veliko več. Vse kaže, da bo imela nova šola vsaj kake štiri učilnice premalo. Morda se bo še kak prostor naknadno spremenil v učilnico, vsekakor pa kaže, da bo stavba v bodočnosti vse premajhna. Mogoče ima banska uprava v načrtih za prihodnja teta še kako novo stavbo za gimnazijo v Mariboru, kar pa ni verjetno.
Novo stavbo v našem mestu je treba tudi s stališča poživitve gospodarskega življenja toplo pozdraviti. Priprave bodo gotovo kmulu končane, tako da bodo menda Že v par tednih zapele lopate in bo dobilo mnogo brezposelnih delo in s tem svoj kruh.
A. B.
Pokojninsko zavarovanje trg. pomočnikov se začne 1. maja
Minister za soc. politiko in ljudsko zdravje je podpisal uredlto o pokojninskem zavarovanju trg pomočnikov.
Glavne določbe uredbe so: Trgovski pomočniki, ki so zaposleni v trgovinskih obratih ali v drugih podjetjih v trgovskih poslih, se morajo pokojninsko zavarovati, če jim je to glavni poklic in če imajo potrebno naobrazbo, da imajo vsaj dveletno učno dobo. Rok učenja nadomestujejo štirje končani razredi srednje ali pa sl rokovne šole.
V pokojninsko zavarovanje se vračuna čas. prebit v službi od 1. januarja 1938. do dneva vstopa v obvezno zavarovanje, če v enem letu vplačajo dotične doklada za pokojninsko zavarovanje s 6 ’/« obresti. Dovoljuje pa se tudi dokup službenih let pred 1. januarjem 1938.
Pokojninski zavodi morejo voditi trg. pomočnike knjigovodstveno ločeno od drugih zavarovancev.
Dolžnost zavarovanja po lej uredbi se začne 1. maja.
Politične vesti
Turški listi brez izjeme odobravajo odločno izjavo Saradžogla ter poudarjajo, da bi morala Turčija z vojaško silo intervenirati, če bi bila napadena katera članica Balkanske zveze. Na Balkanu se ne sme utrditi nobena velesila.
Grška obrambna črta, tako imenovana Metaxasova linija je dogo-to vi jena. Začeli so jo delati leta 1936. ter jo je delalo od tedaj stalno okoli 3000 delavcev. Obrambna črta je napravljena iz betona ter ima gnezda za topove in strojnice. Od 1. 1936. dalje je izdala Grčija za narodno obrambo 6 in pol milijarde drahem. L. 1936. je imela Grčija samo 4 protiletalske •tope, danes jih ima nad 200. Podobno se je povečalo tudi grško letalstvo ter vse druge vrste orožja.
Po sestanku Mussolinija z grofom Telekyjem je bilo izdano ofi-cialno sporočilo, ki pravi, da je ostal pakt prijateljstva med obema državama navzlic vsem dogodkom nedotaknjen. Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko je v popolnem soglasju z odnošaji med Italijo in Nemčijo, a prav tako tudi z onimi med Italijo in Jugoslavijo. Italijanska in madžarska vlada sta odločeni, da posebno v sedanjih razmerah koordinirate svojo akcijo za ohranitev miru v Podonavju in na Balkanu. Po sprejemu min. predsednika Telekyja pri papežu bo zapustil Teleky Rim.
Zanimanje za trozvezo Rim— Berlin—Moskva v Rimu vidno po-jenjuje, ker hoče Italija za vsako ceno preprečiti, da bi se na Bal kanu zasidrala Rusija.
Vrhovni zavezniški vojni svet se je sestal v Londonu. Po seji je bila izdana slovesna izjava, ki pravi, da sta se francoska in britanska vlada sporazumeli, da ne bo nobena sklenila miru ali premirja brez medsebojnega sporazuma. O mirovnih pogojih ne bosta razpravljale, dokler ne dosežeta poroštva za popolno varnost njunih držav. Po sklenitvi miru bosta s pomočjo drugih narodov izvedle obnovo mednarodnega reda, ki bo dal narodom svobodo in ki bo slonel na spoštovanju zakona.
Vsi angleški poslaniki v balkan skih državah so poklicani v Lon don na posvetovanje. Tudi francoski poslaniki so poklicani na podobno posvetovanje.
Sovjetski veleposlanik v Parizu Surič je v svoji brzojavki ob sklenitvi mirovne pogodbe med Finsko in Sovjetsko Rusijo tudi ostro napadel Francijo, češ da so s sklenitvijo miru propadli načrti fran-cosko-angleških vojnih hujskačev ter da bo Sovjetska unija tudi v bodoče ostala trdnjava, ob kateri se bodo razbili temni načrti sovražnikov socialističnega in delovnega naroda. Francoska vlada je zaradi tega zahtevala od sovjetske vlade da se veleposlanik Surič odpoklice. Moskovska vlada je nato odgovorila, da sicer ne uvideva, zakaj ne bi mogla več smatrati francoska vlada veleposlanika Suliča kot persono grato, vendar pa je ustregla želji francoske vlade ter Suriča razrešila dolžnosti veleposlanika v Parizu.
Odpoklic sovjetskega veleposlanika Suriča na zahtevo francoske vlade se v vsem svetovnem tisku zelo na široko komentira. Mnenja listov pa niso enotna. Nekateri vidijo v tem prvi znak, da bodo diplomatski odnošaji Sovjetske Rusije in Francije sploh pretrgani, drugi pa vidijo nasprotno v tem prvi korak za zboljšanje odnoša-jev. Iz Anglije pa poudarjajo, da odpoklic Suriča ne bo niti najmanj spremenil angleško-sovjetskih odnosa je v.
Sovjetski veleposlanik v Berlinu Skvarcov, ki je preteklo sredo odpotoval z letalom v Moskvo, se vrne še ta teden v Berlin. Neka teri listi menijo, da se bo po povratku Skvarcova razjasnilo, če pride Molotov v Berlin ali ne. Nemški krogi so glede obiska Molotova sicer zelo rezervirani, vendar pa menijo, da bi po dvakratnem obisku Ribbentropa v Moskvi bila sedaj vrsta na Molotovu, da pride v Berlin.
Po angleških virih je pripravljal nemški zunanji minister v. Ribbentrop sestanek Hitlerja s Stalinom. Sestala naj bi se na nemško-sovjetski meji. Iz Moskve pa so baje ta predlog odklonili ter sporočili da bi zelo pozdravili, če bi prišel Hitler v Moskvo.
Sovjetski veleposlanik Majski je obiskal lorda Halifaxa ter se raz-govarjal z njim o sovjetsko-britnn-skili od noša j ih. Baje je bil zlasti zaskrbljen, če bi zavezniki poostrili svojo blokado Nemčije, da bi preprečili dovoz surovin Nemčiji iz Sovjetske Rusije.
Rooseveltov odposlanec Sumner Welles je prišel v četrtek v New York ter Je takoj odpotoval v Wa-shington, da poroča Rooseveltu
Kanadska vlada je dosegla pri volitvah v kanadski parlament veliko zmago, čeprav še niso znani vsi votivni rezultati, j? vendar že gotovo, da je dobila od 245 mandatov najmanj 174. Vodja opozicije ter trije drugi bivši konservativni ministri sploh niso bili več izvoljeni. Zmagovita vlada Macken-zie Kinga je odločno za nadaljevanje vojne do zmagovitega konca.
Angleški listi so začeli po vrsti zahtevati, da začne voditi angleška vlada bolj energično politiko in da ne sme več dopustiti, da bi bila iniciativa v nemških rokah. Zlasti mora to veljati za Balkan. Pričakuje se zato, da se bo od obeh strani povečal pritisk na Balkan.
Veliko število angleških čet, ki so se dosedaj vežbale v Rodeziji,
bo v kratkem odpravljenih na Bližnji vzhod.
Angleške križarke in podmornice So začele križariti v Severnem morju ter skušajo popolnoma zapreti dohod nemškim trgovskim ladjam v Skagerak. Trdi se nadalje, da je Anglija odločena, da za vsako ceno prepreči prevažanje švedskega železa v Nemčijo in da bo v ta namen tudi kršila norveško nevtralnost.
Francozi in Angleži so naročili v Združenih državah Sev. Amerike za eno milijardo dolarjev letal.
Ameriški vojni minister Woodrin je pred vojaškim odborom senata izjavil, da je pošiljanje tudi najnovejših ameriških letal zaveznikom v skladu s politiko vlade in z
ameriškimi interesi, ker se bo sl tem povečala kapaciteta ameriških letalskih tvomic. S tem pa bo tudi
povečana obrambna moč Združe- ™	.	,	,	,	,,	,
nih držav. Vojaški odbor je nato Trgovine bodo v ponedeljek dne odobril to stališče. Ameriške tvor- 1. aprila t. 1. ves dan odprte, ker.
V ponedeljek so trgovine odprte
ta dan ni cerkveni praznik. — Združenje trgovcev.
nice bodo mogle do konca leta dvi- | gniti svojo kapaciteto na 40.000 letal letno.
Na zapadnl fronti je bilo več letalskih bojev. Angleži poročajo, da I „otovo imvym^|., voin„ N,. nrvpm so sestrelili nekaj nemških letal. I” P vzročna vojna. JN a piv e Tudi Nemci poročajo o sestreljenih I m®stu v svetovni trgovini so za-sovražnih letalih.	I ra(li tega zdaj po količini Zedi-
Finska vlada je odstopila, a je nicn® države Severne Amerike, bila še isti dan sestavljena nova | čeprav morda samo začasno, finska vlada. Novo vlado je sestavil dosedanji ministrski predsednik I Risto Ryti, zunanje ministrstvo pa' je prevzel Rolf IVitting.
Katere	s
ima Sovjetska Rusiia
Banovinski proračuni za 12,1 milijona din večji ko lani
Trgovinska pogodba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je sprožila v nemškem časopisju pravo lavino člankov o gospodarstvu Rusije. Tudi cele ruske številke so priredili posamezni listi. Posebno velika je ruska številka, ki jo je priredila 21. III, »Berliner-Borsen-Zeitung«.
V tej številki je tudi več člankov objavljenih v ruščini. Vse večje nemške industrije so objavile tudi inserate, večinoma dvojezično, v nemščini in ruščini.
Od člankov, ki so bili objavljeni, zasluži posebno pozornost članek dr. Helge Sclimucker-Boustedt od gospodar, instituta za vzhodne države v Konigsbergu o ležiščih surovin v Sovjetski Rusiji. Iz njenega obširnega članka priobčujemo naslednje podrobnosti.
Sovjetska Rusija je izredno bogata na najrazličnejših rudah in naravnih zakladih. Po izjavi vodilnega ruskega geologa Gubki-na 1. 1937. pa je šele 51 %> vse zemlje geološko preiskane, geolo-ško-kartografsko pa le 35 °/o, pa
čeprav se je v zadnjih letih zelo. neu vojnu so ivonm puumguru-pospeševalo geološko raziskovanje 1 ske težke industrije železna leži-
gča v ukrajinskem Krivem-Rogu, ki
Od ležišč rjavega premoga je najvažnejše moskovsko, čigar zaloge cenijo na 175 milijard ton.
Ležišča šote se cenijo na 115 milijard ton.
Zemeljsko olje
Ležišča zemeljskih olj se cenijo na 8,66 milijarde ton. Ta se nahajajo v Bakuju, v Kavkazu, v osrednji Aziji, severnem Sahalinu, ozemlju Pečore in drugod. Baku je dal 73'5 ft/o vse proizvodnje, in sicer 30,1 milijona ton.
Tudi zemeljskega plina ima Rusija precej. L. 1942. naj bi proizvodnja zemeljskega olja narasla na 54 milijonov ton.
železo
Pred vojno so se cenile zaloge železa le na 2 milijardi lon, sedaj jih cenijo Nemci na 10, prof. Gub-kin pa jih je cenil že pred leti na 87 milijard ton.
Železne rude imajo 50—60 °/o železa. Že v 18. stoletju so se izkoriščala ležišča v Tuli in na Uralu. Pred vojno so tvorila podlago ru-
dežele,
Pomen teh velikanskih surovinskih rezerv pa je za svetovno gospodarstvo v dvojnem oziru omejen: 1. zaradi hitro naraščajoče notranje potrošnje in 2. zaradi težavnosti izkoriščanja, ker se velik del teh bogastev nahaja v klima-tično neugodnih, zelo oddaljenih in malo obljudenih krajih. Osrednje ruske pokrajine so namreč primeroma revne na zemeljskih zakladih, ki se v glavnem nahajajo v Aziji. Te pokrajine pa se šele sedaj preiskujejo. V glavnem tudi zato, ker so sovjeti prenesli glavno oboroževalno industrijo v Azijo, kjer je pred letalskimi napadi varna. Sovjeti pa hočejo doseči tudi to, da bi se mogle posamezne pokrajine same z vsem oskrbovati, da se zmanjšajo dolgi transporti po železnicah za manjvredno blago.
Neizčrpni viri
Pred vojno so se cenile ruske zaloge premoga na 234 milijonov ton premoga. L. 1937. pa so se cenile na 1654 milijard lon, od tega 1443 visokovrednega črnega premoga. 90% teh premogovnih ležišč odpade na azijsko Rusijo. Podrobneje pa je raziskan do danes le 1 odstotek teh ležišč.
Najbolj znan je donecki revir, čigar zaloge se cenijo na 88,9 milijarde ton.
Kuznccki rajon v Sibiriji je danes drugi najvažnejši in njegove zaloge se cenijo na 400—500 milijard ton. V Kazakstanu je 3. najvažnejše ležišče v Karagandi. Popolnoma nepreiskana so ležišča v severni Sibiriji, ki so najbrže največja ležišča najboljšega premoga. Poleg tega se nahaja premog še na Uralu, v vzhodni Sibiriji (pri Irkutsku) in na Daljnem vzhodu.
V evropski Rusiji je še važno ležišče v Pečori s 125 milijardami ton premoga.
Proizvodnja premoga je v zadnjih 20 letih narasla od 29 na 127,9, za 1. 1942. pa se pričakuje njen dvig na 230 milijonov ton.
imajo 55—65 % železa. Velika ležišča železa pa so tudi v drugih pokrajinah. Najboljša so pri Mag-nilogorsku, ki imajo do 70 % žele-
Po podatkih lin. ministrstva zna-		
šajo proračuni	vseh banovin (brez	
Hrvatske) 695,4 milijoi		ia din, za
12,1 milijona	din več	ko v letu
1939. V milijonih din		so znašali
proračuni:		
banovina	1940./41,	. 1939.-40,
vrbaska	37,0	39-8
vardarska	59,6	55,7
dravska	199,4	193,6
drinska	77,7	82,0
donavska	199,8	190,7
zetska	55,7	59,2
moravska	06,0	62,2
za, kar je izredno visoko. Velika ležišča so nadalje na Uralu, Ba-škirskem, Kazakstanu, srednji in vzhodni Sibiriji ter Daljnem vzhodu.
Proizvodnja se je zvišala od 4,2 v 1. 1913. na 15 milijonov ton surovega železa v 1. 1938., a naj bi se 1. 1942. zvišala na 22 milijonov ton.
Druge kovine
Posebno važno je, da	ima Rusija trde kovine, ki so	potrebne |	$tab mornarice kralj. Jugoslavije
pri proizvodnji jekla. Za	te kovine	v	Zemunu sprejema	do 9. aprila
je imela Rusija pred vojno ltiono-	ponudbe za dobavo	raznih pil;
13. aprila jelenjih kožic.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
Oihave - licitacije
pol. To velja zlasti za manganove !	^
rude. Njih zaloge se cenijo na 671 I sprejema do 1. aprila ponudbe za milijonov ton, po nemškem mne- dobavi 960 m3 kisika, 5000 kg kar-
nju pa znašajo gotovo 150 milijonov bida; 8. aprila povratnih ventilov J 1 _	.	..	..	..	.	I	.ctrno-flrip	*	anrilo	ch-n.
ton. Glavna ležišča so na Kavkazu
stroja za strugarje; 15. aprila stroja za brušenje, raznih elektromo-
ter v Nikopolu v Ukrajini. Poleg I torjev, obročev za lokomotivska tega pa se dobe manganove rude kolesa i. dr
še na Kavkazu, Uralu, v Sibiriji in drugod.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo cinkovega belila,
Proizvodnja mangana je dosegla okra ter jeklene vrvi; 9. aprila 1. 1936. 2,8 milijona ton, nato pa je bakrene in pocinkane pločevine; padla. Cela vrsta ležišč manganove ^b£pri,a armiranega Jamskega rude pa se še ne izkorišča.	1
Ce bi se izvedli vsi načrti za povečanje proizvodnje manganove I dranske divizijske obiasti v Splitu
rude hi m nula ti ruda v večiih licitaciW za dobavo raznega mila, rude, bi se mogla ta ruda v \e j sukanca, šivalnih igel, strojnega
LICITACIJE:
Dne 10. aprila bo pri Štabu Ja-
količinah tudi izvažati.
olja in voska; 5. aprila raznega
(Konec v prihodnji petkovi šte- usnja in čevljarskih potrebščin.
Pri Upravi zavoda za izdelavo
vilki.)
Tendenca svetovne trgovine
Kljub pomanjkanju rednih podatkov, ki je nastalo zaradi tega, ker jih mnoge države od izbruha vojne dalje več ne objavljajo, se je poročevalec lista »Basler Nach-richten« lotil te naloge, da prikaže razvojno črto svetovne trgovine. Njegove ugotovitve so v marsičem zelo zanimive.
Nekatere države so nehale objavljati podatke o svoji zunanji trgovini šele letos, tako n. pr. Švica (in tudi Jugoslavija), za Sovj. Rusijo ni podatkov za vse
' Italijo
vojne opreme v Beogradu bo 10.
aprila licitacija za dobavo opa-sačev.
Dne 2. aprila bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo vojaških ležišč.
Dne 1. aprila bo pri Oblastni upravi^ bolniškega fonda pri direk-držav. Znani pa so podatki za naj-1 drž železnic v Ljubljani ličita -- *y. . .i„„ »„ cija za instalacijo jakega toka pri važnejši dve državi, to je za An- 1 gla<injj^ depandanse na Golniku, glijo in Zedinjene države.	I	Dne	4.	aprila	bo	pri	Tehničnem
V Veliki Britaniji je padel uvoz I oddelku izpostave banske oblasti V po vrednosti v zlatih funtih v raz- Splitu licitacija za dobavo podov
| in terazzo plošč. Dne 22. aprila
bo v skladišču
dobju september — december za _	_
20‘6%, izvoz pa za 36 4% (v pri-11 oddelka vojnotehničnega zavoda
meri z letom 1938., isto razdobje), v Hanrijevu pri Skoplju licitacija
Za USA pa se računa nasprotno Za dobavo vatelina, lanenega plat-
dvie Dri uvozu	na	24% in nri	na- sukanca. raz*iega	platna,	gaze
dvig pri uvozu	na	^.4 /« in l"i	ter volnenega sukna.
izvozu na 21 %.	Ce	to seštejemo,	Dne 22. aprila bo	pri Komandi
se je skupaj zmanjšal njun pro-	baze rečne flotilje v	Novem	Sadu
met s svetom le za približno 4 %. Velika Britanija je, kakor vemo,
licitacija za dobavo škopcev, sider, verig, vrvi, jelovih hlodov i. dr. Privilegovano A. D. za silose v
lansko leto, za Nemčijo m	.	.
od avgusta, za Francijo od sep- izv«zmk. Po statistiki za 1
tembra, za Finsko od novembra.
Za splošno oceno trgovinskega prometa po izbruhu sedanje vojne je treba upoštevati v prvi vrsti dejstvo, da je bila zunanja trgovina po količini najmanjša 1.1933., po vrednosti pa leta 1934. in da je odtlej vztrajno naraščala. Šele leta 1938. je spet zastala in se
največji uvoznik, USA pa največji Beogradu razpisuje licitacije za do-
I .	..	  .	I	1______________ iu	..4----, i	O	m
začetku leta 1939., po količini znova povečala, višina cen pa je še vedno padala. Slika je bila približno tale:
Svetovni promet v enotah
(leta 1929	= 100)	
1937	1938	1939
		(6 mes.)
količina 97'0	88'6	91‘6
cene 47'5	45'5	43'0
vrednost 46'3	40'0	39‘4
Ce se upošteva, da je več prometa vedno v drugem polletju tedaj smemo reči, da je lani promet še dalje napredoval. Gotovo se je la napredek vzdržal še tudi v juliju in avgustu. Za kasnejšo dobo ni več podatkov za mnogo
iv SU-IKUIA1 .. 1938. bavo raznih strojev: dne 2. in 3. sta skupaj obsegali ti dve državi	p^ganVcif	BeranuJ
natančno eno četrtino svetovne	4 in 15 maja	v	Mostaru. Dne 20.
trgovine. Iz tega se lahko presodi,	aprila bo licitacija	za-	*Ja"
da lansko leto svetovni promet | pravo žitnega
TVfnst.nrii
i dne 30 aDrila pa v Mostaru.
kljub vojni ni bil še mč manjši, Dne 2. aprila bo pri Centralni
količinski padec pa so ev. popra- direkciji'drž- rudarskih podjetij v
Sarajevu licitacija Za dobavo me-
.. • i rilne vrvice; 9. aprila za dobavo
Zelo veliki pa so lnli premiki firn<Jža, terpentina, suhih barv in
v zunanji trgovini, glede na po-hakov; 14. aprila za dobavo cevi;
samezne države Ce primerjamo 1«- apr,la brezšivnih jeklenih cevi; samtiiic	*	 i	I lamskeca emrlio ermi™ m nrptz-
samezuo u ^	'd. jamskega orodja, strojev za preiz-
zadnje lanske stm mesece l I kušnjo vrvi; 18. aprila za dobavo lanskimi, se nam pokaže 91	.	10.000 kg čistega bencina; 23. apri-
izvoza: dvig za do 64 ' la spiralnih svedrov, transportnih
slika
iM-dnUka) 54"/» (Kitajska), 42 % trakov za električni pogon ter po-V lil. nadM za do 32 %> genskega jermenja.
(Japonska), p	/Holandska).	Pr» Štabu mornarice kr. Jugo-
(pri Turčiji), 30 /	(	■	1	slavije v Zemunu bo 2. aprila lici—
Podobno je v uvozu znašal padec tacija ^ dobavo plinskega olja in
dr, 56% (Turčija), 33% (Nova olja za gorivo; 3. aprila mesnih in
Vplandiia) 31% (Belgija in Grči- jetrnih konserv; 22 aprila rasnih /a lanaijaj,	v ,i,l tkanin in kocev ter ličarskega maja); dvig pa je dosege celo do	razne jadrenine, tkanin za
200 °/o (Kitajska), «>o /o (Norveška I zastave.
in Kanada) itd.	Dne	10.	aprila bo pri štabu zra-
,	.	koulovstva vojske v Zemunu lici-
Tc spremembe so izračunane po	^	dobavo 10.000 ton avion-
valutah, ki so nekatere tudi same skega bencina in dno 1. maja za dosti trpele (kitajska za 56%), dobavo strojnih naprav za aero-
vendar pa izraža jo še vedno znal- P^Smelni^si so v pisarni ne dejanske spremembe v samem zbornice za TOI v Ljubljani na obsegu zunanje trgovine, ki jih je | vpogled.)
Davčni svetovalec
Delavska vprašanja
Naročnik Vavta vas. — Vprašanje: Ali pripada delaven za čas orožnih vaj cela plača, ali pa se mu sme krajšali za to, kar dobi od države? Kako bi še mogla preprečiti zloraba določila po delavstvu, da mu gre plača za teden dni, četudi je bolan?
Odgovor; Smisel odredbe § 221. obrtn. zakona je ta, da dobi uslužbenec, ki je bil več nego eno teto dni v službi, za čas orožnih vaj, oziroma z.a dobo 4 tednov toliko, kolikor je dobival za časa zaposlitve pri zadnjem službodajaleu. Zaradi tega se mu sme odbiti, kar prejme od države. Zakon odreja, da se mu mora odbiti od države izplačana ustrezajoča odškodnina, vendar pa ta naklada, ki ustreza, od države še ni določena. Najmanj, kar se mu sme odbiti od mezde, je vrednost hrane in stanovanja, ki je za namene delavskega zavarovanja ocenjena na dnevno 10 din. Podpora rodbinam vpoklicanih v vojaško službo za odračunavanje ne pride v poštev, ker se izplačuje le rodbinam, ki so ostale brez nujnih sredstev za življenje in se rodbinam oseb, ki dobivajo polno plačo za čas orožnih vaj, ne more dovoljevali, ker pri njih ne more biti govora o pomanjkanju sredstev za preživljanje.
Zlorabe, ki se v praksi tako pogosto dogajajo z določilom § 219. zakona o obrtih, se ne morejo drugače preprečiti, kakor da službo-' dajalec strogo izvaja zakon. Delavec je po zakonu dolžan svojo bolezen brez odloga naznaniti službodajaleu, ta pa je upravičen zahtevati, da mu delavec predloži potrdilo pristojnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali uradnega zdravnika. Iz potrdila mora bili razvidno, zakaj je nesposoben za delo in koliko časa bo nesposobnost za delo še trajala. Drugega sredstva za preprečitev zlorab po zakonu ni. To, kar zakon določa, res da ne more docela preprečiti zlorab, vendar jih lahko omeji. Gospodarski krogi si zelo prizadevajo, da dosežejo iz-premembo tozadevnega zakonskega določila. V zadnjem času je zahtevala to izpremembo konferenca obrtniških zbornic, ki je bila dne 5. marca t. 1. v Ljubljani. Vendar so delavski vplivi še vedno tako močni, da za enkrat ni misliti na zahtevano izpremembo.
Trnovskemu naraščaju!
$amouki imajo
Male in velike vile proda na llledu Kmetska posojilnica v Ljubljani.
'J udi čft bi bile pri nas šole izredno dobre, vendar ne bi mogle nuditi učencem vsega tega, kar je potrebno za življenje, /ato mora
vsak gledati, da se sam nauči to; česar mu šola ni dala. Človek mo2 ra bili zato samouk, ki ne zamudi nobene prilike, da dovrši svojo na-obrazbo.
V resnici tudi vidimo, da so samouki v življenju vedno uspešni. Kajti samouk zna to, kar mu je dala šola in še nekaj več. Kdor pa se zanaša samo na šolo, zna tudi samo to, kar daje šola, navadno pa še nekaj manj.
Je pa tudi nemogoče, da bi dala šola v par letih vse to, kar je potrebno za življenje in za napredek v poslovnem življenju. Namen šole je samo ta, da da človeku dobro podlago, da si more potem sam pomagati naprej. Šola nauči človeka, kako se naj uči, kako naj dela, stvar človeka pa je, da to znanje naprej izkoristi in da se nauči še vse drugo, česar mu šola ni mogla dati.
To velja za prav vse predmete in ne le za nekatere. Tako se človek nauei v šoli le glavnih pravil slovnice, jezikovno znanje pa si mora sam izpopolniti s Čitanjem dobrih pisateljev. Vsak si sam ustvarja svoj besedni zaklad in čim več kdo čila, tem večji je ta	njegov zaklad,	tem bolje	ho
tudi sestavljal svoja poslovna pisma.
V blagoznanstvu daje šola tudi le osnovne pojme, na podlagi teh pa	si mora vsak	razširili	svoje
znanje, da bo znal opaziti tudi najmanjše razlike v blagu. Ko bo samo malo časa v trgovini, bo takoj spoznal osnovne razlike v blagu in če bo imel odprte oči, bo kmalu začel razlikovati blago še natančneje. Njegov Šef mu bo dal pri	tem dragocene	nasvete:	Ce	pa
bo	vzel v roke še knjige,	če	bo
govoril z drugimi, ki imajo opravka s tem poslom, ne bo trajalo dolgo in postal bo majhen strokovnjak za to blago. Vsak trgovec pa mora biti strokovnjak, če hoče kupili dobro.
Vsak človek mora napraviti dve šoli. Navadno šolo, ki daje šolsko modrost in drugo ter mnogo težjo šolo — šolo življenja. Prva šola je le priprava za drugo šolo in njen namen je samo ta, da učenca za šolo življenja dobro pripravi. Šola življenja pa je bolj trda šola, ki nič ne upošteva slabosti učenca, ki neizprosno zahteva, da je člo-
vek podkovan ali pa pade. Samo samouki morejo šolo življenja dobro dovršili, ker samo ti so dorasli njenim trdotam.
Zato pa tudi vidimo, da imajo samouki vedno v življenju uspeh. To so l jud je, na katere Še je mogoče zanesti, ker se hitro zuajdejo, ker si znajo pomagati. Ti ljudje so samozavestni in zato tudi ne obupujejo, temveč delajo in se bore uspešno, ker imajo sebe v oblasti. Pravi samouk si je namreč znal ne le razširiti svoje znanje, temveč se tudi vzgojiti, da se zna
premagati in, da se uči, ko se drugi zabavajo.
Vsi veliki poslovni ljudje so bili samouki in tudi Se nadalje imajo bodočnost le samouki. Nevarnost za samouke pa je v tem, da bi zajemali svojo naobrazbo iz slabih virov ali da bi nekatere stvari razumeli napačno. Zato je treba kontrolirati svoje znarfje in ne se sramovati vprašati, kadar je komu nekaj nejasno.
Toda te senčne strani so malenkost v primeri s prednostmi, ki jih ima samouk, ki se z neprestanim stremljenjem usposobi tudi za najtežje posle in najbolj težke kupčije.
Domiselnosti
ljenosti	iz
prakse
Vsak napreden trgovec
proda)« le tako blago, s katerim
svojim odjemalcem koristi.
Nudlfe tud! Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
Proizvajalci nekaterih izdelkov umejo zdaj že precej zvito spajali reklamo za svoje izdelke z izdelki samimi. Takšno blago ima zato tudi za prodajalca mnogo prednosti, ker za te izdelke ni treba še posebne reklame in se vendar povpraševanje celo od dneva do dneva zvišuje, naraščanje prometa pa je za trgovca najvažnejša stvar. Vendar pa je treba tudi to stvar razumeti. Kakor mora tovarna paziti, da zadene pravi način rekla me za svoj izdelek — bodisi na predmetu samem ali- na ovoju ali s prilogo — tako mora tudi 'rgo-vec oziroma prodajalec paziti, aa se reklamni del predmeta ne izgubi, da se ne odtrže prezgodaj ali celo nemarno odvrže, kakor t.o delajo nameščenci po nekaterih trgovinah.
Kako izredno velik pomen imajo te vrste vzporedne reklanje, nam lepo dokazuje domislica zdravilne industrije, ki sc zaveda, da ima najvefje odjemalce prav med zdravniki. Ta industrija še trudi na vse mogoče načine, da bi zdravnike čim večkrat opozorila na določeni izdelek in znamko. Da to doseže, si je izmislila neka tovur na — in zdaj delajo to že skoraj vse — bistroumen način reklame: navodilu, ki spremlja zdravilo, je dodano opozorilo za konsumenta-bolnika, naj nikar ne pozabi poročati zdravniku, ki je zdravilo predpisal, o uspehu zdravila. Ker na taka opozorila mnogi bolniki zelo radi ubogajo, je učinek te vrste reklame že vnaprej zagotovljen. Zdravnik je nanj tolikokrat opozorjen, da se ga polagoma nekako
Caesar Rilz, ustanovitelj modernih hotelov
Podajamo svojim čitateljem v vzpodbudo kratek življenjepis moža, ki je tip uspešnega selfmade-inana, ki je od ubogega švicarskega pastirja poslal kralj modernih hotelov in eden najuspešnejših mož preteklega stoletja. Njegova zgodba je živa slika, da se s trdno voljo vedno dosežejo uspehi in da ni nikdar treba obupati.
Caesar Ritz je bil rojen 1. lSbO. v Niedervvaldu v Švici, kot sin revnega gorskega kmeta. Najprej je bit pastir, prišel potem v ljudsko šolo, kot 1 pleten deček pa je poslal natakar v Brigu. L. 1867.
je šel kot natakar na svetovno razstavo v pan-7 p 187B pa na
svetovno razstavo na Dunaj. Tu je nnel srečo, da se je seznapil s princem Walleškim. Hitro je zapisal v svojo beležnico; : Rad ima dobro počene piške, po jedi dobre cigare, cigansko glasbo in dunajski valček.« Ta beležka je prvi znak, kako je skušal Ritz iz hotelskega obrta napraviti nekaj več.
Ta beležka pa ,tudi dokazuje, da je imel Ritz vedno odprte oči, da j-* pazil tudi na vse malenkosti,
samo da je svojim goslom čiin bolj ustregel. Ni čuda, če je doživljal tudi vedno večje uspehe. L. 1874. je postal že plačilni natakar v Ri-gi-Kulm hotelu. Kako silno si je znal pridobiti naklonjenost svojih gostov, priča najlepše to, da mu je stari nemški generalfeldmaršal v. Molike, ki je bil znan posvoji pretirani varčnosti, dal 50 b-ankov napitnine.
V tem hotelu je doživel Ritz tudi svoj prvi izredni uspeh. Hotel
je pričakoval veliko družbo. Termometer je kazal —8« C, centralna kurjava v hotelu pa se je pokvarila. Neizogibna je bila polomija. A vendar je ni bilo, in sicer 1)0 zaslugi Ritza. Mizo je dal postaviti namesto v malo prijetni jedilnici v rdečem salonu. Servirali je dal samo jedila, ki grejejo, postaviti jo dal palme v salon in s temi psihološkimi tujki je dosegel, da so gostje pozabili, da je mraz. Prava senzacija je bil ta Ritzov trik.
Polkovnik Pfyffer, /graditelj ih lastnik Grand Hotela National v Li" rnu ga je nato angažiral za generalnega direktorja. Postala sta prijatelja. Rftz je dvignil hotel v najbolj luksuriozni hotel nasvetu, da je postal središče mednarodne
družbe. Vsako leto je šel v Monte Carl o in delal propagando za svoj hotel. Ritz je imel sijajnega kuharja, ki pa je storil nekoč to napako, da se je zagovoril in povedal Ritzu ime kuharja, ki je znal še več. Bil je to Escoffier. Takoj ga je poiskal llilz in ga angažiral. L. 1881. je prišel v hotel Walleški princ. »Sestavite mi večerjo po mojem okusu!« je dejal Ritzu. »Saj poznate moj okus!« Tako je govoril Ritzu angleški prestolonaslednik, tedaj znan kot največji sveiovnjak, kasneje p- enako slaven kot ustanovitelj »En ten te Cordiale«. Od tedaj j’ bil stalni gost Ritzovih hotelov.
L. 1888. se je Ritz poročil, naslednje leto je prevzel znameniti Savov-hotel v Londonu. Na široko so pisali takrat listi, da ima v tem hotelu vsak gost svojega slugo. Ritz pa je uvedel še druge novosti. Malo zgovorni Angleži se dolgočasijo pri mizi. Ritz je zato uvedel godbo. Orkester je dirigiral Riun Johann Straussi Ritz misli na druge reči. Uvedel je večerne obleke za večerje. Nobena dama ni smela priti s Klobukom ali brez moškega spremstva. Vsi hotelirji na svetu šo sledili njegovemu primeru.
L. 1891. je otvoril Grand Ilotel
navadi predpisovati — ljudje pa ceniti in uporabljati.
Ta način reklame je mogoč le pri določenih predmetih, kar je pač treba pametno presoditi. Pri mnogih predmetih se navodila za uporabo sploh ne upoštevajo, oziroma jih pogleda vsak uporabnik stvari samo prvič. Priložena navodila kot poseben list pa trgovec večkrat tudi odvrže takrat, ko predmete odvija. Pozneje mu je za to morda žal.
Da vsiljiva ali prenagljena reklama za glavni predmet ne kori sti dostikrat niti trgovcu niti proizvajalcu, je seveda res in to se dobro vidi iz naslednjega primera, ki se je dogodil nekje v Nemčiji. Ljubitelj gramofonskih plošč je šel v trgovino plošč v večjem mestu, da pogleda, ali bi se dobile neke nove pesmi, /e pred trgovino pa ga sprejme lastnik ter mu na prvo vprašanje modro odgovori: Imam najnovejše plošče, toda samo znamke Te in Te. Kupec je bil neprijetno iznenaden in je že obstal, da se vrne po drugih opravkih, šole v naslednjem hipu se je spomnil, da so plošče znamke Te in Te prav za p ra v prvovrstne. (Prvi hip ga je bil prevzel napačni ton prodajalčevega odgovora.) Stopi torej vendarle v trgovino in si izbere vsaj eno ploščo. Ves čas mu je bilo neprijetno vedeti, da sploh niiua resnične izbire. Ko je že plačeval, se je pa izkazalo, da ima ta trgovec tudi še neke druge vrste plošč, ki jih je od nekje izvlekel iz posebnih škatel. Ril je to torej tako zvani »izključni prodajalec plošč znamke
v Rimu. Kralj Umberto ga je odlikoval in imenoval za viteza reda krone. Sprejet je bil celo od papeža Leva XIII. Povsod na svetu so nastajali sedaj veliki Ritz-hote-li, L 1899. v Parizu, 1. 1899. Carl-ton-hotel v Londonu, 1900. Grand-Hoiel des Thermes v Salsomaggio-ru, 1905. Ritz-hotel v Londonu, 1. J937-. Ritz-Carlton hotel v Nev Yorlcu, nato v Budapešti. To so samo najvažnejši.
Ritz je postal od vseh priznani kralj hotelirjev, imenovali so ga tudi Napoleona hotelirjev. Ko so polagali 1. 1897. temeljni kamen za njegov hotel v Parizu, je kumovala Lady Grey, soproga znanega angleškega politika. L. 1902, je bilo napovedano kronanje kralja* Edvarda VII. (bivšega Walleškega princa). Rilz je dobil tedaj nalogo, da pripravi svečanosti kronanja, ki naj bj bile v njegovem hotelu. Ritz je delal na vse kriplje in dal vse iz sebe. Nakrat zboli kralj," operacija je potrebna, svečanosti so odložene in tedaj zapuste sile tudi Ritza. Omagal je, a je še nekaj let ostal svež. umaknil pa se je iz poslov in začel se je baviti z zgodovino umetnosti ter postal tudi sam precej dober kipar. Leta 1908. se začenja nienovo zdravje
Te in Te«, ki jim pa prav zaradi to svoje dolžnosti ali zaveze sam ni več mnogo zaupal. Tovarna si je torej s tem svojim pogodbenim »izključnim« razpečevalcem prav malo pomagala. Njegovo izključno vsiljevanje samo enovrstnega izdelka kupce dosti bolj odbija kot pa privablja. To je tudi učinek vsake prenagljene hvale.
Zunanja trgovina
v Beograd je prišla madžarska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe. Na čelu madžarske delegacije je načelnik dr. Niki, našo delegacijo vodi pomočnik trg. ministra dr. Obradovič.
Cene so v Franciji narasle od začetka vojne mesu za 79, krompirju in grahu za 42, rižu za 60, olju in surovemu maslu za 35, siru za 30, mleku za 28, kruhu za 6, sladkorju za 5 in jajcem za 12 odstotkov.
Proizvodnja cigaret se je v Nemčiji lani povečala v primeri zl. 1938. od 32 na 47 milijard cigaret.
Madžarska se pogaja z Nemčijo,
da bi uvozila iz čcško-Moravske in bivše Avstrije 100.000 q sladkorja Na jesen, ko bi se nova sladkorna kampanja nehala, pa bi Madžarska Nemčiji ta sladkor vrnila.
Indeks cen je v Angliji od izbruha vojne narastel od 155 na 179.
Med špansko in angleško vlado je bil podpisan dogovor, po katerem bo dala londonska vlada Španiji posojilo 2 milijonov funtov za obnovo Španije.
Trgovinska pogodba med Sovjetsko Rusijo in Iranom je bila podpisana v Teheranu.
Veliko diamantno ležišče je bilo baje odkrito na Uralu. Na kraj so sovjetske oblasti poslale dve ekspediciji.
I>arv«. plasira m
Ze v 24 urah :r;\;r:
Itd. Škrabi in svetlolika srajce. ovratnike in manšete l‘ere. tuši. motiva In lika dnmnCe perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4 6 šeleoliurgora ul 8 Teleloo št. 22 72.
slabšati, bolezen narašča in malo pred zaključkom svetovne vojne umre 1. 1918. Njegove hotele pa je vodila še naprej njegova žena.
Največje uspehe je doživel Ritz, ker je zagrabil za posel ko nihče diug, ker je znal hotelski obrt dvigniti. Reformiral je kuhinjo, znal je združiti preprostost z eleganco, vrgel je plišasto pohištvo, ki samo nabira prah, iz hotelov, sestavljal je jedilno liste, ki so bili senzacija, vodil ure dolge kulinarične razgovore z gosti, skrbel za najvišji luksuz, a kot prvi uveljavil v hotelih tudi vse zahteve higiene. Prvi je bil, ki je tudi v hotelih uveljavil geslo: luč, zrak in sonce'
Bil je Vedno velikopotezen. Kupil je vedno le najboljše stvari, tudi če so bile drage. Bil pa je tudi tako moder, da ni zapisoval gostom na račun' izdatke, ki jih je storil zato, da jih je razveselil. Zalo je bil priljubljen.
Ritz'je postal pojem za sebe in moderna hotelska obrt se brez njega misliti ne more.
Divna kariera od pastirja do kralja hotelov!
Odprte oči, trdna volja, neutrud na delavnost — vse to mora privesti do uspehovf
VJLsoIm.
in ostalo pisarniško pohištvo kupite ugodno pri
REMEC-(0
UMNI
Gospodarski posvetovalni odbori v banovini Hrvatski
Ban dr. šubašid je predpisal naredbo o strokovnih gospodarskih posvetovalnih odborih pri banski oblasti v Zagrebu.
Naloga teh odborov je, da podajajo strokovna mnenja in stavijo predloge za reševanje načelnih vprašanj, ki se nanašajo na posamezne panoge gospodarstva. Nadalje se izjavljajo ti odbori o načrtih zakonov, uredb in naredb, ki se tičejo gospodarstva. Posebna važnost nove naredbe je v tem, da bo po čl. 4. te naredbe hrvatsko gospodarstvo v bodoče zastopano v odborih skupnih ministrstev samo po delegatih iz teh posvetovalnih odborov. S tem je doseženo sodelovanje banske oblasti z gospodarskimi zastopniki v vseh gospodarskih vprašanjih.
Hkrati s to naredbo je ban podpisal odloke o ustanovitvi strokovnih gospodarskih odborov za kožarsko, železno, lesno, tekstilno in kemičnofarmacevtsko stroko. Ti odbori morajo pomagati banski oblasti, da bo mogla podvzemati čim koristnejše ukrepe za hrvatsko gospodarstvo.
Tudi v Sloveniji bi bili podobni odbori potrebni.
Definitivna redakcija davčne novele bo v kratkem gotova
V finančnem ministrstvu se pospešeno dela na definitivni redakciji uredbe o spremembi zakona o neposrednih davkih ter o vseh pravilnikih, ki so potrebni za izvajanje te uredbe. Redakcija se nanaša na predloge gospodarskih zbornic, katere je na skupni konferenci sprejelo finančno ministrstvo. Druge izpremembe se ne bodo izvršile. Še ta teden bo vse to delo dokončano, da bi mogle davčne uprave že s 1. aprilom odmerjati davčno osnovo oziroma pobirati davke.
Na romunskem lesnem trgu
vlada še vedno velika rezerviranost. Večjo voljo za nakupe kažejo nekatera večja podjetja ter vojska, dočiin lesna trgovina v provinci večinoma počiva. Zvišanje cen lesa v preteklem mesecu ter spremembe v klasifikaciji blaga so zelo ovirale kupčije, za katere se je pričakovalo, da se bodo v začetku spomladi oživele. Cene blaga merkantilne kakovosti so se gibale med 1.180 in 1.200 lejev franko nakladalna postaja. Sklepi po sklenjenih kupčijah se izvajajo v redu, ker ni več pomanjkanja vagonov.
Svobodna tribuna
Še o minimalnih mezdah
Odgovor piscu članka v »Trgovskem listu« št. 26. in št. 34.
V zavesti, da je v našem važnem stanovskem glasilu škoda prostora in papirja za brezplodne debate, nisem odgovoril na članek v št. 26 iz razloga, ker sem ga smatral za neresnega. Prav tako kot člankar v št. 29 sem dobil vtis, da odgovora v št. 26 ni pisal trgovec, saj je bil isti napisan v tonu, kakor da bi ga napisal nekdo iz vrst trgovstvu nenaklonjene javnosti, katera odreka trgovcu sploh vsako socialno čustvovanje. Mene in člankarja v št. 29 hoče na krut-ko eliminirati iz vrst trgovstva, ako nama ni dano plačati pomočniku vsaj minimalne mezde. Meni posebej očita izrabljanje vajenca in možnost uvajanja umazane kon-kureuce. Postavi se v pozo brezobzirnega razsodnika, pri vsej stvari pa se niti ne vpraša, kakšni nagibi so vodili prizadeta trgovca, da sla skušala najnovejšo uredbo o minimalnih mozdali prikazati tudi od senčne strani.
Za pravilno presojo zadeve smatram za potrebno poudariti, da v mojem primeru niti ne gre za izučenega pomočnika, temveč le za vajenca, kateremu je sicer potekla v teh dneh učna doba, mora pa še do konca tekočega šolskega leta hoditi v šolo. Razen tega ta vajenec ni delal tri leta zastonj, temveč je z izjemo prvih treh mesecev prejemal poleg plačane šolnine in bolniške blagajne še precejšne prispevke v obleki, perilu in obuvalu.
Kakor odklanjam sumničenje o izrabljanju in nelojalni konkurenci, odklanjam odločno tudi pred-l>oslavko, da bi vajenec opravljal hlapčevska in tekaška dela. Morda se je to dogajalo v prejšnjih, tako zvanih »zlatih« časih, morda se to dogaja v velikih trgovinah, kjer mora vajenec biti razen šefu na razpolago še vsem nameščencem za oskrbovanje malice in sličnega. Mali trgovec pa je v lastnem interesu primoran svojega vajenca čimprej vpeljati v vse panoge trgovanja, od spoznavanja blaga do prodaje, kajti le v tem primeru n lahko vajenec ob redkih pri-
likah živahnejšega prometa res tudi nekoliko »dela::. Vse drugo namreč smatram za triletno učenje in ne za »delanje«.
Ravno v takšni trgovini se bo vajenec največ naučil, saj ga je njegov učni gospodar naravnost primoran čimprej uvesti v vse podrobnosti trgovanja, ako hoče, da ga vajenec kolikor toliko zastopa v trgovini med časom, ko mora on napraviti kakšno neodložljivo pot. Zato se člankarju v št. 26 naravnost čudim, da odreka malemu trgovcu pravico do namestitve učenca. Naj ima pred očmi tudi to, da n. pr. samo na sebe navezanemu trgovskemu pomočniku v 15 letni dobi pomočniškega službovanja, v kateri si je s smotrnim varčevanjem prihranil vsotico, ni mogoče otvoriti trgovine v takem obsegu, da bi lahko namestil razen vajenca še par pomočnikov. Vajenec mu je edina oseba, katero more v skromnih razmerah zaposliti, da pa se bo v danem primeru tem bolj potrudil za pravilno vzgojo in izobrazbo vajenca ter istemu rad naklonil primerno odškodnine, je razumljivo samo po sebi.
Končujem z besedami člankarja v št. 29: »Tudi majhni trgovci imamo pravico do obstanka« ter dodajam: Tudt majhni trgovci se zavedamo, da bo le zadovoljen nameščenec delal v zadovoljstvo svojega gospodarja.	V.	M.
Doma in po svetu
Po velikonočnih praznikih je politična situacija v Beogradu zopet oživela. Največje zanimanje velja novemu proračunu banovine Hrvat-ske in dvanajstinam. Rešiti pa se mora še cela vrsta drugih zelo važnih vprašanj. O vseh teh vprašanjih bi morala sklepati seja ministrskega sveta, ki je bila napovedana še za včeraj, v četrtek. Seje Pa ni bilo, temveč bo šele danes, v petek.
Minister Kulenovič namerava začeti akcijo za uveljavljenje avtonomije Bosne in Hercegovine. Baje se bo večina muslimanske skupine
Predtiskane stvari, n. pr: kuhinjske prtičke, namizne prte, razne male stvari, izdeluje na veliko tvrdka
F. L GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra c. 29
JRZ njegovi akciji pridružila. Mi-, nister Kulenovič je baje pripravljen izvajati vse konsekvence, če bi bila JRZ nasprotna tej politiki.
Kancdar Hitler je odlikoval min. predsednika Cvetkoviča z redom Nemškega orla I. stopnje.
Trgovinski minister dr. Andres odpotuje v Bukarešto, kjer se v nedeljo udeleži slavnostne ustanovne skupščine Jugoslovansko-romunske trgovinske zbornice.
Podpredsednik upravnega odbora Priv. agr. banke Andrija Rašo-vič, bivši črnogorski min. predsednik, je razrešen svoje dolžnosti ter upokojen.
Za senatorje so bili imenovani za nemško manjšino dr. Grassi, za madžarsko dr. Varady in evangeljski škof dr. Popp.
Čeprav nimamo skupščine, je vendarle odpotovala skupina bivših poslancev na interparlamentarno unijo v Haag.	v,,
i
. A > «
Slovesne otvoritve kmetijske razstave v Budapešti so udeleži tudi močna deputacija iz naše države.
Uredba o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino je sedaj menda le gotova in bo baje že te dni podpisana in objavljena.
Za upravnika mesta Beograda je imenovan Dragomir Drinčič, dose-daj pomočnik bana zetske banovine. Prejšnji upravnik Dragoslav Lazič je bil imenovan za državnega svetnika.
Donava naglo narašča ter je pri Vukovarju dosegla že 6 metrov nad normalo. Del mesta Vuko-
ma
varja je pod vodo.
vsi nadomestni deli
Trgovci oooust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyrteva cesta 33
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr. z o. zav. fl
LJUBLJANA
KOPITARJEVA
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d i e m a t n e knjižice, risalne bloke itd.
TPD je pristala na to, da se S
1.	marcem zvišajo mezde rudarjev za nadaljnjih 7-5%.
Francoska admiraliteta sporoča,
da je nastala na francoskem rušilcu »Le Railleuse« večja eksplozija, zaradi katere je bilo 7 mornarjev ubitih, več pa ranjenih.
Angleži so zadržali v Hongkongu sovjetsko ladjo »Vladimir Maja-kovski«, ker da je prevažala vojni material za Nemčijo.
Norvežani so internirali nemško podmornico »U 21«, ki je nasedla na pečine v norveških vodah.
Znani nemški ladji »Altmark« se je posrečilo po tritedenski vožnji priti skozi norveške teritorialne vode v Kiel.
Novo vrsto nemških torpedov raziskujejo britanski pomorski strokovnjaki. Torpedo ima to lastnost, da postane mina, če zgreši svoj cilj.
Uradno demantirajo Nemci angleško vest, da bi 20 nemških vojakov pobegnilo iz Avstrije v Jugoslavijo.
V Romuniji je bilo v zadnjih dneh polno eksplozij in požarov na petrolejskem ozemlju.
Finska je skupno mobilizirala
300.000	mož ter z njimi postavila 16 divizij. Vse izgube na mrtvih, ranjenih in ujetih znašajo nekaj manj ko 60.000 mož, od teh je bilo 2500 oficirjev.
Upor, ki so ga poskusili v Boliviji nekateri vojaški oddelki v zvezi z neko socialistično stranko, se jp ponesrečil. V vsej Boliviji'vlada zopet mir.
Sejmi
1. aprila: Trbovlje, Videm na Savi, Murska Sobota, Vojnik, Sv. Lenart v Sl. g., Podbukovje okr. Videm, Ribnica, Rakek, Vače, Novo mesto.
2. aprila: Metlika, Bušeča vas, Ormož, Ptuj, Dramlje, Dolnja Lendava.
3. aprila: Krško, Ljubljana, Tuhinj, Vransko, Celje, Ptuj, Trbovlje, Zabukovje nad Sevnico.
4. aprila: Mokronog, Loški potok, Turnišče.
5. aprila: Stara cerkev pri Kočevju, Maribor.
6. aprila: St. Jurij nad Grosupljem, Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci okr. Murska Sobota.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v, Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Avtomobili, motorna kolesa, kolesa — tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, taške, obutev — kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, Štedilniki, hladilniki, kemija, stiskalnice, poljedelski stroji, stavbarstvo, barve, umetna gnojila ■“ elektrotehnika, optika, kovinska galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo — steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika — papir, glasbila, knjige, radio-aparati, kinematografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki
Od 13. do 22. aprila 1940
BEOGRAJSKI POMLADNI
VELESEJEM m salon avtomobilov in motociklov
Popust 50 •/, na železnicah in ladjah PojflSIlila: Uprava Beogradskog sajma, Sajmišfe, poSf. pretinac 558, telefoni: 28-526 in 28-802
Izdajatelj »Konsorctj Trgovat ega lieta«, njen predstavnik dr. Ivan Pleaa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vat v Ljubljani.