Leto XII., štev. % Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125. 3126. Laseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Račum pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 L]nbl]ana, Četrtek 26. marca I93I Cena 2 Din m i Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za nozemstvo 40.— Din. Uredništvo: . Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Cd je: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po tarifu Društvo narodov na} odloča Dogovor med Briandom in Hendersonom glede na« ialjnje akcije zaradi avstrijsko-nemškega pakta — Mirnejše presojanje položaja Pariz, 25. marca. r. Prvi alarm, ki ga je izzvala vest o avstrijsko-nemški carinski uniji, se je po bežni izmenjavi misli med evropskimi kabineti poiege in povsod so začeli mirnejše ta hladnejše presojati položaj. Splošno naziranje pa se m prav nič izpremenio m slej kj prej prevladuje sodba, da je 'a dogovor med Avstrijo in Nemčijo nasproten duhu evropske solidarnosti ter da ne gre samo za gospodarsko, marveč za dobro preračunano in spretno prikrito pobtič-no akcijo za obnovo nemške premoč v Srednji Evropi. Objava dogovora je dala evropskim vladam povod, da podrobneje prouče ta pakt in ugotove, v kolikor nasprotuje obstoječim mednarodnim pogodbam. Še le od rezu'tata tega proučevanja je odvisna vsa nadaljnja akcija. Evropa je sedaj nekako v stavit čakanja. Iz komentarjev svetovnega tiska pa se da posneti, da je imela avstrijsko-nernška ofenziva za posledico, da se je začelo zopet z drugimi očmi giedati na nemško in avstrijsko politiko. Vid: pa se tudi že, da bo imela ta akcija to dobro posledico, da so tudi države, ki so bile doslej nekako rezervirane, uvideb potrebo čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Akcija agrarnih držav je znova pridobila na aktualnosti in se sedaj presoja dokaj drugače, kakor pa po- prej. London, 25. marca. h. »Reuter« poroča iz Pariza: Francoski in angleški zunanji minister sta se sporazumela o stališču svojih držav napram nemško-av-strijski carinski pogodbi, ter se je Anglija odločila, da takoj prične svojo akcijo. Angleška poslanika bosta izjavila obema vladama v Berlinu in Dunaju, da ie treba vprašanje carinske uniie orsdložiti Društvu narodov. SestasieM med Briandom i23 Hendersonom Pariz, 25. marca s. Ofioijoznd »Petit Pa-risi en« poroča, da je imeJ zunanji minister BrfamJ po včerajšnji seji organizacijskega •odbor?, evropske komisije daljši razgovor z zunanjim ministrom Hendersonom o av stri jsko-nemškem dogovoru. Kakor se zdi, žele na angleški strani pridobiti na času. da bi točno proučili besedilo pogodbe, preden bi zaradi nasiprotstev med njo in obstoječimi mednarodnimi pogodbama protestirali. Zdi se, da prevladuje to naziranje tudi v Rimu. Ker je razen tega tuda francoski poslanik v Pragi na poti v Pariz, da bo svoji vlada poroča! o ukrepdh češkoslovaške, se lahko smatra, da bo poteklo še več dni, preden se bodo signatarne države ženevskega protokola zedinile za skupno postopanje. Angleško poslaništvo objavlja o razgovoru med Briandom in Hendersonom komunike, v katerem pravi, da so se državnika posvetovali o položaju, ki je nastal zaradi carinske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo. Henderson je sporočil, da je obvestil nemško vlado, o vznemirjenju, ki je zaradi tega nastalo na več mestih Razen tega je izrazil upanje, da bo imel svet Društva narodov priliko, preden bosta obe vladi pogajanja nadaljevali, prepričat) se ra zasedanju v maju, ali nameravani predlog! niso v nasprotju z obveznostmi iz mirovnih pogodb. Zunanji minister Briand je imel dopoldne tudi razgovore s predsednikoma zu-nanje-političnih odborov senata in zbornice, o tej pogodbi, ter je oba obvestil o diplomatskih korakib v Berlinu in na Dunaju, ki naj bi obe vladi opomnili na spoštovanje obstoječih pogodb. Pri tej priliki je Izrazil mnenje, da bo imel tudi svet Društva narodov besedo, preden bo zaključena nameravana pogodba med Avstrijo In Nemčijo. Vsi ali nobeden Pariz, 25. marca. s. Pariška izdaja »New-york Herald a« poroča med drugim, da bo Briand v primeru, če bi se Henderson po- stavil na stran Francije, zahteval od Nemčije in A to tri je, naj opusti načrt nameravane carinske unije ali pa ga razširi tudi na Francijo in druge države. Kaj pričakujejo Nemci Berlin, 25. marca AA. V tukajšnjih krogih sodijo, da bo po proučevanju avstrijsko-nemškega dogovora diplomatska stran tega vprašanja pokazala v prihodnjih dneh naslednji važni moment: Francija bo izvedla akcijo pri vladah v Berlinu in na Dunaju, ki oo značda protest proti c*r't> ski uniji. Velika Britanija se tej akcij- ne oo prii ui».a. Italijanska vlada bo če nadalje proučevala avstrijsko-nemški sp»ra-zum te oo šele na to zavzela svoje konico stališče. Nemški krogri posvečajo posebno pozornost poljskemu tisku, ki naglaša, da 'ma Poljska veliik interes na nadaljnjem razvoju teh dogodkov. Proučevanje v Parizu in Londonu Pariz, 25. marca d. V krogih, ki imajo dobre zveze s francoskim zunanjim ministrstvom, zatrjujejo, da sta se Briand in Henderson po daljšem razgovoru o avstrij-sko-nemškem carinskem dogovoru sporazumela. da bosta besedilo tega dogovora predložila francoskim in angleškim juristom ter strokovnjakom, ki ga bodo proučili in podali na to svoje mnenje. Stališče Poljske Varšava. 26. marca d Poljski tisk se obširno oavi z avstrdjsko-nemško carinsko pogodbo. »Kurjer Porany«, ki se bavi z mnenjem poljskih političnih krogov, prihaja do naslednjega zaključka: Vesti o posredovanju diplomatskih zastopnikov Francije in Italije na Dunaju so bile sprejete v političnih krogih skeptično, ker dvomijo nad njegovim uspehom Politika kompromisov fn koncesij, ki so Jo vele-sile Izvajale v zadnjih letih proti ojačeni ofenzivi Berlina, ima sedaj za posledico, da tudi najbolj svečane demarše nimajo nobenega učinka. »Ilustiovani Kurtjerc poudarja, da v časih veliKih izprememb na politični in gospodarski arem Evrope Poljska ne sme zavzeti pasivnega stališča Agrarne države srednje ia iuzno-vzhodne Evrope moralo odgovori-tf na dunajski pakt z uresničenjem varšavskega pakta. Poljska mora podvzeti v tej smeri pobudo ter pokazati svojo trdno votlo za eospodarsko zbližanle in carinski sporazum med agrarnim? državami, ki so v prvi vrsti prizadete od avstrijsko-nemške- dogovora. Grčija ni interesirana Atene, 25. marca p. Grški zunanji minister M:halakopulos je sprejel novinarje ter iim podal izjavo o stališču Grčije do av-strijsko-nemške carinske unije. V svoji izjavi naglaša. da ta carinska unija ne škoduje interesom Grčije. S tem se bo le povečalo konzumno področje, kamor izvaža určiia zelo mnogo svojih pridelkov. Za to bo Grci'a mirno čakala na nadaljni razvoj dogodkov. Trenuten nofažal Praga, 25. marca h. »Prager Presse« poroča iz Pariza: Diplomatski položaj po vesteh o zaključitvi carinske unije med Avstrijo in Nemčijo se razvija sedaj nekako takole: Trenutno proučujejo vse vlade besedilo nemško-avstrijske pogodbe. Po končanem študiju bodo vsekakor uvedeni novi diplomatski koraki velesil, ki sedaj živahno izmenjavajo misli o njihovem načinu. Gotovo je, da bodo vsi zavezniki, garanti protokola z dne 4. oktobra L 1922., ugotovili nasprotstvo nemško-avstrijske pogodbe s tem protokolom. Vsekakor bo poteklo nekaj časa, dokler bo prišlo do demarše. Nadaljnji razvoj dogodkov je odvisen od stališča Nemčije in Avstrije, če bosta obe državi prostovoljno opustili načrt nameravane carinske unije, se lahko smatra zadeva kot rešena, v nasprotnem primeru pa je gotovo, da bo predložena že v prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov. Razen tega ni izključeno, da bodo države zahtevale o tem vprašanju tudi mnenje mednarodnega razsodišča v Haagu. Brtining o nemški gospodarski politiki Nemški državni kancelar je mnenja, da avstrijsko - nemški carinski dogovor ni v nasprotju z interesi drugih držav Berlin, 25. marca. s. Na današnjem zborovanju nemških vodilnih industrijeev in trgovcev je govoril tudi državni kancelar dr. Briining, ki je med drugim izjavil: Obremenitev Nemčije z reparacijami mora opravičevati posebno stališče Nemčije na trgovsko političnem polju. Brez zvišanja izvoza in znižanja uvoza ni mogoče doseči presežka izvoza. Poudariti je treba, da bo v marsičem odvisno od sveta samega, ali in v katerem času bo mogla Nemčija Izvesti novi reparacijski načrt. S tega stališča so sedaj razumljiva tudi pogajanja, ki so se pričela med Nemčijo in Avstrijo. Pri vsem tem je vsekakor najbolj pereče vprašanje. na kak način bi bilo mogoče razširiti posamezna gospodarska območja. Nemčija in Avstrija sta se za ta korak odločili tem lažje, ker jih pri tem niso ovirala nobena nasprotstva Pogajanja imajo predvsem namen, da bi ustvarila za obe državi gospodarske koristi in razširjenje gospodarskega udejstvovanja. Te koristi, ki jih bosta morali obe državi s polno pravico zagotoviti, niso v nasprotstvu z interesi drugih držav. Razen tega da lahko ta pogodi« pobudo za razvoj, ki more imeti za vso Evropo ugodne posledice. Avstrija m Nemčija sta trdno odločeni, da boeta svoj načrt z mirno odločnostjo izvedli do kraja. Nemško časopisje zelo obširno komentira Briiningov govor na seji nemških industrijeev in trgovcev. Tudi parlamentarni krogi se zelo zanimajo za njegova izvajanja. Splošno poudarjajo, da je kancelar odločno branil avstrijsko-nemški carinski dogovor ln tako nanovo osvetlil spor, ki je nastal v Evropi zaradi njega. Kancelar je ponovno poudaril, da namerava carinska zveza med Avstrijo in Nemčijo ne krši obveznosti do drugih držav. Zato je gotovo, da je konvencija jasna, da se bo odpor proti temu dogovoru po izčrpnem in objektivnem proučevanju razpršil in da bodo države priznale upravičenost Nemčije in Avstrije do zaklju-čitve takega sporazuma. Oustricova afera Pariz, 25. marca s. Senat Je soglasno la brez debate odobril sklep komisije, s katerim se odklanja predlog za kazenski postopek proti pravosodnemu ministru Pere-tu, ker ni hotel podati izjav pred preiskovalno komisijo v Oustricovi aferi. ČEŠKOSLOVAŠKI NAUK IZ AVSTRIJ-SKO-NEMŠKE CARINSKE UNIJE ČSR se more ubraniti nemške gospodarske nadvlade samo v močni gospodarski Mali antanti ter mora zaradi tega revidirati svoje sta- glede preferenčnih carin Praga, 25. marca d. Zunanji minister dr. BeneS je včeraj sprejel zastopnike tiska ter jim podal o stališču češkoslovaške do avstrijsko-nemškega carinskega dogovora naslednje pojasnilo: V listih večkrat izraženi očitek, da je bil o tem načrtu popolnoma neinformiran in da je bil presenečen ob njegovi objavi, ni točen. Dokazati more na podlagi aktov, da je bil o namenih Nemčije m Avstrije neoficielno poučen, oficielno pa se je čuval načrt v tajnosti to zato je tudi bilo mogoče, da je moral na poslednji konferenci z zastopniki tiska označiti sestanek dr. Schobra in dr. Curtiusa kot brezpomemben. O stvari sami je izjavil, da mora Češkoslovaška avstrijsko-nemški načrt brezpogojno zavrniti. Češkoslovaška se je sicer sama pogajala o regijonalnih pogodbah, zastopati pa mora stališče, da se take pogodbe morejo skleniti samo med državami, ki so enako močne. Stališče Italije mu je znano lz poslednjih razgovorov z italijanskim zunanjim ministrom. Kar se tiče Anglije, bo bržkone postopala enotno s Francijo. Naše stališče, je izjavil dr. Beneš dalje, je popoln mir. Ml čakamo, da se bo položaj nadalje razvil. V ostalem se zdi, da se Avstrija že pričenja sporazumevati s tem, da bo morala opustiti načrt carinske zveze z Nemčijo. Poleg raznih drugih znakov je poseben dokaz za to, da je naletel načrt na znatne notranjepolitične težave. Vsaka akcija se ne sme niti precenjevati niti podcenjevati. Danes Se nI tako resna, postati pa more v nekaj letih, ko se bo Nemčija gospodarsko ojačila. To mora biti opomin za Češkoslovaško, ki se mora pripravljati za ta čas, da bo lahko zavzela primerno stališče. Pričele so se tudi že priprave, da se Izpopolni Mala antanta v gospodarsko zvezo. Ta načrt bi se že uresničil, če bi ne kompliclrala zadeve agrarna politika. Sedaj, ko se je pokazala akutna nevarnost, se morajo ta stremljenja pospešeno nadaljevati, ker pomeni bodoča gospodarska politika za Češkoslovaško usodno vprašanje. Avstrijsko-nemški carinski načrt ne bo zadel na velike težkoče samo v državah Male antante temveč tudi v ostalem mednarodnem svetu Pri objavi dogovora po nemškem poslaniku so razdelili načrt v tri glavne točke, ki se morajo šele pojasniti, namreč v pravno vprašanje, interesno vprašanje ta vprašanje moči. Stremljenja Nemčije ta Avstrije po carinski uniji so brez dvoma v nasprotju s saintgermainsko pogodbo to ženevskim protokolom iz leta 1922. Dr. BeneS Je končno omenil, da po njegovem mnenju nemški predlog o sukcesiv-nem gospodarskem sporazumevanju ne bo našel odobrenja niti pri malih niti pri velikih državah. Praga, 25. marca. d. Trgovinski minister dr. Matoušek je te dni v centralnem svetu češkoslovaškega trgovstva govoril tudi o avstrijsko-nemški carinski uniji- Naglašal je, da je bilo vsekakor pričakovati, da bo Nemčija iskala iz svojega težavnega položaja izhod, da se bo skušala sporazumeti z drugimi državami in da bo končno započela tudi pogajanja z Avstrijo in Madržarsko. Gospodarske razmere so pač močnejše kakor politika. Is tega je treba irvaj^ti nauk, da mora tudi Češkoslovaška kreniti na nova pota. če se v resnici ae morejo več uporabljati največje ugodnosti in je treba poseči po preierenčnem sistemu, se bo treba temu prilagoditi in gotovo se bodo sklenile take pogodbe t Jugoslavijo in Rumn-nijo, da se bo dosegel ž njima sporazum e preferencah in o kontingentih. Češkoslovaška se mora t prvi vrsti obračati do s »o ji h prijateljev in na ta način bo iz politične Male antante nastala gospodarska Mala antanta. Zato se mora računati s potreb« kontingentov in v sveži s tem s potrebe osnovanja eksportnih organizacij. Praga, 25. marca h. Glede na izjavo, ki io je podal včeraj zunanji minister dT. Beneš zastopnikom listov vladnih strank na zaupnem informativnem sestanku, objavlja danes zunanje ministrstvo komunike, po katerem so nekateri listi besedilo dT. Be-neševega ekspozeia objavili netočno in nepopolno ter tolmačili smisel ministrovih izvajanj nepravilno. Zato so vsi sklepi, tako nadaljuje izjava zunanjega ministrstva, nekaterih (dunajskih) listov na podlagi tega nepopolnega besedila popolnoma brez vsake podlage. Danes popoldne so rmeli ministri daijšl razgovor o carinski pogodbi med Nemčijo in Avstrijo. Zunanji minister dr. Beneš je podal na tem sestanku izčrpno poročilo o tem vprašanju, ki ga bo jutri ponovil pred zunanjim odborom poslanske zbornice. Minister dr. Beneš je razen tega poročal o te? zadevi tudti pred izvršilnim odborom narodno socialistične stranke. Avstrijski revizijonisti dvigajo glave Revizijonistična propaganda pod kulturnim plaščem -Obnovljene klevete o krivdi za svetovno vojno I Hlske mirovne pogodbe. ■ • Celovec, 25. m^rca. v Včeraj je imel dunajski profesor dir. Ubersberger pod firmo izobraževalne organizacije Ura-nija predavanje o »avstrijsko-srbskem problemu« oziroma o krivdi za svetov-,no vojno. Na podlagi nekaterih podatkov iz listov je skušal dokazati, da je bila bivša srbska vlada v zvezi z organizacijo »Orna ruka« in da je že meseca maja 1914 vedela o nameravanem atentatu v Sarajevu dne 28. junija leta 1914. Na podlagi materijala iz aktov, ki ga je izdala Avstrija meseca decembra 1. 1929, je skušala dokazati, da Avstrija ni zakrivila svetovne vojne, pač pa Srbija, zaradi česar je postavil zahtevo po izpremembi čl. 231 mirovne pogodbe. Ker se opira mirovna pogodba na sklep, da so samo osrednje države krive svetovne vojne, je skušal dokazati krivdo Srbije, češ da ni obvestila av-stroogrske vlade o nameravanem atentatu, zaradi česar morata Avstrija in Nemčija zahtevati izpremembo versa- Revizijonističca kampanja Je v zadnjem času v sosedni avstrijski republiki postala izredno živahna. Saj celo oti-cijozni krogi ne prikrivajo, da je njihova politika v več ali manj prikriti obliki usmerjena k reviziji mirovnih pogodb. Žalostno pa je, če se znanstveniki, kakršen hoče biti dunajski profesor dr. Ubersberger, spozabijo tako daleč, da se pri svojih »znanstvenih« predavanjih sklicujejo na podatke plačanega črnožoltega tiska in na že davno ovr-žene klevete. S tem je prožil le en dokaz več, da je treba pri tkzv. kulturnih stikih še vedno največje previdnosti, ker imajo za take in podobne »kulturne« akcije, ki so v zadnjem času tudi pri nas našle mnogo zagovornikov, več ali manj isti cilj: ustvariti prepričanje, da se je Nemcem zgodila krivica in tako polagoma, a vztrajno pripravljati teren za revizijo mirovnih pogodb. Priprave za zasedanje panevropske komisije Razprava organizacijskega odbora o sodelovanju Rusije In drugih nečlanic Društva narodov Pari«, 25. marca. d. Na včerajšnji popoldanski seji organizacijskega odbora panevropske študijske komisije se je predvsem razpravljalo o pripustitvi Rusije, Estonske, Turčije in G danskega k sodelovanju v evropski komisiji. Nemški zastopnik Simson Je izrazil željo nemške vlade, naj bi odbor to vprašanje definitivno rešil na ta način, da bi se vršila pogajanja v popolni enakopravnosti tudi z državami, ki niso članice Društva narodov. Zelo živahna razprava se je vršila predvsem o vprašanju, ali naj s? Rusija priteg-ne samo k gospodarskim ali pa tudi k organizatoričnim razgovorom. Sprejet je bil predlog Nemčije in Italije, naj se na majskem zasedanju evropske komisije predvsem obravnavajo gospodarska vprašanja. Rusija bo torej pozvana k tem gospodarskim posvetovanjem Na predlog Poljske, ki 9e mu je pridružila tudi Nemčija, bo tudi mesto Gdansk pripuščeno k razgovorom. V debati je angleški zunanji minister Henderson izjavil, da se je treba v prvi vrsti bavi ti z gospodarskimi vprašanji in predvsem izvesti anketo o možnosti medsebojne pomoči evropskih držav. Briand je odvrnil, da naloge evropske komisije, ki so bile označene na zadnjem zasedanju Društva narodov, ne smejo ostali omejene in da se ne smejo izločiti politični problemi- Zastopnik Finske je predložil zasedanju načrt, ki vsebuje nove predloge z namenom, da bi se evropski študijski komisiji priznal značaj začasne permanentnosti, s čemer bi se zagotovilo njeno redno delo. Krvavi spopadi Indov in mohamedancev Bombay, 25. marca. g. V občini Cawen-pur se vršijo trenutno krvavi poulični boji med Indi to mohamedanci. Po dosedanjih vesteh je bilo v bojih že 40 oseb ubitih, nad 100 pa ranjenih. Med ranjenimi je baje tudi nekaj Evropcev. Prelivanje krvi se je začelo, ker so se mohamedanski trgovci uprli, da bi zaprli v znak žalosti zaradi usmrtitve treh tadskih nacionalistov svoje trgovine. Nato so mdski nacionalisti vdrli v trgovine ter pobili nekatere trgovce, kar je bil znak za splošen pokolj. Policija je močnih vojaških oddelkov je bilo mogoče bila sprva brez moči ta šele po pritegnitvi močnih vojaških oddelkov je bilo mogoče napraviti konec krvavih prizorov. Proti večeru Je prišlo do ponovnih spopadov. Povratek Titulesca v London Bukarešta, 25. marca h. Rumunski poslanik v Londonu Titulescu je danes odpotoval ▼ London, Militarizacijarumunskih državnih železnic Bukarešta, 25. marca. Kakor poročajo listi, namerava romunska vlada militarizi« rati večja del državnih železnic, zlasti one v Besarabiji in ob severni meji. Za gene« ralnega direktorja državnih železnic je imenovan general Jonescu. N* službovanje pri železnici je prideljenih tudi mnogo oficirjev in podofioirjev ter več železniških bataljonov. Železniška nesreča na Češkoslovaškem KoSlce, 25. marca h. Davi ob 5. je zadela osebni vlak na progi Košice-Prešov ne daleč od Košic težja nezgoda. Zaradi močno narastle reke se Je proga tik pred vlakom tako zrahljala, da so se stroj, službeni voz ta dva osebna vagona prevrnili v vodo. Nekaj uslužbencev in potnikov je bilo poškodovanih. Strojevodja, ki je najbrž skočil s stroja, je padel ▼ vodo, kjer ga je zmečkala lokomotiva, Imenovanja sodniskih pripravnikov Beograd, 25. marca. p. »Službene Novinec objavljajo obširen ukaz o imenovanju sodnikov in sodniških pripravnikov pri sreskih sodiščih na področju beograjskega apelacijskega sodišča, kjer se v smislu novega zakona o sodiščih sreska sodišča na novo organizirajo. Med drugimi so imenfevani naslednji sodniški pripravniki: Alojzij Ferfan iz Maribora pri okrožnem sodišču v Vranji; Josip Podboj iz Ljubljane pri sreskem sodišču v Pirotu, Stane Leskovič iz Ljubljane pri sreskem sodišču v Požarevcu, Alojzij Zalokar iz Radovljice in Franjo Gubenšek iz Ljubljane pri sreskem sodišču v Užicu. Imenovanja snplentov Beograd, 25. marca. p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za suplente naslednji diplomirani filozofi: Franc Onič in Martin Mavric na gimnazijo v Ptuju, Jurij Pegan in Milan Fabjanoič na gimnazijo v Celju, Edvard Kocbek na gimnazijo v BeJovaru, Elizabeta Kozina na gimnazijo v Tuzli in Marjeta Terdina na gimnazijo v Brodu na Savi. — Marija Borštnik, suplentka gimnazije v Ptuju, je premeščena na IL realno gimnazijo v LjuMjani. Iz državne službe Beograd, 25. marca. »Službene novine« objavljajo več ukazov o izpremembah v državni službi. Med drugimi je upokojen profesor srednje tehnične šole v Ljubljani Alojzij Ribič, za profesorja na istem zavo« du pa je imenovan diplomirani inženjer praške tehnične visoke šole Fridolin Ha« cin. — V vdšjo skupino je napredoval pro« fesor filozofske fakultete v Ljubljani Ivan Rakovec. — Za finančnega svetnika pri finančni direkciji v Ljubljani je imenovan finančni tajnik Emil Kandare Uradniški zakon Beograd, 25. marca AA. Nocoj od 17. do 20. se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so nadaljevala razpravo o uradnaakem zakonu. Novi potresi Beograd, 25. marca. AA. Potresomersfci zavod sporoča tole: V potresomerskem za« vodu na Tašmajd"mu je bilo v zadnjih treh dneh nekaj manjših potresov v neposredni okolici Beograda. Prvi potres je bil v ne« del jo 22. t. m pb 11.20.14, drugi v pone* deljek 23. ob 5., tretji v torek 24. ob 21.55.44. Ta potres je bil najmočnejši in so o njem v Beogradu zabeležili 06em mikronov. Epi* center potresa je bil med Umčarom in Grodskem v daljavi 250 km jugovzhodno od Beograda. Najjačji je bil potres v G rod* skem, kjer je vse prebivalstvo pobegnilo na ulice. Zjutraj 24. t. m. sta bila dva zmer* nejša potresna sunka v Gornjem Mil'nov* cu ob 8.30 in 9. Tudi tam so ljudje prepla* šeni zbežali iz hiš V nedelio 22. je bil zmernejši potresni sunek v Boki Kotoreki. Židovska manifestacija v Subotiti Subotica, 25. marca č. V veliki dvorani mestne hiše se je dopoldne vršila mani-festacijska skupščina židovskih cerkvenih občin iz Vojvodine, na kateri so vsi govorniki poudarjali lojalnost to vdanost Jugoslaviji ter kraljevskemu domu. Prozorni manevri LJubljana, 25. marca. Fašistični tisk je posianico zagrebškega nadškoia dr. Bauerja, ki so jo sopod-pisali tudi ostali katoliški škofje naše države, izrabil za grde in silovite gonje ne samo proti našemu življu in naši duhovščini, marveč je v stvar z zlobnim namenom vpletel tudi naše državne oblasti in našo vlado. Vsakomur je jasno. da vlada in nje organi nimajo nikase ingerence na čisto notranje cerkvene zadeve verskega ali obrednega značaja, znano pa je tudi, da se naše politične oblasti ne smejo vmešavati v cerkvene zadeve katerekoli verske zajedmce. ki ji naši zakoni jamčijo obstoj na našem državnem ozemlju. Pastirsko pismo dr. Bauerja ima tako izključno verski in cerkveni značaj, da je treba že lepe porcije zlohotnosti, ako se hoče odkriti v njej le trohica politične težnje, na katero naj bi bila vplivala naša vlada. Poslanica govori o preganjanju katoličanov v Litvi, na RusKem in v Mehiki ter dodaja, da se tudi razmere pod Italijo razvijajo v pravcu, ki je škodljiv interesom katoliške cerkve. Pastirski list naših škofov utemeljuje to svojo ugotovitev z najnovejšimi dejstvi, ki so tudi naši javnosti dovolj znana. Zato je tudi umetno ogorčenje, ki ga je dvignilo italijansko časopisje, golo licemerstvo. Da pa so navedbe jugoslovenskih škofov o zatiranju sovernikov slovanske narodnosti v Italiji povsem točne in resnične o tem zgovorno pričajo šumni dogodki v cerkvi sv. Ignacija v Gorici, kamor je decembra meseca vdrla truma fašistov in med slovensko propovedjo polivala naše ljudi s črnilom, jim grozila ter jih ustrahovala na vse mogoče načine. V istrskih Krkavcih so fašisti tepli slovenske vernike, prihajajoče iz cerkve, v pa-zinskem okraiu pa so naši deci nasilno jemali slovenske molitvenike in jim silili italijanske. Načelnik fašistične stranke za Gorško v svojih javnih govorih stalno naglasa, da imajo »tujerodci« le Klevete brez konca in kraja Kakor smo poročali v včerajšnji številki našega lista, so italijanski dobrovoljci sklenili prirediti svečanost zopetnega blagoslavljala praporov večjih mest Julijske Krajine, da jih tako operejo »onečaščenja«, kj so sa bile te zastave baie deležne v Ljubljani o priliki dneva molitve za sovernike v zasedenem ozemlju. Danes poročata oba večja tržaška lista »Piccolo« in P>po-lo« v tonu zmagoslavja in prekipevajočega zadovoljstva, da je tržaški škof dr. fogai z veseljem obljubil, JU 'X> .zvršil obred zo-petnega posvečenja. Odbor prirediteljev te čudne cerkvene svečanosti je zagotovil škofu, da gre v tem primeru edino za cerkveno svečanost in za domoljubno manifestacijo, ki ne bo nasprotovala cerkvenim kanonom. Prebiagoslavljanje se bo vršilo prihodnio nedeljo, 29. t. m. in je odb^r dc-brovoiicevfrže poslal vabila županom Trsta. Gorice, Ptuja in Reke ter županom večjih občin Julijske Krajine, da se naj udeleže nedeljske svečanosti z zastavami svojih občin. »Popolo« poroča v zvezi s to prireditvijo, da bo beograjski papežev nuncij v kratkem pozvan na zagovor v Rim. List očivid-no sam ne verjame tej vesti ter pravi, da podobni glasovi prihajajo iz inozemstva. Povod za ta zagovor bo dala domneva, da jugoslovenskih škofov pn poslanici niso vodili čisto verski razlogi, marveč da so se dali zavesta k njej le v želji, da se izkažejo kot zaščitniki slovanske narodnosti. Prvenstvo v tem oziru, da so jim doslej ospora-vale druge verske zaiednice, s čimer da ie katoliška cerkev izgubljala na ugledu in priljubljenosti širokih slojev. Vkljub temu ni verjetno, pravi »Popolo«, da bi kaka graia jugoslovenskim škofom prišla javno od sv. stolice. ker jim Vatikan ne sme m ne more otežkočiti stališča in ker bi se jugoslovenska vlada takoi z.avze'a za škofe. Zato da bo sv. stolica sporočila pameten in miroljuben opomin tajnim in pismenim potom dotičnim škofom. Morda bo sličeo opomin splošne narave objavljen tudi v kakem organu sv. stolice. Kakor zagotavljajo, se zadnie dni vrši živahna izmenjava mnenj med Vatikanom in beograjsko nuncijaturo in ni izključeno, da bo moral priti nuncij v Rim, da osebno poroča papežu o zadevi. Grška vojna delegacija na grobu kralja Petra Beograd, 25 marca. p. Grška vojna de* delegacija, ki je včeraj prispela v Beograd, da uredi grške vojne grobove v naši drža« vi, je danes v spremstvu naših ofic!rjev odšla na Avalo in položila tam venec na grob neznanega junaka Nato je z avto* mobili odpotovala na Topolo, kjer se je poklonila na grobu kralja Petra I Opol* dne se je vrnila v Beograd in je bila spre* jeta od zunanjega ministra dr. Marinko* vida. »Dom usmiljenja« v Zagrebu Zagreb, 25 marca č. Danes so svečano ©tvorili dom ustanove predsednika Doma milosrdja, Aleksandra Freliča in sicer v Vinogradski cesti št. 2 a, kjer je bila kupljena zanj hiša za 840.000 Din. Svečani otvoritvi je prisostvoval zastopnik kralja general Stojčič, ki je ob tej priliki poklonil kraljev dar 10.000 Din. Nemčija se brani naših sezonskih delavcev Beograd, 25. marca. AA. Po obvestilu, kl so ga dobile poljedelske organizacije, je nemška vlada sklenila omejiti zaposlitev poljedelskih sezonskih delavcev v Nemčiji. Izvzeti so delavci za obdelovanje sladkorne pese, ki bodo tudi dalje prihajali v Nemčijo toda v omejenem številu. Nova tovarna špirita Beograd, 25. marca. AA. S sklepom finančnega ministra je odobrena zgraditev tovarne za špirit v Obrenovcu z letno kapaciteto 6000 hI čistega alkohola. še tri mesece časa za cerkvene prepovedi v slovenščini. Za aretacijo slovenskega svečenika Ivana Rejca je ista usoda zadela še mnogo drugih slovenskih svečenikov. Sličnih nastopov proti slovanskim vernikom in duhovnikom bi se dal navesti še cel žalosten niz, da o zatiranju Slovencev in Hrvatov zavoljo njih narodnosti niti ne izgubljamo besed. Pri takem stanju stvari pri poslanici nadškofa dr. Bauerja pač ne more biti govora o kleveti, kakor to na vsa usta zatrjujejo šovinisti po vsem italijanskem časopisju. Iz besedila in duha poslanice izhaja nepobitno, da ima ta izključno verski in cerkveni značaj, saj označuje postopanje proti duhovščini in vernikom naše narodnosti kot greh po božjem in prirodnem pravu. Fašistični tisk gre preko vsega tega in udarja po naši državi, našem narodu in naši vladi, kakor to dela pri vsaki priliki. Povzpenja se celo do trditve, da je naše škofe le vladni pritisk prisilil do tega koraka, s čimer hoče vso zadevo speljati na politično polje ter odgovornost zanjo naprtiti jugoslovenski vladi. Vse grožnje italijanskih listov seveda ne bodo imele niti najmanjšega učinka. Kakor se naše oblasti nikoli prej niso vtikale v posle povsem cerkvenega značaja, tako bodo ohranile iste odnose do posameznih cerkva tudi v bodoče, dobro vedoč, da bi v nasprotnem primeru lahko naletele na opravičen odpor vernikov dotične cerkvene zajednice. Zato naše škofe zavoljo njih rodoljubne poslanice ne more ^poklicati na red nihče drugi razen njih nadrejene cerkvene oblasti, ako je slednja mnenja, da so se pregrešili proti predpisom cerkve. Klevete pa, ki jih je v tej zvezi naslovil fašistični tisk na našo vlado, našo državo in naš narod, so tako absurdne, da bi bilo škoda izgubljati o njih le eno besedo. Manever fašističnega tiska je preveč prozoren in otročji, da bi mogel doseči zaželjeni uspeh. Nevaren požar v Varazdinu Varaždin, 25. marca. č. Sinoči okoli pol* noči je izbruhnil požar na strehi skladi* šča tovarne za usnje. Ognjegasci so mogli ogenj samo lokalizirati v toliko, da ni pre* šel na sosedno skladišče lesa tvrdke Ber* čik. Povzročena škoda znaša 100.000 Dip. Ogenj je nastal bržkone zato, ker se je vnelo podstrešje od defektnega dimnika. Obnova obratovanja subo-tiške tvornice vagonov Subotica, 25. marca. č. Tukajšnja tvor« niča vagonov je letos prenahala obrato« vati, ker ni imela naročil. Sedaj se je delo zopet obnovilo, ker ji je država nakazala nova naročila. Tvornica je preurejena in bo mogla odslej graditi tudi nove vagone, dočim jih je doslej lahko samo poprav* Ijala. Ko bo njena kanaciteta popolnoma izrabljena, bo zaposlenih 600 delavcev. Reorganizacija ruskega Sokola Beograd, 25. marca. p. Te dni pride v Beograd starejšina ruskega Sokola Ale* ksander Gižicki Njegov prihod je v zve* zi z reorganizacijo ruskega sokolstva. Ru* ski Sokol v Beogradu mu pripravlja sve* čan sprejem in se bo ob tej priliki vršila tudi akademija ruskega Sokola. Stanje zadružništva v Jugoslaviji Beograd, 25. marca AA. Po statistiki glavnega zadružnega saveza je bilo v kra* Ijevini Jugoslaviji leta 1930. 604.640 za* družnikov, organiziranih v 6294 zadrugah, včlanjenih v 34 zadružnih zvezah in 14 podzvezah. Največ zadrug je bilo kredit* nih, to je 3974, nabavijataih pa je bilo 1107. Eksplozija v garaži Zagreb, 25 marca č. Dopoldne okoli 10. je nastala v avtobusni garaži Prekratiče-vega podjetja eksplozija. Počil je namreč kotel pri stroju za avtogeno varenje. škoda znaša 30.000 Din. Zapletljaji v angleški notranji politiki London, 25. marca. s. Konservativci so predložili v spodnji zbornici predlog za nezaupnico proti vladi, v kateri zahtevajo, naj spodnja zbornica izjavi, da vlada ni izpolnila svojih volilnih obljub za omilje* nje brezposelnosti in da je v zadnjem ča* su opustila tudi vsak poskus za sanacijo tega vprašanja, zaradi česar ne zasluži za« upanja zbornice. London, 25. marca. s. Po petin pol urnem posvetovanju je parlamentarna frakcija K* beralme sitranke s 33 glasovi proti 17 skle» nila o stališču napram Macdonaldovi vla* di, da stranka ne bo ž njo sklenila niti pogodbe niti zveze in da bo še nadalje energično poudarjala svojo samostojnost Kljub temu zatrjujejo, da bo eksnoze o liberalni politiki, ki ga bo hitri podal lord George, vseboval pristanek na podporo vlade z gotovimi pridržki. Nemški državni proračun spreiet Berlin, 25. marca. AA. Nocoj je nemSkJ državni zbor v tretjem čitanju odobril proračun za 1. 1931. z 277 glasovi proti 62. Glasovalo nd 14 poslancev. Proračun se giba okoli vsote 10 milijard mark. Kontu* nistično nezaupnico vladi je zbornica od* klonila z 284 glasovi proti 65 V petek bo državni zbor odgoden do srede oktobra. Tako bo imela vlada dovolj časa. da izve* de finančne reforme. Po vojni se je zgo« dilo sedaj tretjič, da je bil proračun spre* jet pred 1. aprilom, kakor irrednisuje usta* | va. S tem je dosegel kancekr Briining ve* lik uspeh. Naši kraji in ljudje Potreba sistematične tnjskoprometne propagande za Notranjsko Ustanovitev Tujsko prometnega društva — Gradnja železničarske hiše na Rakeku — Usoda rudarja Rakek, 25. marca. Notranjska je bila do zadnjega časa v tujako*pin. Izdelani so že načrti. V hiši bo 9 lenih stanovanj za uradnike in druge uslužbence z 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pritiklinami. Poleg hiše bo tudi vrt. ki bo dan v upo* rabo vsem strankam. Z gradnjo bodo, ka* kor je pričakovati, pričeli že meseca maj* nika in bo stavba v jeseni dokončana. Povodenj. ki io je povzročil zadnji dež v planinski kotlini, ni na travnikih napra* vil* p^ebne šknde Voda «se je že.odtekla. Na Rakek prihsfaio iz Trbovelj in dru* gih slovenski rudniških krajev rudarji, ki so poslani d«leč tja v Tretje pri Čabru. kier so otvorili nov rudnik cinobra. V ne* deljo je prišel neki staTeiši rudar na Ra* Vek. ki jo je potem peš mahnrl tia do Tretja, kar je okoli 8 ur peš hoje. Pošteni rudar je že 22 let konol pod zemljo, a je b;l zaradi vladaioče krize v n*5ih rudni* kih že 3 mesece brez oosla. Težka je pač usoda rudarja — trpina! [a oficijelnega zastopnika prisostvovati Rudarji o svojih najvažnejših stanovskih zadevah Zborovanje II. rudarske skupine v Toplicah — Rudarska Sai in prispevki Bratovskih skladnic Zagorje, 25. marca. Po vseh revirjih TPD se v zadnjem času rudarsko delavstvo intenzivno bavi s svoji« mri perečimi stanovskimi zadevami, opaža pa se tudi to, da je več stikov med raznimi $tv>kovnimi .organizacijami, dasi se še ved« no najdejo ljudje, kit še niso popolnoma sposobni, da bi zastavili vse 6voje moči stvarnemu in nepristranskemu delu za ubla« žitev težkega položaja rudniških delavcev in nameščencev. Rudarski shod, ki ga je v soboto sklicala II. rudarska skupina v Toplicah v B"varjevi-gostilni, je bil prav dobro pbiskan Shod je otvoril predsednik II. rudarske skupine g. Krautberger. ki je dal besedo z 'stopmiku Narodno strokovne zveze g. Koren iz Tr» bovelj. Ta je v svojem govoru orisal težak socialni položaj, ki je nastal brez vsake krivde rudarjev v revirjih TPD Ppdrobno je poročal tudi o deputacij :h Narodne stro» kovne zveze in IL rudarske skupine, ki so v i KIJ M in 0Č Beogradu obiskale predsednižtvo vlade in nekatera ministrstva. Razpravljalo se je tu» di o brzojavki, ki naj bi se poslala pred« sedništvu vlade, a 6e je ta brzojavka v svrho nove stilizacšje za enkrat še pdgo* dila.. G. Kratrfbenger je poročal o osnvtfcu pra* vilnika Samopomoči rudarjev, ki je že stopil v veljavo. Osnutek takega pravilnika je velike važnosti za rudarje in ae je ttidi vse storilo v z :šoito rudarskih interesov, neka* teri zborovalci pa so bil' vendarle mnenja, da se je o psnutku poprej premalo debati« ralo v delavskih organizacijah. Ugovori so bili tudi glede predlaganega zavarovanja za primer brezposelnosti. O povišanju pri* spevkov za Bratovske skladnice je poročal g. Sober. ovišek 16 Din mesečno je ei* cer občutljiv, vendar pa ostane rudarjem zajamčeni dosedanja pokomina. ki je bila v nevarnosti, da se zmanjša zaradi defiti« tov. Tatvina s pomočjo lažnega policijskega organa Drzen trik trojice neznanih zBkovcev Ljubljana 25 marca. Gospa 2. ima v ljubljanski okolici sta« novanje z več sobami Enp sobo je imela že delj časa prazno. Pa tud; za to 6e je slednjič oglasil podnajemnik Ne sam, za« kaj privedel je 6 seboj tudi mlado ženico, kar sicer gospodinji ni bilo preveč všeč »Ta sobica je kakor nai šč za naju.« sta gostolela prijazna najemnika Prvi dan ju je gospodinja pustila v m'ru. naslednjega dne pi se je oglasila pn mladem paru s pplicij« slcimi prijavnicami Toda izpolnienih pri. javnic podnajemnika nista izročila ne dru« gega ne nas!e*dnje dni. Gospodinja je čaka« It, na kar ie opomnila podnajemnika na dolžnost prijave Ker tudi ta opomin ni ničesar zalegel, je gospodinja odločneje na* stopila in naposled obema odpovedala sta« novanje. Še istegi dne se je oglasil pri gospodi* nji neki mož. »Policijski komisar sem,« je dejal s poudarkom »Čujem, da skrivate v stanovanju dva neprijavljena podnajemni« ka. Prihajam, da ju odvedem Sta namreč znan vlomilski par. ki ima na vesti 2e ne* številno grehov.« Varuh pravice je nato kar stopil v podnajemnikpvo sobo. kjer ga je sprejel mladi p-rček ves preplašen. »Poberita svoje reči in hitro z menoj!« Ukaz je b'l izvršen v nekaj trenutkih Preplašena gosipodmia je gledala prizor, ka« kor da se ne zaveda, kij se godi okrog nje. Čez čas je šele rekla nekai trdih besed pro« ti sleparjema. Važn-- mož postave jo je po* karal, nato pi ukazal, naj stopita aretiranca predenj, in že so šli vsi trije svojo pot. Gospodinja se je nato malo razgledavala po stanovanju in nenadno dobila zelo okrogle oči. »Ali je mogpče?« Zapazila je namreč odprto omaru in razmetane predale. Manjk lo ji je okrog 3000 Din Pa se ji je tedaj posvetilo v glavi: »Kaj pa. če to ni bil policaj, ki je prišel po mladi par ..« Hitela je naravnost na strižmco, kjer ep zmajevali z glavami in ji zatrjevali, da jim ni o zadevi nič znano. Nesrečna gospodin;a je pač postala žrtev pretkane trojice, ki je nastopala prav po velemestnem načinu. _ gresu 5. JAD Triglav izjavlja, da je trenutno on najmočnejše kulturno*nacionalno dru« štvo na ljubljanski univerzi. JAD Triglav smatra s tem odnos do ljubljanskega akcijskega odbora JAK za razčiščen in odklanja vsako nadaljno ča« sopisno polemiko. Za odbor JAD »Triglava*: A. Jakhel, stud. phil.. predsednik M. Zajšek, stud. iur., tajnik L Zaradi nesrečne ljubezni pila lizol Ljubljana, 25. marca. »Kaj pa počneš otrok?« so se začud;li včeraj domači v nek gostilni na Jesenicah, ko so našli natakarico, zvijajočo se v krčih na postelji. Mala, črnolasa 17detna 0'im* pija S., doma iz Poljčm, je pogledala okrog sebe s preplašenimi očmi. Okrog ust je bila vsa ožgana. Po sobi je dišalo po lizolu. Preplašeni so dpmači nemudno poklicali zdravnika, ki pa ni mogel mnpgo poma* gati in je zato odredil, da se nesrečna mladenka čim hitreje spravi v ljubljansko splošno bolnico Mala Olimpdja je med tem že padla v nezavest; nezavestno so spravili na vlak m jo odpeljali v Ljubljano. Tu so ji priskočili na pomoč zdravniki z modernimi pripomočki in ji k*wnaj še oteli življenje. »Kaj pa ti je prfflo na um?« so jo na« slednje jutro radovedno izpraševale dru« ge bolnice »Čemu pa 90 mi tako branili fanta! Ra* da ga imam!« je odgovarjala Olimprja »Otrok nespametni!« so godrnjale starej* še ženske in pomilovalno gledale dripbno črnolasko, ki šele komaj dobro ve, kaj j« življenje. Mlada samomorilna kandidatka le ved* no čuti bolečine v želodcu, a v smrtni ne* varnosti se menda ne nahaja več „Kandid" je izšel! Afi že poznate Volterja? Citajte! Izdala »Tiskovna zadruga«., 1. Dva izkušena nemška strokovnjaka v medicini V sedemdesetih letih prejšnjega sto* letja je nastal po zaslugah učenjaka in raz* iskovalca Roberta Kocha mpgočen steber dan ašnje znanosti — bakteriologija, ki^ je na mah odpravil razne temne in mistične prestave o nastanku raznih nevarnih bolez* ni. Učenjak Koch je pokazal svetu najne* varnejše bacile ter tako odkril nastanek naj« nevarnejših bolezni. Njemu so sledili drugi raziskovalci in tako se je razkrivala ena tajnost za drugo in človeku sp bile dane prilike za obrambo zdravja in življenja. Kochu kot mojstru bakteriologije so sledil; Hansen, Loffler in drugi, njim pa velil; učenjak, mojstei kemoterapije, Paul Erlich. Ta je našel nova sredstva m metode za uničevanje parazitov, ki so pogubonosoo ugnezdili v človeškem organizmu. Težava pri vseh Erlichovih delih je bila vedno iskanje snovi, ki bi na eni strani uničile bacile, na drugi strani pa ne bi ško* dovale krvi in drugim snovem onega orga* nizm i, v katerega so se bac'L naselili. Plod tega prizadevanja in dela je n. pr. salvar* zan, Ki je takoj po odkritju nastopil svojo zmagovito pot po vsem 6vetu. Tudi drugi Erlichovi preparati so se izkazali kot pravd blagoslovi za trpeče človeštvo. Tako je znan in čislan preparat Trvpafl vin kot učinkovit Panflavimpastil za desinfekcijo ust in grla. Povzročitelji mnogih nevarnih bolezni, kakor so n. pr. pljučnica, hripa, da« vica itd. 6e, kakor znano, vrinejo v člove* ško telo ravno skozi usta in grlo. Da se te parazite že pri vstopu v človeško telo imi* či in zatre kal bolezni, je nalogi in namen močno razkuževalnih, pri tem pa popolno« ma neškodljivih Panflavin*pastil. Te pastile naj bodo zl sti v nevarnosti nalezljivih boa lezni — pri epidemijah hripe itd stalni hi« gijenični pripomoček vsakega prevdarnega človeka. Izjava J. A. D. Triglava K objavi ljubljanskega akcijskega odbo* ra Jugosl. akad. kluba v Jutru, dne 25 t m. pripominja J. A. D. Triglav sledeče: 1. JAD Triglav se ni mogel priključiti novemu pokretu, ker je bilo iz projekta pravil razvidno, da stremi nova organiza* cija po reprezentančnem značaju, dasi k akcijt večina jugoslovenskih akademskih društev ni bila pozvana niti pripuščena. Z JAD Triglav ne more tudi v bodoče sodelovati pri tej akciji, četudi se ta sedaj odreka reprezentativnemu značaju in si lasti videz privatne, jugoslovanske aka* demske organizacije, ker sta bili od te ak* cije samovoljno izključeni med drugimi tudi stari zagrebški jugoslovenski akad. društvi JAK Strossmayer in zagrebška edi« niča JAD Triglava. 3. JAD Triglav amatra zato ta pofcret za neresen in osnovan na nmačnih teme* ljih, ker akcija ni znala pritegniti vseh. ren jugoslovensko orientiranih akademikov; zato se tudi JAD Triglav ni nikdar iziavil formalno sodelovati in je radi tega tudi po sklonu svojega članskega sestanka pri tem nesolidnem pokretu takoi odklonil dele. gatska mesta in ne šele tik pred odhodom v Zagreb. 4. JAD Triglav ostro graja samovoljno postopanje ljubljanskega akcijskega odbo* ra JAK., ki ni pripustil Triglavanov vkljub izrecni želji niti tot opazovalcev na kon* greš. čeprav je bil ta javljen kot vsem do* stopen; prav tako obsoja dejstvo, da ak* cijski odbor ni pripustil niti Triglavove« Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Izpremenljivo, velika oblačnost, toplo, lokalno prehodno poslabšanje vremena je mogoče. — Situacija včerajšnjega dne: Veiiki atlantski pritisk se je razdelil in je severnejši del prešel preko severnega dela kontinenta, južni pa v smeri Sredozemskega morja. Na jugovzhodu Evrope se zadržuje še visok pritisk z zelo malo razliko baro-meterskega tlaka. V zvezi s tako razdelitvijo prevladujejo slabi južni vetrovi, visoka temperatura in izpremenljiva oblačnost. Pritisk je nekoliko narastei za 0.1 do 1 mm samo v zapadni Hrvatski, dočim Je v vseh ostalih predelih padel za 0.1 do 2.5 mm. največ v južnih predelih. Jutranje temperature so splošno narastle za 1 do 6 stopinj v zapadni Hrvatski in Primorju. Dunajska vremenska napoved ca četrtek: Sedanje vreme se ne bo spremenilo. Temperatura bo najprej padla- V višjih legah jutranja slana. Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da je naša srčno ljubljena soproga in predobra mati, sestra, sinaha, svakinja in teta, gospa Gusti Simončič roj. Treo soproga upravitelja v drž. pro temi delavnici danes ob 21. uri po dolgi in mučni bolezni, mirno in Bogu vdana preminula. Pogreb nepozabne pokojnioe se bo vrfiil dne 27. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice splošne banovinske bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. marca 1931. Globoko žalujoči ostali {SfO mleGo pri Osrednjih mlekarnah Ljubljana, Maistrova uL 10 Domače vesti • Rumunska kraljica Marija na poti skozi Dravsko banovino. Z dvornim vlakom se je v torek dopoldne pripeljala v Ljubljano romunska kraljica-mata Marija s princeso Iieano. Po kratkem prestanku je nadaljevala vožnio do Jesenic in od tam v inozemstvo.. Potovaia je v Pariz, odnosno v neko francosko kopališče. * Zdravniške vesti. Kakor se uradno razglaša, so oili vpisani v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino: dr. Ivan Marinčič, sekundarii umobolnice na Studencu, dr. Slavko Rakovec, dr. Janez Šareč, dr. Božena Grossmannova in dr. Alfred Schweiz, vsi trije sekundariii banu-vinske splošne bolnice v Ljubljani, in dr. Valentina Grošlieva, asistentka anatomskega uistituta v Ljubljani, ♦ iPromoc je. V soboto 28. t m. ob 11. bodo promovirani na univerzi kralja Aleksandra 1. za doktorje prava gdč. Ahazhizh Fini iz Ljubljane, g. Pichler Franjo iz Maribora in Horvat Ivan, sfo pokojnega notarja iz Kamnika. * Slovensko društvo ▼ Noveik Sadn. V Novem Sadu je bilo te dni ustanovljeno Udruženje Slovencev. Za predsednika je bil izvoljen inženjer Josip Sinigoj. zastopn.k Trboveljske premogokopne družbe v Novem Sadu. V Novem Sadu živi z vojaki vred prihližno tisoč Slovencev. * Proslava osvoboditve Krka ln Hvara. V dneh 25. in 26. aprila se bo na otoku Kr. ku na svečan način proslavila desetletnica osvobojen j a Krka in njegove združitve z našo državo. Svečanost se prične z odkritjem spominske plošče na mestni posvetovalnici v starem Frankopanskem gradu. Slavnosti bodo prisostvovali zastopniki in ljudstvo vseh krških občin, odkritje spominske plošče pa bo izvršil znani rodoljub dr. Din ko Trinajstič. Podobna svečanost se bo 24. aprila vršila tudi na otoku Hvaru, * Vseslovanski kongres pedagogov. Meseca junija letos bo v Varšavi vseslovanski kongres pedagogov. Predsednik Društva prijateljev strokovnega pouka Ivan Jovanovič je od pripravljalnega odbora prejel poziv, naj bi v Jugoslaviji poskrbel za to. da bi čim večje število pedagoških institucij sodelovalo na tem kongresu. ♦ Novj luksuzni parobrod Jadranske plo-vidbe »Prestolonaslednik Petar« bo 15. aprila prispel v sušaško pristanišče. Novi parobrod bo vzdrževal redno potniško progo Sušak-Kotor. ♦ Novj grobovi. Na Dvoru pn Žužemberku ie umrla ga. Terezija K I in če v a žena tamkajšnjega gostilničarja in posestnika. Dosegia je lepo starost 78 let Bila ie blaga žena in skrbna mati svojim otrokom. Po-gr zšalj jo bodo zlasti tudi siromaki, katerim je rada pomagala. Pokopali so jo v torek 24 t m. na domačem pokopališču na Dvoru ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev — V starosti 61 let je umrla včerai v Mariboru ga. Gabrijela Po šlo v a, soproga izvoščka. Pogreb bo v petek ob 16. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Po-brežiu. — V Ljutomeru je preminil g Jakob Kumperščak. posestnik in krojaški mojster Pokonali so ga pretekli ponedeljek. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! Znatne dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nad-Stavbne zorstvo Tehnični hiro .. , »Tehna« Ljubljana, Mest- prmranKe ni trg st. 25/1. * Popravek. V poročilu o občnem zboru »Ljubljanskega Zvona« je pomotoma izostalo ime društvenega arhivarja iai upravnika glasbene revije »Zbori« g. J. Jarnmka, ki že celih 25 let marljivo urejuje društveni arhiv in revijo »Zbori« in ki je bil tudi odlikovan s častno diplomo JPS. ♦ iRazpust društev. Banska upirava v Ljubljani je razpustila društvi Strelski klub »Jelen« v Ljubljani in Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani, ker že več let ne delujeta in nimata pogojev za pravni obstoj. + Nova tkalnica preprog. Na predlog ravnateljice strokovne šole v Mostarju je banska uprava odredila, da se v Mostarju m Belem polju osnujeta tkalnici preprog. V to svrho so se že najeli primerni prostori ♦ Grozna nesreča v mlinu. V velikem mlraiu v Ludbregu se je pripetila huda nesreča. Višjega mlinarja Stiepana Samboliča Je zgrabil transmisijski jermen, ga potegnil med kamne in ga strašno razmesaril. • Zagoneten samomor mlade služkinje. Pri železniški postaji Podsused se je vrgla pod zagorski vlak 16ietna Ljubica Baniša-kova, služkinja pri urariu Picku v Zagrebu. V njen-' torbici so našli več poslovilnih pisem. v katerih izjavlja, da ne more dalie živeti, ker ji je življenje postalo neznosno. Samo Se danes ob 4-, 7. in 9. uri. Premiera izvrstne zakonske komedije ^Moja žena? » Tvoja žena? kjer igrata v glavnih vlogah 7 .nian Harvejr ln WtUy Vritsch najidealnejši ljubavni par filma v I Poleg tega najnovejši zvočni tednik! i;« Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. i iiE Vase plošče »■ filme Vam najvestneje razvile in kopira drogerll« KAN C J LJUBLJANA MARIBOB * Nova številka *2JvUec]a in sveta«. Bu- strovane tedenske revije, je pravkar izšla Dobi se v vseh trafikah za 2 Din. * Stekla svinja ogrizla pet oseb. V Mrzlem polju v Savski banovini je pri nekem kmetu pobesnela svinja ogrizla pet oseb. Domačini, ki niso vedel i. kaj je bito živali, so svinjo zaklali in meso pojedli. Sreski poglavar ie ostanke mesa pregledal in ugotovi! da je bila svinja stekla. Ogrizene osebe so poslali v zagrebški Pasteurjev zavod. ITO zobna pasta najboljša! * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane o— Priznanje strokovnemu delu. V posebni sobu gostilne »i^ri Nacetu« na Martinovi cesti se je vršilo v torek posebno siav-je Društva policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Od svojih tovarišev se je poslavlja! po 12 letih njihov društveni tajnik g. Benedičič Janko, ki je zaradi službenih razmer po tolikih letih društvenega delovanja odložil mesto tajmka. 2e v priznanje lOletnega društvenega delovanja so se mu tovariši oddolžili za delo pri društvu z imenovanjem za častnega člana, še lepše zadoščenje za njegovo neumorno delo mu je pa članstvo dalo s tem, da mu je podarilo krasno srebrno dozo z gravira-nimi letnicami njegovega društvenega delo- | vanja Predsednik društva policijski nadzornik g. Počkar je imel na slavljenca-prav lep nagovor. Tajnik in častni član društva g. Benedičič se je najiskreneje zahvalil za častno darilo. K besedi se je oglasi] tudi prvi in ustanovni predsednik g. Minkuš, ki je želel g. Benedfičiču mnogo zadovoljstva na novem službenem mestu na Jesenicah in čimprejšnji povratek med ljubljanske tovariše. u— lz gledališča. Drama uprizori v petek Fmžgarjevo narodno igro »Divji lovec* za red D. »Trije vaški svetniki« se ponove v soboto izven abonmaja. Cene znižane dramske. Opozarjamo na nedeljsko premije ro v drami. Po 25 letih se uprizori zopet na našem odru izvrstna veseloigra »Pri belem konjičku« z Nablocko, Kraljem. Cesarjem, 2e>eznikom, Levarjem in Danešom v večjih vlogah. Režiser Sest. Cene običajne dramske. — Drevi bo gostoval poslednjič v letošnji sezoni v operi Josip Rijavec, eden naiodličnejših slovenskih pevce*. Pel bo 03rt'j0 Hoffmanna v »Hoffmannovih pn-pvv°dk<.h*. Poleg njega bo gostoval tudi Križaj, ki bo pel Lindorfa Coppeliusa. Dap-oertutta m Mnrakla. 01ympijo bo pela Po-povčeva, Giulietto Poličeva. Antonijo Maj-dičeva. Običajne operne cene Izven abonmaja. Drugo gostovanje našega odličnega pevca Julija Betetta bo v petek v vlogi Lo-tharia v operi »Mignon«. Naslovno vlogo Mignon bo pela Sax-Pristovškova, Viljema Vičar. F;lino Podov-čeva Za red C. u— »Revna ko cerkve«« miš« v soboto. »Glavni dobitek« v nedeljo na Šentjakobskem odru. Zadnjič v tej sezoni uprizori Šentjakobski oder izvrstno veseloigro »Rev. na ko certcvena """5 noHoM/-. ?o r m n bo gostoval na Šentjakobskem odru prvič oder ZKD 2 izvrstno Lipahovo komedijo »Glavni dobitek« Pri predstavi bo sodelovala iz prijaznosti edč. Gorupova. Vstopnice so pri g. Milošu Karničniku na Starem trgu. u— Pianist Ivan Noč je pred kratkim dokončal prireditev Bachovega koncerta za orgle v c-duru za klavir, katerega bo izvajal prvič na koncertu 1. aprila v Filharmo-nični dvorani. Podobne kompozicije kakor je ta, bržkone v vsej orgelski in klavirski literaturi ni najti. Ta orgelski koncert in še več drugih del bo igral Ivan Noč na svojem koncertu prihodnjo sredo. Vstopnice se dobe v Mat1'eni knrsrarnl u— Ljudski koncert v pravem pomenu besede bo v nedeljo 29. t. m. v veliki dvorani Uniona Ta dan bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ponovno Sattnerjevo kan-tato »Oliki«, ki jo je z največjim uspehom izvajal na koncertu v proslavo 80 letnice odličnega skladatelja. POsetite ta koncert! Opozarjamo na tiskano besedilo in kratko razlago, ki jo je izdala Glasbena Matica. Predprodaja v Matični knjigarni. - u— Opozorilo davkoplačevalcem. V smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih se razglaša, da je razpored o odmerjeni zgradarini in samskem davku na zgradari-no za davčno leto 1931. od zgradb v območju mestne občine ljubljanske razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urami v času od 28. t. m. do vštetega 4. aprila pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5-II. soba 7. Pripomnija se, da se hišnim posestnikom obenem dostavljajo za leto 1931. ptlačiJni nategi za zgradarino. Morebitne pritožbe je kolkovati s kolkom po 20 Din. 1— Jugoslovensko kenrfjsko društvo priredi v petek zvečer ob 6. v predavalnici kemičnega instituta na realki, Vegova ulica predavanje o toplotnih žarkih in razpršenju svetlobe. Predaval bo sloviti fotokenvk. orofesor za fizikalno kemijo na zagrebški univerzi, g. Iplotnikov. Vstop vsakomur nrost u— Podružnica Sadjarskega ta vrtnarskega dmštva na Viču sporoča, da bo običajno sadjarsko predavanje zopet v četrtek ob 19. v šoli. o— Dramski odsek Sokola aa Viču uprizori ob zaključku svoje sezone v nedeljo 12. aprila v režiji br. Luje Drenovca ffinž-garjevo »Verigo«. o— Tramvajska dela na Tržaški cesti. Dela za viško tramvajsko progo hitro n«* dedujejo. Od hiše pri Bogmarju do Sokol- skega doma »o bila dela končana te lansko jesen, zdaj pa so pričeli kopati cesto, kjer bo tekel tir naprej proti mestu. Ker sta bila kamenje in potrebeni gramoz navožena že poprej, je šlo utrjevanje terena hitro izpod rok. Kamen ie vložen že skoro do mestne meje. Prihodnje dni bodo pričeh najbrže že s polaganjem tračnic. n— Živahen trg z butarami. Včeraj na Marijin praznik je bil trg z butarami zelo živahen. Na Cankarjevem nabrežju ta v Šolskem drevoredu so brle ob obrežnem zidu butare .azne velikosti razstavljene v dolgi vrsti Na trg prinašajo največ butar z aribovske vasice Orle. kjer se le razvila prava domača industrija za izdelovanje cvetnonedeljskih butar. u— Odvetn ški pripravniki kot kazenski branitelji. Pred kazenskim senatom deželnega sodšča se ie v torek nrijavil v >menu svojega šefa odvetnika v neki kazen«ski zadevi kot bran telj ex offo pripravnik, ki še nima odvetniškega izpita. Predsednik senata ga je opozoril, da nripravniki brez izpita ne morejo obtožencev zagovarjati pred senatom. u— Današnli ljubljanski Izdali le priložen letak Osrednllb mlekarn ▼ Ljubljani, ki pričneio s 15. aprilom dostavljati na dom mleko v higiensko zaprtih steklenicah. u— Po suknjič Je prišel. Pred dnevi je neznan tat s ponarejenim ključem odprl vežna vrata Irše št. 7 v Ulici Stare orav-de m odnesel vz predsobe vijoličast zimski suknjič, vreden preko '.VV Din. Tat je po odhodu vrata zopet zaklenil. u— Aretirano dekle. Na Viča je bffla te dni aretirana neka služkinja, ki je predčasno iskala pomoči pri bab'ci zaradi odprave telesnega ploda Po končani preiskavi bo zadeva izročena sodišču. a— Damsko perilo, zavese, posteHna oregrinjala. največja izbera čipk vedno v zalogu Najnižje cene! Amalija Zorčič. Stari tre 11. v? Iz Celja e— Sprejem novega bataljona 39. polka. Danes 36. t m. prispe v Celje z vlakom ob 9.43 novi bataljon 39. pehotnega polka. Bataljon bo mestna občina slovesno sprejela pred kolodvorom. Občinstvo in društva v Celju se vabijo, da se sprejema udeležijo in s svojo prisotnostjo pripomorejo k čim večji svečanosti Shajališče bo pred kolodvorom ob 9.30. Mestna občina bo ob tej priliki razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišni posestniki se pozivajo. da slede vzgledu mestne občine in po-časte prihod novega bataljona z okrasitvijo svojih domov z državnimi zastavami. Iz Maribora a— Gostovanje primadone gospe Žalndo* ve in tenorista Knitla v Mariboru. Upravi mariborskega gledališča se je posrečilo pridobiti za gostovanje primadono beograjs sike opere, gospo Žiiudovo io znanega te« norista Zdenka Knitla. Gostovala bpsta v nedeljo, 29 t m pri večerni predstavi »Prodane neveste« v vlogah Marinke in Janka. Navadne operne ceno a— Ljudska univerza v Maribora. V petek. 27. t. m. ob 8. zvečer bo predaval g. prof. Vincenc Lavoix iz Pariza — o Parizu z gledišča tujcev. Ob njegovem veščem spremstvu se bomo seznanili z vsemi znamenitostmi. ki zanimajo predvsem tujce, ki prihajajo tja iz najodaljenejših krajev sveta. Koncert »Ruska pesem« priredi ruski bari tonist Aleksander Balaban, bivši član beograjske opere, sedaj prvi baritonlst graške opere, v ponedeljek. 13. aprila, v okviru Ljudske univerze. G. Balaban je gotovo ostal našemu občinstvu izza časa njegovega gostovanja v naši operi v najboljšem spominu. a —Razstava modeme francoske grafike in knjige v mala unionski dvorani je odprta dnevno od 10. do 17. Ali je Vaša prebava ▼ reda? Zavoj za 8 Din krat. Vzemite zvečer 2—3 ms-ARTIN-dražeje in zjutraj boste imeli normalno izpraznjen je zadostuje za 4—6 132 a— Pomlad diha... Vse se že giblje po gorioah, naglo se brišejo sledovi snežnih me» težev. Rez gre lepo od rok, do Jurjevega mprajo biti vinogradi okopani. Jurjeva ze» lena suknja namreč ne trpi pleveknega ze» lenja po goricah, eicer se kali čričkovo pet« je. Tako kmet govori in gleda, da pravo« časno opravi rez in kop. Vse je dobro pre» zinrilo, posetve, trta in drevje. Sneg, ki je objel konec zime s svojo beli) bal jo, k sre« či ni predolgo ležal, mraz februarja in mar« KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE: 700.000ZAVITKOV EUDASHAMPOO PRODANIH V ZADNJE M LETU! DOKAZ NJEGOVIH ODLIK! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden poleg drugega, bi krilo orjaški most Beo-grad-Pančevo v dolžini od 1480 m ln širini od 10-90 m. a negovanje ms EUDASHAMPOO ca pa je pokončal mr desno zalego po drev« Ju m zadržal prezgodnje gibanje prirode. In dobro je tako a— »Križni pajek«i ▼ Studencih. Izmed diletantskih odrov, Id so se povzpeli na upoštevanje vredno višino, moramo vseka: kor omeniti dramatski odsek studeniškega Spkola, ki vprizarja že nekaj let različne Igre s prav dobrim uspehom. Vzgojil si je kader prav dobrih igralcev»diletantOT, s katerimi se lahko pokaže tudi pred izbra> nim občinstvom. Njegove gledališke igre na domačem odru so vedno dobro zasede, ne in prihajajo ob takih prilikah v SokpU ski dom celo ljudje, k' niso posebno na« klonjeni Sokotefcvu. Prvovrstna je bila tudi vprizoritev »Križnega pajka«. Tudi vs ka postranska vloga je prišla do veljave. Ob. dinstvo je brez posebne reklame do zad* njega kptička zasedlo dvorano in se izbor* no zabavalo. Brez dvorna bo ta veseloigra, ki so jo na šentjakobskem odru v Ljublja« ni igrali 15=kr-it zaporedoma žela po vseh sokolskih odrih mariborske župe prav lep uspeh. 2upni gledališka ansambel namera« va namreč še tekom pomladi vprizoriti •Križnega pajka« po vseh večjih krajih na sokolskih odrih mariborske župe. a— Pevsko društvo »Luna* v Krčevini bo prenehalo kot samostojno društvo in se namerava priključiti pevskemu odseku Sokola v KrčevinUKošakih. Končna odi o-. čitev o tem pa bo padla šele na občnem zboru, ki se bo vršil v soboto 28. t. m. ob 19. uri v gostilni g. Goltesa (Požanko) v Košakih. a— Redni letni občnf zbor Stavbne zadruge državnih nameščencev v Maribora bo 27. t m. ob 20. v zadružni pisarni na Rotovškem trgu 2-1. a— Za zamudnike, ki niso prijavflj svojih motornih vozil pravočasno, se bo vršil ponovni pregled dne 1. apriia ob 15. v Pli-narniški ulici. Kdor ne bi prišel k temu končnemu pregledu, mu bo njegovo vozilo vzeto z prometa. a— Splašena konja Na dvorišču moške kaznilnice na Pobrežju sta se včeraj popoldne splašila dva konja, ki sta kaznenca D. vrgla na tla, nato pa v divjem diru brez voznika zdirjala po Pobrežki cesti, skozi Kralja Petra trg, po Dvofakovi in Valva-zorjevi ulici na Tvorniško cesto, dokler se nista čisto utrujena ustavila tik pred koroškim kolodvorom. Stražnik je konja spravil nazaj v kaznilnico. a— Nezgoda. Na Aleksandrovi cesti je dijak O. K. iz St. Ilja v Slov. gor. tako nesrečno padel s k.olesa, da si je zv^1 des« no nogo v členku m 6c tudi potolkel na kolenici. Na reševalni postaji so mu nu« dili prvo pomoč, nakar so ga odpremili v domačo oskrbo. a— So že začeli. Z nastopom porrfadi nastopa tudi kolesarska sezona, katere zvest] in stalni spremljevalci so kolesarski tatovi. V torek je posestniku Alojziju Rečniku iz Rač neznan uzmovič odpeljal iz htidnika hiše na Koroški cesti 26 novo kolo znamke »-Neger« in izgini brez sledu. a— Policijski drobiž. V noči od torka na sredo je bil aretiran Matija Fongračič radi ponovnega beračenja, nekdo pa zaradi suma tatvine. — Neznan malopridnež je na Grajskem tram razbil izložbeno okno tapet-ntka Franca Wa!nerja. Prijav je bilo vloženih 10, med njimi 4 zaradi avtomobilskih prestopkov. — BnuijevUti Mariji Ogrizek je odnesel nekdo včeraj na Glavnem trgu v neopaženem trenutku denarnico s 160 Din gotovine. Iz Novega mesta n— Občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev bo 31. t m. ob 18. v porotni dvorani novomeškega okrožnega sodišča. Iz življenja na dežel? RADOVLJICA. Pevski zbor Sokola pri redi v nedeljo 29. t m ob poJ 16 koncert, na katerega posebno opozarjamo našo oko-Mco. LJUTOMER. Na Jožefovo. obrtniški praznik sc se obrtniki Ljutomera in okol ce zbrali v gostilni Strasser. da se posvetujejo o sredstvih za izboljšanje obrtniškega po- ložaja Udeležencev je bUo 80, kar priča, da se obrtniki vedno bolj zavedajo važnosti takih sestankov. Zborovanje je vodil predsednik Obrtnega in trgovskega društva g. Janko Horvat, ki je predlagal udanostno brzojavko na Ni. Vel. kralju. Potem je tajnik g. Verbnig prečita! referat, ki se je ba-vil z odnošaij države do obrtništva, z organizacijo in obrtniškim kreditom. Na koncu je g. Jelovšek prečita] tozadevne resolucije. — Dramski odsek Sokola izgub« v kratkem agilno igralko gdč. Anico Horva-tovo. ki bo stopila v zakonski stan in se izselila iz našega mesta. Odsek priredi 1. aprila ob 20. uspelo burko »Ulica št 15«. v kateri se bo sestra Horvatova poslovila od občinstva in sodelavcev. BRASLOVČE. Naša občina Je gotova a pribijanjem tablic hišnih številk, ki jih je skupno 673. Največ številk ima Podvrh, in sicer 107. — 19. L m. so se vršile tudi pri nas molitve za rojake v Julijski KrajlnL Vsi Sokoli so se udeležili popold. cerkvenega opravila Cerkev je bila vsa polna s čimer so občani pokazali, da sočustvujejo z ubogimi rojaki. — Na cvetni petek bo v BraslovCah običajni sejem za kramarje in živino. — če se pelješ po banovin ski cesti proti Celju, so plotovi že povsod na ovinkih postriženl, da imajo vozniki prost razgled pred seboj. Na ovinku pri Cimperma-nu na Polzeli se pa to še ni storilo. N*J se ne odlaša. Sploh pa bi bilo potrebno, da se ta ovinek zravna Pri boleznih srca In poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. AKO VAM DECA NE MORE JEMATI RIBJEGA OLJA, dajte ji JEMALT ki ima zelo prijeten okus in ga deca jemlje z največjim užitkom kot pravo slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42.— Din veliki zavitek in Din 25.— mali zavitek. 240 Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 26.: Zaprto. Petek, 27.: Divji lovec. D. Sobota, 28.: Trije vaški svetniki Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja 29.: Pri belem konjičku. Premijera. Izven. LJUBLJANSKA OPEBA Zafe>tfb ob 20 Četrtek, 26.: Hoffmanove pripovedka Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Petek, 27.: Mignon. C. Gostovanje Julija Betetta sobota, 28.: Dijak prosjak. A. Nedelja 29.: Cosi fan tutte. Mozartova proslava Gostuje g. Julij Betetto- Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Četrtek, 26. marca. Zaprlo. Ob 20 uri »Karol in Anac. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 27. marca. Zaprto. Sobota, 28. marca ob 20. uri >U£k>ve£enje< ab. B. Premijera • Nedelja, 29. marca ob 20. uri »Prodana nevesta«. Gostovanje Članov beograjske opere ge. Zaludove in gospoda Knittla. ŠENTJAKOBSKI fiLKDALISKI OpFR Sobota, 28.: Revna ko cerkvena miš- Zadnjič v sezoni. Nedelja, 29.: Glavni dobitek. Gostovanie odra >Zveze kulturnih društevc Iz življenja in sveta Nekaj gnilega je v kraljestvu mravelj Zlatoiase čarovnice, ki Mnogo Je lastnosti, ki jih imajo mravlje skupno z ljudmi. Med drugimi tudi lastnost, ki je obstoju njihovih državnih tvorb prav tako nevarna kakor obstoju človeških držav: poželjivost po omamljajočih pijačah. A dočim si jih ljudje priskrbujejo po stranskih poteh, po težkih kemičnih procesih, so našle mravlje mnogo preprostejšo pot. V svojih državah imajo celo vrsto žuželk, ki jim v plačilo za gostoljubnost nudijo zaželeni opoj. Te žuželke so pravo utelešenje tiste čarovnice, ki zavaja s svojimi zlatimi lasmi lahkomiselne žrtve. Stvarno povedano: po raznih mestih telesa imajo rumene šope kocin, pod katerimi so luknjice, iz katerih se cedi omamna tekočina, že vonj te tekočine, kl je sama na sebi neškodljiva, opaja mravlje, ki redijo svoje nevarne goste na vse mogoče načine, samo da jim ne uidejo s svojim eliksirjem. Redijo jih in negujejo bolj nego lastni zarod — in to je tista nevarnost, ki ogroža obstoj mraveljske ogražajo obstoj države države. Pitajo jih z najboljšimi »grižljaji«, prenašajo jih skozi svoje gnezdo in na solnce kakor nebogljene otroke, v primeru napada s strani sovražnih mravelj jih rešujejo prej nego lastni zarod — in vse to za kapljico sladke pijače, ki jim jo darujejo od časa do časa plavolase čarovnice. Te se pa znajo še drugače okoristiti z brezumno ljubeznijo, ki jim jo izkazujejo mravlje. Ob vsaki priliki se sladkajo z mravljičnimi jajčeci in ličinkami — država polagoma pada po številu prebivalstva, a na preostalem prebivalstvu se začenjajo kazati znaki degeneracije. Vedno več in-dividuov se poraja med njimi, ki niso za nobeno delo, ki nudijo že na zunaj s svojo bledo barvo in lenimi kretnjami podobo iz-rodkov — kakor kreteni po krajih, kjer go-je vinsko trto. Država propada in če je nepričakovan slučaj pravočasno ne reši za-strupljajočih gostov, propade kmalu popolnoma. Čarovniški proces v XX. stoletja Pred poroto v Staadeju v Nemčiji se Je začela te dni obravnava, ki v dvajsetem veku gotovo nima pari. Na zatožni klopi sta trgovec Tiedemann in kmet Mayer, ki ju dolže. da sta v vasi Fredenbeck zažgala hišo in gospodarska poslopja kmeta Hoefta, pri čemur sta zgorela posestnik Hoeft in njegova mati. Požig dobiva srednjeveško obeležje s trditvijo obtožencev, da je bila Hoeftova mati čarovnica. Tiedemann in Mayer se izgovarjata, da nista imela namena Hoefto-ve sežgati, ampak sta ji hotela dati samo migljaj s tem, da bi sež^la njene knjige, ka so vsebovale čarovniške izreke. Stara Hoeftova, pravita obtoženca, je bila daleč naokoli znana kot čarovnica Urekla je mnogo živine, da je zbolela Ko je nekoč stopila v hlev obtoženega Mayerja, mu Je naslednji dan zbolela svinja. To je bil tudi pravi povod za požig. Iz dosedanjih zaslišanj izhaja, da je vera v čarovnice in čarovniie v okolici Staadeja še danes zelo razširjena. Domotožje - večje od ljubezni Francoski prostovoljec Maurice Buchot se Je boril 1914 pri Dardanelah in tri leta pozneje na zapadnem bojišču. Kakor vsak francoski vojak je imel tudi on svojo »vojno kumico«, ki mu je pošiljala živež, volneno obleko in druge dobre in koristne reči. Za to žensko, ki je osebno niti poznal ni, je nenadoma občutil takšno nagnjenje, da se ni več vrnil z dopusta, kamor je bil odšel 1917. Kumica Je živela v ženevi. Ko jo je spoznal, mu je bila silno všeč. Tudi kraj mu je ugajal in ker so se mu nudile možnosti novega življenja, se ni hotel več odtrgati od nje. Ostal je pri njej, postal ugleden trgovec in skoro pozabil, da je zagrešil nekaj, česar ne bi bil smel storiti. Po 14 letih se ga je lotilo domotožje, da ni mogel več vzdržati v lepi ženevi. Sklenil je, da se vrne domov. Pisal je prijatelju v Pariz, kakšna je danes eivilnopravdna stran njegove zadeve. Prejel je odgovor, da so pomiloščeni samo tisti vojni begunci, ki so ostali v Franciji. Vseeno pa se je odpeljal v Pariz, obiskal Dom invalidov, se poklonil pred Napoleonovim grobom, potem pa se javil službujočemu častniku z besedami: »Jaz sem doyen de-zerterjev in sem vam na razpolago.« Odvedli so ga v vojaško ječo, kjer bo zaprt do procesa. Nesreča najhitrejšega vlaka na svetu »Leteči Škot« se je iztiril v največjem cfiru — Med mrtvimi sta tudi strojevodja in kurjač Roval Scot, ki spaja London z Edin-burghom in Glasgowom ter je še nedavno dosegel brzino 144 km na uro, se je v ne- deljo opoldne iztiril pred postajo Leightom Buzzard. šest oseb je bilo usmrčenih, šest zaradi tega, ker Je neki potnik potegnil zavoro, ko je bal brzl vlak v največjem diru. K sreči so priihiteM takoj na mesto katastrofe prostovoljni ognjegasci, ki so hi- Muzikalni načrti oproščenega Bauerja Vsa dunajska javnost se bavi s senzacionalno oprostitvijo Gustava Bauerja, ki ga je moralo sodišče na podlagi izreka porotnikov oprostiti. Po razsodbi so novinarji naskočili Bauerja z vprašanji, kakšne načrte ima za bodočnost. Bauer je rekel, da je v-sem na razpolago, a ne v sodni palači, temveč v etamovanju svoje rodbine. Sodnega poslopja ipa vso noč ni zapustil, ker se je bilo bati poostrenih demonstracij. Nekemu novinarju, ki ga je obiskal drugi dan na domu, je Bauer povedal, da ostane nekaj časa na Dunaju tn je pristavil: rt>že med razpravo se je ponovno govorilo o tem, da bivata v meni dve duši: duša trgorvea in duša idealnega glasbenika in komponista. Mogoče pa je usoda hotela, da sem se za svojega dolgega bivanja v ječi bavil z glasbo, v kateri sem sicer samouk kljub temu, da sem študiral pri profesorjih Lafdteu, Hornu, Grogerju in drugih. V zaporu sem skomponiral celo vrsto skladb, pesmi in plesnih komadov, če bi imel na razpolago dobra besedila, bi najbrže zložil tudi kakšno opereto, ali pa bi porabil svoje sujete za fi.lm. Poleg glasbe pa sem gojil v zaporu še nekaj drugega Sestavljal sem uganke, ki jiih imam zdaj nad 600. Iz tega se mi je rodila ideja knjige ugank v zvezi z reklamno idejo, če bi se našel pisatelj, ki bi hotel obdelati moj kriminalen slučaj v dramski obliki ali pa bi hotel dramo uglasbiti, ba mu radeivolje pomagal. Umor v Laiozu pa je in ostane uganka BAJAŽO ZA MOTOCIKLISTE. dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Radio slika o nesreči pred postajo Leigthon pa težko ranjenih. Med žrtvami so tndi strojevodja, kurjač ter kuhar jedilnega voza. Prizorišče nesreče kaže strašno razdejanje. Lokomotiva se je prevrnila Prvi štirje vagoni so se iztirili in težko poškodovali. Sreča v nesreči je bila, da je prišlo do katastrofe pred kosilom, kajti jedilni voz se je zdrobil na kose. Vzrroik katastrofe doslej še ni pojasnjen. Nekateri trdijo, da se je zgodila nesreča tro organizirali zdra/vnlško 4n reševalno pomoč. Posebno požrtvovalno se je izkazalo tudi moštvo škotske nogometne zveze, ki se je vozilo v vlaku. Strojevodjo in kurjača so našli še žtiva pod razvalinami lokomotive, vendar sta kmain umrla zaradi strahovitih opeklin. Nekaterim težko ranjenim, ki jih niso mogli hitro rešiti, so nudili kisik. Zdravniki so nekatere ranjence operirali kar na mestu nesreče. Chapiin v Benetkah in v Parizu Chapiin se je z Dunaja odpeljal najprej v Benetke, potem pa v Pariz. V Benetkah si je ogledal mesto, zvečer pa je obiskal gostovanje neke dunajske revije, ki gostuje sedaj v Italiji pod imenom »črna revija«. Baje mu je bila predstava zelo všeč, kajti ko je padla zavesa, je povabil ravnatelja Schwarza in Unterkirchnerja, fci igra v reviji glavno moško vlogo, na večerjo v hotel Danieli. Pojedine se je udeležila tudi plesalka Maly Poldszukova. Chapiin je bil ves čas dobro razpoložen. Po večerji je bil ples, in Chapiin je piesa-l z nekaterimi garlsi »črne revije«. V ranih jutranjih urah je za šalo parodiral ceJ va-rietejski program. Iz Benetk se je Chapiin odpeljal v Pariz, kjer se je nastanil v hotelu Grillon. Najel je sobane, v katerih sta svoj čas bivala ameriški predsednik WiJson in angleški prestolonaslednik. V hotelu je sprejel 200 francoskih novinarjev V ponedeljek bo Chapiin gost vn a njega ministra Brianda, ki mu bo izročil križ častne legije. Iz Pariza se Chapiin odpelje na Riviero in od tam se vrne v Pariz, kjer bo prisostvoval premieri svojega novega filma Letalo strmoglavilo na cesto Filmski zakoni Ameriški listi z veseljem ugotavljajo, da mora biti morala v Hollywoodu prav dobra. Pregled življenja filmskih odličnikov za lansko leto pravi, da je bilo lani v tem kraju sklenjenih 47 filmskih zakonov, dočim je bilo samo 37 razporok. Za letos še ni mogoče postaviti prognoze, a zdi se, da se bodo stvari obrnile in bo več ločitev kakor novih zvez. Med filmski odličniki, ki so lani razdrli zakonske zveze so poleg drugih: Gloria Svansson, Pola Negri, Tom Mix in Ernst Lubitsch. Vrt s 30.000 vrtnicami V Budimpešti snujejo vrt posebno velikega obsega in lepote, ki naj bi se ustanovil na čast ženi madžarsekga državnega upravitelja Horthyja. Budimpeštansko društvo za obdelovanje vrtov hoče s tem činom izreči ženi državnega upravitelja posebno priznanje za njeno dobrodelnost v zadnjih 10 letih. Vrt bo stal na prostoru nekega opuščenega pokopališča v Taboru, na robu Budimpešte. Ze zdaj gojijo za ta vrt 800 redkih vrst vrtnic, ko pa bodo vrt odprli, bo imel najmanj 30.000 žlahtnih vrtnic. Ameriška rekorderka Pod zadevno sliko v včerajšnji številki Je pomotoma izostala opazka, da je miss Ruth Michels izboljšala višinski svetovni rekord za ženske! Vsak dan ena Na poseben način konstruirano poljsko vojaško letalo je pri poskusnem poletu nad Varšavo nenadno strmoglavilo na neko cesto v predmestju. Vodja letala, tudi v inozemstvu znani inženjer Pulawski je obležal mrtev. Letalo je pri padcu na cesto težko poškodovalo dva meščana. »Tu imate ponoSene hlače mojega moža!« »Oprostite — ali dobim tudi navodilo za uporabo?« Vas oblači za malo denaria moderno in dobro! TIVAR TI VAB TIVAR mm liro blago pot prodal. ter prodaja tako velike količine, da tudi poleg dobrega materijala in poleg uprav neverjetno nizkih cen pride na svoj račun. pn m oblači Vas torej v istini dobro, kako da se ne bi potem vrnili k njemu? In Vi boste zares zopet prišli! dale vsaki obleki neka! mi ker prinaša v kroju kakor tudi v opremi nekaj novega, nekaj, kar Vas veseli. Tivar Tivar Tivar* Tivar* Tivar livar Tivar* Tivar* Tivar* Tivar-Tivar-Tivar' moške obleke 'Obleke za dečke 'kamgarnasta otroške obleke najboljše izdelave, po-čenši od Din trpežne to čedne, počenši že od Din moška nad vse elegantne obleka fazone, od Din za starost 3—6 let, počenši od Din za starost 7—10 let, počenši od Din za starost 3—6 let, od Din za starost 7—10 let, od Din najmodern. fazone, izvanredno udobni in prijetni, počenši od Din ▼ ogromni izberi ter v najmodernejših vzorcih, počenši od Din 'mornarske obleke mornarske obleke raglanl hlače hubertus-plašči hubertus-raglan lovski raglan 240-200-480-110-130-310-150-560-S0- specialiteta, po- čenši že od Dto ZUU " zajamčeno nepre- m r A a močljiv, od Din Z V U Izredno praktični od Dto 270- TIVAR DOBITE POVSOD! Oglejte d naše prodajalne: ^Lleksinae Beograd Bezdan Bjelovar Bos. Samac Brčko Brod n. S. Celje . Crvenka čakovec Darnvar Dubrovnik Oospi6 lovac Kotor Koprivnica Jfj^ragnjevac Kraljevo Kranj Kruševac M^jubljana JMlaribor Novisad JPaneevo Ptuj Sarajevo Senta Slov. Konjice Solin Sombor Split Subotica St. Bečej Sv. Ivan Zelina SušaJk Sibenik Teslic Tuzla %^aIjevo Varaždin VeL Bečkerek VeL Zdenci Vinkovci Zagreb Zemun Zvornik Ljubljanska prodajalna: Sv. Petra cesta št. 23. Celovška cesta št. 63. W3sonov spomenik v Poznanju Poljski listi poročajo, da je pianist in bivši predsednik poljske republike Ignac Paderevvski, ki že pet mesecev koncerfcira sirom Amerike, naročil v New Yorku živečemu danskemu kiparju Gutzonu Borg-lumu model Wileona. častni spomenik, ki ga je Paderewskl namenil podarita mestu Poznanju, je že dovršen in ga bodo naložili na ladjo »Btrd City«, ki ga bo Iztovorlla v poljskem pristanišču Gdinji, odkoder ga odpeljejo v Poznanj. Wilbonova figura je vlita iz brona, je štiri netre visoka in predstavlja Wilsooa v poa govornika V roki drži list z zgodovinskimi štirinajstimi točkami. Spomenik bodo odkrili v Po- znanju letos 29. junija z velikimi svečanostmi. Prirastek indskega prebivalstva Londonske »Times« objavljajo rezultat zadnjega ljudskega štetja v Indiji. Po teh podatkih šteje Indija danes n i 351 milijonov prebivalcev. Ali ste 2e naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet" T Bayer-)ev križ nudi Jamstvo za pristnost ASPIRIN TABLET Gosoodarstvo Zborovanje savinjskih hmeljarjev Včeraj dopoldne se je vršil v Žalcu obč» ni zbor Hmeljarskega društva za Sloveni« jo, ki se ga je udeležilo 44 delegatov m 12 podružnic. Skupščino je otvorii podpred« sodnik g. Andrej Antloga, ki je opravičil bolnega predsednika g. Robleka, nakar je pozdravil vse navzoče, med njimi odpo» slanca banovine inž. Černeta m odposlan« ca sreskega načelstva inž. Dolinarja. Po* slo vodja g. Anton Petriček je poročal o delovanju društva v preteklem letu. Orne« nil je med drugim, da je bilo lani pridela« nih 13.000 stotov hmelja, ki je dosegel naj* višjo ceno 18 Din, povprečno pa le 9 Din, ker so hmeljarji prehitro prodajala. Dru* štvo je poslalo pivovarskemu institutu v Gurihu 7 vzorcev, ki so dosegli zelo po« voljne, naravnost odlične ocene. Poleg iz« redne arome je institut dognal tako mno» žino grenčic (14 do 15.9 odstotkov), da prednjači savinjski hmelj ne le nemške« mu, temveč tudi češkemu hmelju. Društvo je izročilo ministrom ob priliki pojeta v Celju spomenico. Sporočilo je tudi našemu poslaniku v Pragi dr. Kramerju svoje že« lje glede trgovinskih pogajanj s Češkoslo« vaško. Na mednarodno razstavo v Milanu, ki se otvori v aprilu, je poslalo društvo večjo količino vzorcev savinjskega hmelja, da zainteresira italijanske pivovarne za naš hmelj. Glede združitve kmetijskih strokovnih listov je glavni odbc*r sklenil, da je proti združitvi Poročilo poslovodje je vzela skupščina ca znanje. Delegati so izvolili nato v glav« na odbor naslednje gg.: Antloga Andrej, Rošnak Matija, inž. Dolinar, šket Jože, inž. Ježovnik, Kukec Edo, Lorber Rupert, Medic Jože, Mešič Anton, Mihelčič Alojz, Marine Je ranim, Ocvirk Matevž, Petriček Anton, Roblek Fran, Senica Željko, Sto« ;ir Vinko, Veternik Anton, baron Wars« ©rg; kot namestnike pa gg.: Janič, Sad« nrJc, Kopriva, Uratnik, Štajnar in Lesjak. Za pregledovalca računov sta bila izvolje« na gg.: Miha Jošt in Ivan Narat, v raz« sodišče, ki odloča končnoveljavno v spo* rih med kuipci in hmeljarja pa gg.: dr Šri» bar, inž. Ježovnik, Ernest Sušteršie, Jože Marine m inž. Dolinar (kot namestnika Andrej Šetina in Fran Juhart). Članarina je bila določena enotno na 10 Din za hme« ljarje in 50 Din za nehmeljarje. Dolga debata se je razvila zaradi name« ravanega razširjenja oznamenovanja na no* ve hmeljske okoliše. Zastopnik izven« savinjskih hmeljarjev g. Stopar je pred« lagal, naj dobi nesa vinjak i hmelj označbo »malostajerskitt, češ. da je ves hmelj sta« jersld. G. Kukec pa mu je pojasnil, da je naziv »štajerski« bistveni del imena naše dosedanje znamke »južnoštajerski savinj« ski hmelj«. Po obširni nad eno uro traja« joči debati, kd so se je udeležili mimo omenjenih še gg. mž. Dolinar, Petriček. Marine, Bošnak m Blatnik, je poudarila glavna skupščina, da je ona edina poobla« ščena zastopnica našega hmeljarstva, ki ima končno odločati o imenu hmeljske znamke. Na predlog inž. Dolinarja je bila spreieta naslednja resolucija: Glede znamke se izreka Hmeljarsko društvo, da naj zaenkrat ostane ozname* novanje neizpremenjeno na pod!a Si zako> na iz 1. 1907 Izven savinjski hmeljarji si lahko izberejo sami ime, samo ne takega, ki bi se lahko zamenjalo z imenom »južno« štfierski savinjski hmelj«. Ob pol 12. ie zaključil podpredsednik Antloga skumšči« no, nakar se je sestal novi glavni odbor k seji, na kateri je bi! izvoljen naslednji odbor: nredsedn'k: Frm Roblek. podnred« sednTk Alojzij Mihelčič, poslovodja Anton Petriček, odborniki inž. Dolinar. Edvard Kukec in Vinko Stopar. f Carinski ^"ho^kS Ip^aiS" sike In mari^"*ske carinarnice V preteklem koledarskem letu so skup* ni carinski dohodki naše države v zvezi z zm nižanjem uvoza nekoliko nazadovali; znašali so 1499 3 milijona Din nasproti 1516.8 in 1622.9 milijona Din v zadnjih dveh letih. V primeri z vrednostjo uvoza pa se je odstotna carinska obremenitev ce» lotnega uvoza povečala. Leta 1927. je do= segla ta obremenitev najvišje stanje z 22.3 odst. vrednosti uvoza, leta 1928. je zn šala 20.4 odst., predlanskim 19.8 odst., lani pa se je zopet dvignila na 21.5 odst. Carinski dohodki posameznih carinarnic so pokazali nekatere iapremembe. Z dnja leta so, kakor znano, nazadovali carinski dohodki bepgraiske in zagrebške carinami: ce. dočim so se dohodki ljubljanske in mariborske carinarnice dvignili. Lani pa so se povečali dohodki zagrebške carinam ni'oe, in sicer na 357.7 mili iona Din (1. 1929 310 milijona), dočim so znašali dohodki beogr jske carinarnice 311.8 milijona Din (1. 1929 308.7). Carinarnice v dravski ba« no-vini kažejo naslednje dohodke (v okle* paj;h odgovarjajoči dohodki v letih 1929 in 1928): Ljubljana 151.2 milijona Din (153.2, 154 2), Maribor 115.7 mili j. Din (138 2, 140.4), Jesenice 25 3 milij. Din (26.0, 14 8), Dravograd 3.2 milij. Din (4.3, 4.4), Rakek 3.0 milij. Din (3 6, 3.8). Gornja Radgona 1.1 milij. Din (1.0, 0.7). Dočim eo dohodki ljubljanske carinarnice stabilni, vidimo, da dohodki mariborske carinarnice naz dujejo. Skupni dohodki vseh carinar* nic v dravski banovini, ki so leta 1928. zna« šali 318.3 milijona Din, predlanskim pa ces lo 326 3 milijona Din, so lani nazadovali na 299.5 milijona Din, kar je pripisati po« slabšanju gospodarskega stanji, ki prihaja posebno d izraza v bolj industrializirani dravski banovini. ~ Priprave za I. bano vinsko vtasKoo razstavo in vinski sejem, ki bo od 10. do 12. maja v Mariboru v dvorani pivovarne »Union« na Aleksandrovi oesti. so v polnem teku. Pretekli teden je Vinarsko društvo za dravsko banovino razposlalo ofioijelne prijavnice vsem članom društva, ki so letos in lani pJačali čJanarino in od katerih pričakujejo, da bodo daH svoja vina aa razstavo. Ce pa kdo prijavnice ni orejel (bodisi član aAi nečlan), pa bi rad razstavi svoje vino, naj takoj piše po prijavnico Vi. narskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru, ki mu prijavnico takoj pošlje. Društvo je pozvalo tudi razne trgovske tvrdke, da pošljejo svoje oglase za katalog, ki bo ob priliki vinske razstave :n s>ej-mia izdan v veliki nakladi. Vinarska podružnica v Gornji Radgoni bo v svojem področju zbrala vina, namenjena za razstavo Ln sejem, v Gornji Radgoni in jih bo skutmo poslala v Maribor. Enako postopanje priporočamo vsem dTUgim vinarskim podružnicam. Kjjer pa še vinarskih podružnic ni. tam se naj vinogradniki razstavljal-ci dogovorijo med seboj za sličen postopek in pošljejo svcGrain Stabilisation Corporation«, ki objavlja sedaj v ameriških listilj, da v bodoči kampanji ne bo več kupovala pšenice zaradi stabilizacije cen in da nadaljevanje sedanje stabilizacijske akcije preko maja ne prihaja več v poštev- Ta korak označujejo v ameriški javnosti kot polom stabilizacijske akcije. Predsednik nakupovalne družbe »Grain Stabilisation Corporation« je že pred kratkim odstopil. Sko-raišni zaključek stabilizacijske akcije ni toliko posledica nezadostnih denarnih sredstev, temveč je predvsem v zvezi z okolno-stjo. da so vsa skladišča polna nakupljene-ga žita in da ni več prostora za vskladi-ščenje novega žita. Farmarje pozivajo zaradi teea, da čim bolj omejijo pridelovanje žita. Pred pričetkoni nove kampanje je torej pričakovati, da bodo ameriške cene pšenici znatno zadle. ker so sedaj precej nad izvozno pariteto. To prihaja tudi vedno bolj do izraza v chicaških tečajih. Preteklo soboto je pšenica za maj notirala 82 in po! centa za bušel, za julij pa le 62 in eno osmino centa. V!W7A 4001 PREDMET/ " LAHKOTO NAJHITREJE NAJLEPŠE BORZE 25. marca Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tudi danes Vojna škoda čvrsta in se ie trgovala za aranžma in kaso po 427.50—428. Promet ie bil tudi v investicijskem posojilu po 89. v 8% Blairovem posojilu po 93.50, v 7% Blairovem posojilu po 82.75— 83 in v 7% Selisrmanovem posojilu Drž. hip. banke po 83.50. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v Union banki po 19D in v Jugobanki po 78.50. Od industrijskih vrednot se je trgovala le Trboveljska ori datlje nazadujočih tečajih, in sioer po 295—305. Devize. Zagreb. Amsterdam 22.80—22.86, Berlin 13.555—13.585. Bruselj 7.9277, Budimpešta 9.9111—9.9411, Dunaj J-9883—8.0183. Lon- don 276.27—277.07, Milan 297.175—299.175, Newyork 56.72—56.92, Pariz 221.79—223.79, Praga 168.32—169.12, Curih 1094.10 do 1097.10. Curih. Zagreb 9.13, Pariz 20.33625, London 25.2550, Newvork 519.70, Milan 27.22625, Praga 15.39o, Dunaj 73.06, Budimpešta 90.60, Berlin 123.88, Bruselj 72.37, Madrid 55.50, Amsterdam 208.365, Varšava 58.25, Bukarešta 3.0950, Sofija 3.7650. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 427.50—428, kasa 427—428, za julij 427.50 bL, investicijsko 88.55—89, agrarne 51.50-52-50, 8% Blair 93.375 do 93.625, 7% Blair 82.75—82.875, 7c/o Drž. hip. banka 83.25—83.50, 6% begluške 69.50 do 70; bančne vrednote: Praštediona 905 do 920, Union 190—192, Jugo 78—79, Srpska 194 den., Zemaljska 140—144, Ljublj. kreditna 128 den., Narodna 8100 bi.; industrijske vrednote: Našicka 975 den., Gutinann 135-142, Slaveks 40 den., Slavonija 200 den., Drava 249—255, Šečerana 275—295, Brod vagon 62 den-, Union mlin 55—60, Vevče 133 den., Dubrovačka 390 bi., Oceanija 200 do 210, Trbovlje 302-305. Beograd. Vojna škoda 426—426.25, za Junij 426.S, investicijsko 87.50—89, agrarne 51.50-52, 7% Blair 82.875-83.25, 7% Drž. hip. banka 83.25-83.75. Blagovna tržišča ŽITO Novosadska blagovna borca (25. L m.). Tendenca mlačna. Promet: 9 vagonov plenice, 9 vagonov koruze, 3 vagoni moke ln 2 vagona rži. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155; okolica Sombor 79/80 kc 142.5—145, sred-baška 79/80 kg 155 do 157.5, baška potiska, 79/80 kg 157.50 do 162.50; sremska, 78 kg 142.50—145; slavonska, 78 kg 140—142.50. Oves: baški 150 do 155. Ječmen: baški in sremski, 63'64 kg 120—125. Koruza: baška in sremska 87.50—90; ladja Dunav, predčasno suha 88 do 89, za maj 90—95. Moka: baška >Og< in »Ogg« 245—265, >2« 215—230; 1S5 do 195; >6« 175-185; >7< 140-145; »8« 115—120. Otrobi: baški, sremski in banaški 110^—115. . ISTOČASNO ZA DAN IN NOČ JE - NIVEA-CRENF ser najvažnejša sestavina EUCERIT, ki pospešuje nego kože. omogoča NTVEA-kreml, da globoko pronikne v kožo, ne da bi ostavljala bleska na površini. Podnevi vas ščiti ta vsrkana krema pred slabim vremenom in nadomešča maščobo, ki vam jo izloča veter in slabo vreme, ter ohrani kožo voljno in gibko. Po noči deluje NIVEA-krema na ta način, da vam osvežuje in jači polt in dobite tako svež, mladosten izgled. NIVEA-kreme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni ne ene ne druge kreme, ki bi vsebovala EUCERIT, ki varuje kožno tkivo in jo osvežuje, na čemer tudi temelji presenetljivo in milo delovanje NIVEA-kreme. 2Sa Doze po &, 10 IB ae Dta - rabe po 9 to M Dta Iz4elov>teIj » Jugoslaviji Jugosl. P. Beiersdorf * Co.. d. s. a |. - Maribor. Gregorčičeva «. 24 Šport Gradjanski : Ilirija 4:1 (1:0) Zagreb, 25. marca. Danes je gostovala v Zagrebu proti Gradjanskemu ljubljanska Ilirija, ki je, kakor je bilo pričakovati, doživela poraz, toda manjšega, kakor prošk) nedeljo dr« žavm prvak Concordia. Gradjanski je nastopil v teti postavi kot proti Concordiji. Gradjanski je bil seve« da v premoči ter je lahko dosegel svojo zmago. _ Prvi gol je že v prvih minutah zabil Du» kovic. Pri stanju 1 : 0 je ostalo do od* mora. Kmalu po zopetrai otvoritvi igre Je Velimirovič postavil na 2 : 0, v 20. minuti pa Staroveški na 3 : 0. Častni gol za Hi* rijo je dosegel levi krilec, ki je s strelom iz daljave presenetil Mihelčiča. 3 : 1. Na 4 : 1 je zvišal proti koncu Velimirovič Sodil je g. Bažant. Publike okoli 1500. Primorje : Atletiki (Celje) 8:1 (5:0) Včeraj je v Ljubljani gostovalo prpti Primorju moštvo Atletik SK iz Cel k, ki je v minula sezoni doseglo proti domačim mo« štvom lepe rezultate z zmagami nad Pri« morjem in Ilirijo iz Ljubljane in s p rib o« ritvijo pods veznega pokala s tem, da je poraizilo prav občutno mariborske Železni« 5arie- I J »u Moštvi sta nastopali v naslednph posta« vah: Primorje: Korče, Svetic, Haasl. Jog II. Slamič, Pišek II, Jug I, Slapar, Erman. Jež. Terček. Atletiki: J"nežič. Goršek, Kranjc, Gori. šek. Hojnik. WohIgemut, Omerzu. Končan, Blechinger, Kožel, Honigmann. Celjani pa so na včerajšnji tekmi le del« no izpolnili pričaikovanje. Zaigrali so le pr« ve četrt ure efektno ter imeli inieijativo v svojih rpkah. Kasneje pa so postili ŽTtev lastnega forsirania v začetku, v1'd na posle« dica v pomanjkanju treninga. Kljub temu se ie moštvo požrtvovalno borilo do k on, oi. Zaradi malomarnosti vratarja in desne, ga branika Primorja jim je uspelo zabi-ti proti koncu drugega polčasa časten gp!. ki so ga vsekakor zaslužili V moštvu Primorja ni bilo v redu Dolgo se nap dalna vrsta ni mogla znaitri ter je igrala raztrgano. Ko pa je napad Pri« morja začel funkcionirati, so bili Atletiki potisnjeni močno v obramb*) ter dobili v prvem polčasu pet golov. V drugem pol času je Primorje pričelo z n pačno taktiko ter potisnilo Atletike docela v obrambo. Za* radi hritre kombinacije napada je izostal marsiikaiteri lepo pripravljeni nap d. Sele ko je Primorje pripustilo Celjanom odprto igro, je imelo več uspeha V moštvu Primorja je treba zlasti pohva* liti srednjega krilca Slamdča, ki je v tej formi in s svojo sed njo fair igro v resnici steber moštva, in Ermana. ki je v momentih pokazal, da je še vedno stari Dolfe, ako le hoče. Mlajše moči se počasi uvajajo z izje« mp Terčka, ki je prenehal. V obnmbi je desni branilec Svetne igral precej malomar= no. Moštvo Atlelrkov je imelo zelo dobre moči v svojem vratarju, v desnem krilcu in levem krilu. Scortali so za Primorje Erman 3, Slapar 2, Jež in Slamič po 1, za Atletike desno krilo. En gol za Primorje je avtogoi cvcgt branilca. Tekma je bila odigrana zelo fair ter je imela v sodniku g Dolinarju dobre« ga m objektivnega, mogoče nekoliko preri« goroznega voditelja Občinstva je bilo oko« li 300. Tefcmi v Mariboru Na Jgrišču Kapida se je vršila včeraj popoldne nogometna tekma med Grazer-Papkkliubom ln SK Rapddom z rezultatom 2:0 (1:0). BMa je zaslužena zmaga gostov, ki so bili v absolutnd premoči. Sodil je g. Nemec. Na igrt&Cu L SSK Maribor se Je Trdila prijateljska tekma med L SSK Maribor rezervo du SK Svobodo L z rezultatom 3:1 (1:0). Ostale vierajinje tekme: Zagreb: HaSk rez. : Sparta 3 : 1 (3 : 0). Sobotišče: Sza« baria : Hašdc 3 : 2 (1 : 0). S'jbotiča: BSK : Bafika 5 : 2 (2 : 2). Osijek: Baos«Baranya (Pečuh) : Gradja-aski 2 : 2 (1 : 1). Ljubljanski plavalni podsavez Službeno Z reSenjem kr. policijske uprave v Ljubljani t dne SI. marca 1931 pod Pov. No 22/351 je ctočni zbor Ljubljanskega nlaval-nega podsaveoa, M ss Je vršil dne 31. oktobra 1930 pod predsedstvom g. dr. Stanislava Lapajneta do na katerem Je bil izvoljen orftbor s predsednikom g. suplentom Kulj&šam Am-drom na čelu, smatrati v smi- slu 61. 9. odstavka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi Ilegalnim. Zato se opozarja vse klube, člane Ljubljanskega plavalnega podsaveza, da smatrajo za merodajne edino ukrepe Izdane po upravi LPP, ki Ji načeluje Inž. M. Debelak s tajnikom P Marcem, pripravnikom drž. pravobranilstva. Službeni naslorv LPP je; tajnik I. Mare Pavel, drž. pravobranilstvo, Breg 6. Naproša se g. A P ose hI, da nemudoma fczroči g. P. Marcu podolgovato Stamptljko. ki se Je poslužuje ilegalna uprava LPP. Ljubljana, dne 25. marca 1931. Inž. Milutin Debelak, predsednik LPP Pavle Mare, L tajnik LPP. SK Ilirija : ASK Primorje V nedeljo se po dolgih letih srečata v prijateljska tekmi prvi garnituri domačih rivalov Ilirije in Primorja Tekmo je pozdraviti zlasti la razloga, ker je to kot nekak poizkus, da M se športna rdvaliteta med njima spravila ie enkrat v sklad resničnega športa iin medsebojnega res športno-tolerantnega obravnavanja Z ozdrom na to, da sta obe moštvi Čeprav v začetku sezone že v dobri formi!, in da bo vodstvo tekme poverjeno priznanemu zunanjemu sodniku, obeta to srečanje med obema moštvoma biti eno najlepših v zadnjih letih in je pričakovati, da bo lepega športa željno občinstvo posetUo tekmo v kar največjem številu. Reprezentanca LJubljane v Beogradu. Na torkovi seji je u. o. LNP akceptiral laskavo vabilo Beogr. loptačkega podsaveza za odiigranje diveh tekean v Beogradu, ob priliki proslave desetletnice v dneh 12. in 13. aprila, čeprav bo imel LNP pri sestavi reprezentance sedaj v začetku sezone težko nalogo, upamo, da mu bodo prihodnje tekme obeh vodiiniJi klubov to nalogo nekoliko olajšale. S. K. Ilirija (lahkoatletaka sekcija). Drevi ob 20.30 bo v Evropd važen sestanek zaradi sodniškega tečaja to bližnje lahkoaitletske prireditve. Naslednje vabimo, da se sestanka udeleže: Gnidovec, Pevalek, Baltesar, Betetto, prof. Čep, prof. Ančik, Mahkovec, Kos, dr. Kuhelj ln Ml-klavčič Stanko. — Atletom sporočamo, da se vršijo treningi v telovadnici le še ta mesec, nato pa zunaj na igrišču. Cross country treningi po ob sredah ob 18.30 iz prostorov zimskega kopališča. Izreden trening vseh tekačev na dolgo progo bo v nedeljo 29. t. m. ob 10. na klubskem Igrišču Velika mednarodna kolesarska dirka, in sicer tradicionalna Milano—San Remo (286.5 km), ki ee je vršila minulo aetieljo 22. t m , re je končala z naslednjim izidom: 1. 6vetovmi prvak Binda (v 9.35 urah), povprečno po 29.843 km na uro; 2. Juerra (za dve dolžini), 3. Piemomtesi (za tri dolžine), 4. Battesinl, 5. Mara, 6. Car-misellii, Codozza, CaimJ, FrascarelH, Grandi, Mauclair, Martano, Marehlsio, Pan-cera, Piccin, Zucchini (vsi klasificirani v enakem času); v maksimalnem času Je prispelo na cilj 108 dirkačev Na strat je bilo prijavljenih okoli 200 kolesarjev, med katerimi se Je videlo tudi Ime 60-letnega neumornega dirkača RosignolHja. Znani avstrijski dirkač Bulla in pa nemški Alten-burger sta sicer svoji kolesi prijavila pri komisiji, nista se pa Javila na startu. SK Ilirija. Danes ob 18.15 sestanek Članov zimskosiportne sekcije v klubovem lokalu. Beograjski stadion _ i Beograd, 23. marca Te dni, po tekmi za balkansko prvenstvo med jugoslovensko in grško nogometno reprezentanco, smo čitali v beograjskih listih strahovite pritožbe o nedostopnosti igrišča, na katerem se je vršila tekma. Pisalo se je, da so konji — z avtom Je bil prehod čez blatno morje sploh nemogoč_ komaj izvlekli Iz blata voz. s katerim so se vozili grški tekmovalci. In igrišče samo ravno tako — blatno morje. Pa se je takoj tudi pripominjale, kako je nujno potrebno, da dobi naša prestolnica stadion z dostopom. kakor ga je treba v modernem velemestu. Vprašanje stadiona Je že dalje časa na dnevnem redu beograjske mestne občine, a kar najaktualnejše je postalo to vprašanje po lanskem vsesokolskem zletu, ko se je pokazalo, koliko milijonov se da prihraniti, če mesto razpolaga s stalnim toriščem,' primernim tudi za najrazličnejše telovadne in vobče športne prireditve. Toda skoraj istočasno z vprašanjem stadiona pa se je pojavilo tudi še neko drugo za našo prestolnico nič manj važno vprašanje, ki se kolikortoliko križa z vprašanjem stadiona, namreč vsaj kar se tiče prostora. Beograd, ki se razteza po več gričih kot pa sedme-rogričevski Rim, ne razpolaga ravno s pre-številnimi ravnicami, kjer bi mogle zrasti take naprave, kakor sta stadion m pa _ stalni velesejem, ki si ga tudi želi naša prestolnica, skorajda nekoliko za vi dna Ljubljani na njenem velesejmu in Zagrebu na njegovem »zboru«. Tam doli ob Dunavu je najlepša ravnina, ki bi bila najprimernejša ali za stadion ali pa velesejem, toda za oba tu ni prostora. In so tudi še pomisleki. Za veleselem je gotovo najprimernejši kraj v bližini prometnega središča, ki je savsko-dunavski pristanišče. Dovoz In odvoz razstavnih predmetov Je tu naj-prikiadnejši in naiceneišl. a isto velja tudi za obiskovalce, ki prihajajo od zunai Ob-dunavska ravnica naj bi se torej prihrani- la za velesejem. Toda kam sedaj s stadionom? Jugoslovenskl športniki, ki so sodelovali na lanski balkanski olimpijadi za časa balkanske konference, ne morejo prehvalitl atenskega stadiona, ki s svojega nad vso grško prestolnico in njeno okolico domi-nirajočega položaja nudi nepopisen razgled. Pa pravijo, da se mora tudi v Beogradu najti tak prostor. Prav za prav pa ga imajo tudi že izbranega, in sicer na griču nad Cukarico, nasproti Ciganskemu otoku (Adi Ciganliji v Savi), na vrhu tak® imenovanega Bornovega brda, odkoder je res najlepši razgled na ves obsavski del mesta, preko topčiderske doline m Topči-derskega brda s kraljevim dvorom Dedi-njem pa tudi vse tja na novo groblje na bulbulderskem pobočju in doli do širokih lokov pančevskega mosta. Tja proti Ze-munu pa posavska In podunavska nižina. Seveda pa bi bilo treba speljati tja gori cesto in tramvaj, kakor vodita v Topči-der, seveda avtomobilsko cesto, brez blata. Sokolstvo ln športni krogi računajo, da bi stadion ne bil samo velikanska privlačnost za prestolnico ln njeno najširše območje, ker bi se tu razvijalo vse domače in mednarodno telovadno in športno življenje, temveč bi bil obenem tudi vir znatnih dohodkov mestne občine same tn njenega prebivalstva. Prepričani so, da bi dve veliki mednarodni tekmi poplačali vsevkup-ne izdatke za zgradbo stadiona, kar Je pač vsekakor malo preoptimistično računano, dočim pa Je več ko gotovo, da bi se izdatki za zgradbo v resnici kmalu pokrili in bi se stroški vzdrževanja pokrivali, morda res celo s kakim pnbitkom, z lastnimi dohodki stadiona. Da pa pri vsej tej stvari ne gre samo za akademska razpravljanja, dokazuje dejstvo, da se je pred kratkim podpredsednik beograjske mestne občine dr. Miloslav Sto-Jadinovič, mudil na Dunaju, kjer se je poleg drugih mestnih ustanov, tlčočih se zlasti stanovanjskega vprašanja, zanimal tudi za gradnjo velikega stadiona za 60.000 gledalcev, ki se gradi v Pratru po načrtih arhitekta prof. Otona Schweitzerja lz Karlsruhe in bo stal okoli 38 milijonov Din. Dr. Stojadinovič s svojim spremljevalcem, beograjskim Občinskim arhitektom Kova-1 jevskim, si je z ozirom na aktualnost vprašanja gradnje stadiona v Beogradu ogledal stvar na licu mesta in zbral vse tehnične podatke, ki bi mogli koristiti beograjski občini v tem pogledu. Kakor se torej vidi iz vsega tega, je vprašanje zgradnje stadiona v Beogradu v resnici že precej dozorelo. Slo bo pač predvsem za prostor, pri čemer se bodo mnenja gotovo kresala in še tem bolj, ko m čuje, da Je občina določila za stadion prostor v dolini, ne pa na hribu, na »Proko-puc, pri Vajfertovi pivovarni, dočim Je Sokolstvo ln športni svet za Banovo brdo, ne med tovarniškimi dimniki, temveč na višavi, v čistem, svobodnem zraku! Iz službenih objav Vr&ifte se bodo pri okrajnih sodiščih naslednje dražbe nepremifnin: V Celju dns 7. aprila ob 9. zemlj. knj. kat obč. Petrorče vlož. št 77: hiša, cena 28.000 Din, gospodar, sko poslopje, kozolee cena 12:2.775 Din, zemljišča cena 123.6(^.96 Din. najmanj skupaj 182.920.65 Din. V Šoštanju 9. aprila ob 10., zemlj. knj. Sv. Florjan, vlož. St 21, cena 121.004.50 Din, najmanj 80.670 Din. Istotam 16. aprila ob 10. polovica nepremičnin, zemlj. knj. Dobrič, vlož. št 58, cena 90.545 Din, najmanj 60.363.20 Din. Istotam 17. aprila ob 10 zemlj. knj. Ravne, vlož. št 6 in 116, cena 41.070.10 Din, najmanj 27.380.70 Din. — V Mariboru 6. maja ob 11. zemlj. knj. kat obč. Studenci, vlož. št 358, cena 189.642 Din, najmanj 86.763 Din. Posestnik Štefan Medved v Strgojnieah Je zaradi zapravljivosti omejeno preklican. Za skrbnika pomočnika mu je postavljen pose-sestn. Jože Medved. — Uuvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Riharda Lešnika v Slov. Bistrici. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici 27. aprila ob 9. Rok za oglasi tev do 22. aprila istotam. — Za preizkušnje naknadno prijavljene terjatve v zapuščino dr. Juriča je določen narok na 30. t m. ob 10. pri mariborskem okrožnem sodišču, soba 79. — V konkurzni zadevi trgovke Hvala Frančiške v Ljubljani, Dunajska cesta, Je sprejeta prisilna poravnava, da plača pre-zadoiženka upnikom III. razreda 20odstotno kvoto terjatve v dveb mesecih po pravomoč-ni sodni odobritvi- Za plačilo te kvote jamči napram upnikom izvzemši upnike Hladnika, Zupanca, tvrdko Biancberi in Com, ter Vodnika Alojzija, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. — Na predlog dolžnikov je ufttavljeno poravnalno postopanje o imovini dolžnika Vinder Alojza in Elizabeta v Mariboru. — Med dolinico Zjvko Terezijo, trgovko v Maribora in njenimi upniki, sklenjena poravnava je potrjena. Občni zbor delničarjev Prometno hanke d. d. v Ljubljani je sklenil po tzvrSem zlo-žitvi starih delnic in znižanju delniške glavnice od 5 milijonov Din na 50.000 Din, zvišati delniško glavnico zopet na- prvotno višino z izdajo 49.500 novih delnic vsaka po 106 Din nominale in je določil za vsako novo subskribira.no delnico poffeg vplačila nominala Se 10% agio. Subakripcijski rok poteče v osmih dneh do 22. t m. Pristopajte k Vodnikov! družbi E. Ebenstetn* Dva na Roman Tedaj mu je pogled po naključju obstal na Angležu. Ta je bfl vstal, ne meneč se za ljudi, ki so sedeli okoli njega, in se zastrmel na mali oder, kjer je stala Majina bela postava. Ona je bila to opazila. Njene oči so počivale na njem, rahel, komaj opazen smehljaj ji je drgetal okoli ust... Tedaj se je Heinzu zazdelo, da ve, komu poje. Ze v drugo mu je bilo, kakor da je padel z vrha nebes. To pot je bil padec tako globok, da ga je minila vsa razsodnost. Mehanično je vstal in s pogledom povabil Eriko s seboj, kakor da bi bila prav ona rešilna vtv, ki se je mora okleniti. »Ali ne bi šla venkaj? Tu je tako vroče!« je tiho zamrmral. Takoj ga je razumela. Vstala je in mu položila roko na komolec. Sredi ploskanja sta odšla iz koncertne dvorane. Po sosednji sobani, ki je bila okrašena in prijavljena za ples, sta dolgo hodila sem ter tja. In Heinz Thursen je izlil prijateljici izza mladih let vse svoje srce. Erika je pokazala veliko razumnosti in umevanja. In ko jo je naposled z vročičnimi rokami prijel za desnico in jo skoraj ihte zaprosil, naj postane njegova žena, naj ga tolaži in ima rada — tedaj je plavolasa Erika v svojem srcu dobro vedela, da hoče prav *a prav samo postaviti neprestopen zid med seboj in ono drugo. A to je ni motilo. Njena edina želja v življenju je bila, omožitj se, s komerkoli, samo da bi bila dobro preskrbljena, hi to se ji je zdaj ponujalo. Čez nekaj let bo postal Heinz redni profesor in bo dobival več plače, nego je bosta potrebovala. Razen tega je bil njegov položaj ugleden. Erika bi se bila zadovoljila tudi z dosti po-nižnejšo usodo. Kakor v sanjah je stopal ob njeni strani. Zdaj se je bik) zgodilo, vrata so se bila zaloputnila za prošlostjo — vsega, vsega je bilo konec! Nič tesnobe več, nič omahovanja, nič ugibanja o bodočnosti! Prav za prav je bilo smešno. V popolnoma brezpametni uri je bil brez pomišljanja storil tisto pametno reč, ki so je vsi že davno pričakovali od njga. In vendar — to je do bolečine razločno čutil — magnetski tok, ki ga je nedoumljivo in skrivnostno vlekel k Maji, še vedno ni prenehal, čeprav ni čutil do nje ničesar več, ne sovraštva ne ljubezni. Ko se je Heinz Thursen drugo jutro zbudil, mn je bilo neudobno in topo pri duši, prav kakor da bi bil storil nekaj nepreklicno nespametnega, nekaj, o čerier ni njegova duša ničesar vedela in kar se je uprav upiralo njegovemu resničnemu bistvu. Šele počasi se je zavedel, kaj se je bilo zgodilo. Zaročil se je bil, z Eriko Brandovo. Ona je hotela za vsako ceno takoj povedati novico materi in Otonu. Gospa Brandova je bila zelo ganjena in je predložila, da bi šli domov in v rodbinskem krogu proslavili zaroko. Njemu je bilo to še več ko dobro dcšlo. Kakor skozi rdečo meglo je videl v vsej dvorani eno edino sliko: Majo Heidlaufovo, kako je smehljaje se sedela med svojo materjo in tistim Angležem. To ga je nepopisno dražilo. Zagrenjevalo mu je vse: Eriko in ljubečo ganjenost Brandove mamice. Preganjalo ga je prav do ceste. Gospa Brandova je hotela pred odhodom naznaniti zaroko gospe Heidlanfovi, svoji najstarejši prijateljici izza mladih let. A Heinz se je temu tako burno uprl, da je vsa poparjena pristala na tiho slovo. Šele pri Brandovih se je Heinz nekoliko pomiriL Otto je predložil, da bi v proslavo sestrine zaroke zmešali bovlo. Vesel, kakor je bil, se je z materjo neutegoma lotil tega posla. In potem je postalo res dokaj prijetno. Govorili so o Fichtenauu, o Heinzevih roditeljih, se dogovarjali o tem in onem, sestavljali zaročno naznanilo im določali, kdaj bodi svatba. Naposled so se domenili za 25. aprila. Tudi Heinza Thnrseaia se je nazadnje polastilo toplo in zadovoljno razpoloženje. Prijazna družinska soba, ti ljudje, ki jih je poznal že izza otroških let in med katerimi se je lahko kazal takega, kakršen je bil, Erikina ustrežljivost do vseh njegovih predlogov in njena pazljivost, kakor da bi mislila samo na to, kako bi mu ustregla — vse to je bilo njegovi duši pomirjajoče zdravilo. Mislil je na očetove besede. Stari gospod je imel prav! Erika, ta tiha, skromna Erika, je bila res žena, ki ga je morala osrečiti. Njegov dom bo mil in topel kakor očetova in materina hiša. Življenje mu bo teklo mirno, po urejenem tiru. Hvaležnost, ki je mejila kar ob navdušenje, ga je obhajala do plavolasega dekleta. Kako rahločutno je bila sprejela njegovo priznanje, da si je domišljal, da ljubi Majo, in kako prijazno ga je tolažila: »Pozabil jo boš, zakaj to je bilo samo prevara tvoje domišljije. Maja ne bi bila prava žena zate.« Jel se je pozorneje ukvarjati z njo hi opazil, da je bolj živahna, nego si je mislil, in lepša, nego se mn je zdelo dotlej. Njen bledi, podolgasti obraz je bila zale oblike, ustnice terrmordeče kakor mak, simjina oči jasna in čista kakor plavice na polju. Le kdaj pa kdaj se je v tem pogledu zaiskrilo nekaj pritajenega, česar si ni znal razložiti. - t ifn A t:'. Prvovrstne likarice • prima prakso, dobijo za-podenje v letovišču. Ponudbe e prepisi spričeval pod šifro »Likarica 45< na ojrl3Sni oddelek »Jutra«. 117-15-1 Trg. pomočnico ^cpolnoma izurjeno v delikatesni stroki, sprejmem Ponudbe s podatki in navedbo plače na naslov: Ivan Miškie, Zagreb, Ra-dižina 1. 11737-1 Dobrega delavca nt izdelo-va.nje cementne «peke, išče Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku, ■p-nnudbe poslati do 10. »t n-ila. 117414 Več šivilj ia krzna rsiko obrt sprejmem. Naslov pove oglasni cddeJek »Jutra«. 11571-1 Na kaj čakate? Ali še sedaj nimate zaposlen] a? DrugI celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega hišnega obrta Pouk brez' plačen Ali vam Je težko napisati Dismo? Obširna navodila pošljemo radi ako priložite znamke za odgovor. Zadruga JugO' Iavensklb pletača. Osi-Jek 136 Oblastveno koncesllonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte Informacije 9433-4 Učenko nrrrejuv takoj modna trgovina, G. Cadež, Stritarjeva ulica. 11.505-1 Natakarico sprejmem v boljšo gosffl-Tio v Ljubljani. Plača po doeovoru. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 11680-1 Pridno dekle jen a kuhe in pospravljanja boljših sob, sprejme mala družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11668-1 Proda-alka dfairejša, ki bi samostojno ▼odila &erij?iko podružnico v Crlkvenici, ozir. Rogaški Slatini, vešča moine trsrorine, dobi službo. — Predstaviti se je osebno ipri fcvrdlri K. Sose, Ljubljana. 11640-1 2 kroj. pomočnika demonska sprejmem. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Brudar Rudolf, Novo mesto. Trg kraljeviča Petra. 11592-1 Kuharico dobro, samostojno, zdravo ln čedno, v starosti 25—50 let, sprejmem takoj ali pozneje. Oseb 16, sobarica ln služkinja v hiši Ponudbe s točno navedbo službovanj fkje in koliko fcasa') ter plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina v mestn na deželi« 11157-1 Potnike »sflne in zgovorne — sa obisk priv. strank iščem. Priložite znamko za od-gcvor. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Etobra moč SO«. 11580-5 Zastopstvo J?!e koncesijonirana po-slovnica, ki je dobro uvedena in organizirana, s telefonom in skladišči. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »TTgovačka lnka — Split«. 9803-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj; pišite ponj 251 »i l 30 hI vina (ljutomerskega) prodam ali zamenjam za moko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11744-6 Puhasto perje Jisto, čuhano, kg po 48 Din irnga vrsta po Din 38 kg čisto, Sobano, kg po 48 Din d čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pav tetjn L. Brozovič, Zagreb [lica 82. kemična čistilnica oerja. 262 Razprodajamo 11 r r s t n a bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debel«, vsled opustitve veletrgovine, do kler traja zaloga. »Vinea« veletrg. i vinom. Rudnik pri Ljubljani. 9432-6 SlHifoisie Peifektna kuharica z dolgoletnimi spričevali, ki govori slov. in nemško, išče mesto pri samostojnem gospodu ali pri boljši družini. Gre tudi na deželo. Kastelic Frančiška, Pragersko 38. 11726-27 Knjigovodja veirairan v vseh pisarniških poslih, perfekten v slov., nemškem in italijanskem jeziku, išče doipol-da-nsko aLi popoldansko službo. Cenjene po-nudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Za.pofilitev«. 11572-2 Natakar žeU službo Jelonoše ali v manjšem obratu kot plačilni. Star 23 let, vojaščine prost, vešč kavarne in restavracije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiv 3«. 11731-2 Inteligentna gdč. ki gorori perfefefcno nemško, žeži mesta pri otrocih. Naslov: Ani Scher, Krajpina, poštao ležeče. 11510-2 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrckn in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Rudarski inženjer mlajši, b šestletno prakso, upravnik velikega rudnika, navajen na samostojno delo v zelo težkih rudnikih, išče mesto. Ponudbe pod »Rudar« na podr. »Jutra« v Celju. 11720-2 Volonter za knjigovodstvo, se Seli izprakticirati. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomožni«. 11647-2 Knfigovodinja vešča tudi veeh pisarniških del. išče nameščenja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo vestna št. 50«. 11642-2 Mesto gospodinje ali kuharice v večjem ob ratu (menza, gostilna in podobno) išče skrbna in samostojna gospodinja z mnogoletno prakso. Razpolaga t osebno gostilni čarsko pravico Ponudbe je nasloviti na »Gospodinja« na oglasni oddelek »Jutra« t Ljubljani. 11248-2 Trg. prodajalka išče mesta kjerkoli, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu, vešča v trgovini z meš. blagom ter knj. in korespondence. Zmožna Je tudi =sa mostojno voditi Ponudbe na oglasni oddelek ».Hitra« pod 'dfn »Agll-r>» mo*« 1093t>-'; JMmta Motorno kolo znamke Rudge Whitworth s prikolico, 4.99 HP. električno razsvetljavo, malo rabljeno, prodamo. — Na ogled v Kolinsti tovarni v Ljubljani. 9112-10 Velik vrt za zelenjavo, oddam ▼ najem. Poizve se na Dolenjska cesti 25. 11554-17 Restavracijo bo4jšo gostilno ali kavar no vzamem v najem. Od kupiim inventar. Dopisi pod šifro »S. J. 400« na oglasni oddelek »Jutra«. 11332-17 ftonevanja Starejšega gospoda vpokojenca sprejmem v preprosto, toda čedno stanovanje na deželi. Na željo z vso oskrbo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno življenje 38«. 11738-21 Stanovanje sobe in kuhinje, ali samo 2 praznih sob. kamor bi se event. mogel postaviti štedilnik, išče mirna stranka — najraje kje v trnovski ali šentjakobski okolici Navesti je treba tudi ceno Naslov je poslati na -gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna dva«. 11202-31 Dvosob. stanovanje iščeim za maj. Ponudbe z navedbo cene na ogiasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cisto — maj«. 11546-21 Stanovanje 2 so%, kabineta in vseh pritikldn, ob Dunajski ce-bti, v bližini Tabora ali cerkve sv. Jožefa iščem za april. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najemnina d>o 800 Din«. 11395-21 Motorno kolo A. J. S., 350 cm«, v najboljšem stanju proda Ivan Hebnik, Domžale. 11677-10 Manjši avto moderen, v najboljšem stanju prodamo radi nabave Ivečjega voza. Pojasnila v avtogaraži Union, Ljublja na, Miklošičeva cesta. 11646-10 Motorno kolo »Exeelsior« 7.6 TO?, v prav dobrem stanju, s prikolico ali brez proda Rohsbaeher, Mežica. 1/1576-10 Vi želite prodati stari ali kupiti nov oseb. In tovor, avto Vaša korist zahtev«, da pišete še danes po pojas nila na naslov Camernik. Ljubljana. Dunajska c. 96. 10933 10 Pok! je zletel zamašok is luknje, leni naravnost v nos. Pritisk vode je bil premočan! In obenem je brizgnil nesrečniei tak curek v obraz, da je kar zahlastala in tdskoeila. Na srečo je gospod Tolstenjak med tem našel glavno pipo in tako popravil nesrečo. Lipe in akacije do 5 m visoke, za nasad v s a k i b> po 60 komadov kupi Prometno društvo Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Ponudbe je poslati do 5. aprila 1931. 11743-7 Srečke, delnice in obligacije kupuje Oprava »Merkur«. Ljubljana. Selenburgova ul št 6/n 11115^7 Stanovanjsko hišo s ca 70 ms parcele, na leipem prostoru v Domžalah. Krakovska ulica štev. 5 prodam. Poizve »e istotam ali v Ljubljani, Kolezijska ulica 7. — Cena ugodna. 11397-20 Vsakovrstno zlato kropu j-6 po najvišjih cenah Černe — Juveiir Ljubljana, Wolfova ul. 3. 88 Papirna trgovina na prometnem kraju naprodaj. Pismene ponudbe na oglasim oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 120.000«. 10698-19 Smrekove kolobarje suhe, nudi pro4n takojšnji dobavi Parna žaga, Mozirje. 11509-15 iiJLA Opremljeno sobo v vili pod Rožnikom, 5 minut od banske uprave oddam solidnemu stalnemu gosipodu. Naslov pove >gl. oddeleik »Jutra«. 11707-23 Sobo lopo opremljeno, s pwwtim vhodom, s souporabo kopalnice, z razgledom na Kralja Petra trg oddam s 1. aiprilom boljšemu in solidnemu gosipodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11750-23 Sobo lep« opremljeno, sredi mesta oddam s 1. ali 15. aprilom dvema eoapodoma s stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11747-23 Gospoda sprejmem na hrano in stanovanje v čisto in solnčno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11740-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom iz stopnjic takoj oddam v vili na Prolah — Janežičeva c. 11 Elektr. razsvetljava. Najemnina 300 Din. Ogleda se jo lahko vsaki čas. lil 531-23 Majhno sobico s hrano oddam solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11444-23 2 prazni sobi. z vhodom iz stopnji o oddam na Cankarjevem nabrežju 23/H 11127-23 Za veliko noč Vam nudi praške in domače šunke najboljše vTste in ne preslane — tvrdka I. Buzzolini delikatesna trgovina, Ljubljana, Linhartova ulic« 1. 11536-30 Uniforme dežno plašče in vse potrebščine ima r zalogi Simon Klimanek. šeleobar-gova ulica 6- 106 1k>pUi Inteligentna gdč. stara 33 let, značajna, čedne in močne postave, trg. in gospodinjsko dobro ra-obražena, lepe preteklosti, pridna in varčna, s 25.000 Din prihrankov, išče radi prezaposlenja tem potom resnega znanja s sebi primernim gospodom, v svrho poznejše ženitve. Pristopi tudi s sodelovanjem kot družabnica h kaJcemu trg. podjetju ali pa k sousta-novifcvi kake trgovine. — Ceniene ne anonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kranji<-a«. 11736-24 Prijateljico iSče oženjen gospod srednjih let. Dama, ozir. gospodična, ki tetotako želi prijatelja, naj mi piše na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijatelj meri!«. Tajnost častna zadeva. 11598-24 d ma, Klavir tvrdke Mayer i Dunaj«. dobro ohranjen, ugodno prodam. Posebno priporočljiv društvom z« koncertne dvorane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Močno doneč«. 1.1746-26 Philipsov jubilejni pianino s 5Ietno garancijo. Je naj cenejši kvalitetni izdelek Minka Modic Ljubljana Kopitarjev« 1 10 345 96 Pozor, peki! V Radečah pri Zidanem mostu št. 41 (na licu mesta) bo dne 8 aprila ob 15. uri javna dražba hiše z dobro vpeljano pekarno, zelenjadmim in sadnim vrtom ter travnikom. 11602-32 Imate II sina ali rojaka vojaka! Ali neicoga, ki kmalu postane vojak' Ali mu hočete napraviti veselje, ki vas stane samo 28 dinarjev a nJemu olajša službo? Pišite nam še danes! Commercia. Osljek. 11285-37 Telefon 2059 Premog suha drva Fogacnik.. Bohoričeva it. j 1ZVANREDVA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hijo. bolele, nočne službe«. in polujuče osobe stane samo Oia 390.—, Razpošiljam po poitne-nom povzetju. tako SU52EN Umu palcat posteli« zloilitva. • tapeciramo, madracom. zelo pr»k Učna. tiso« samo O 280. Potem imtrn veliko zaloga čisto foha-nog peri« k* po D 48—, druga vrsl kg po D 38^-, čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punienl x volnom staneju tamo Din 750.—. L. BROZOVIč. ZAGREB I lica 82. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod ia Vidov dans&e ceste, pri gostilni Možina. 70 prodam po zelo ugodni ceni. Nahaja se na ugodni prometni točki v Bački v bližini Novega Sada. Mlin je bil nov leta 1925 ima dnevne kapacitete ca. 150 q ter je najmodernejše urejen. Mlin ima stalne odje malce, eksistenca sigurna oziroma rentabilnost zasigurana. Proda se le zaradi družinskih razmer. Ponudbe pod »Umetni mlin Bačkac na oglasni oddelek »Jutra«. 4418 Ročni pletilni stroj št. 4 ali 6, širok 70—80 cm, dobro ohranjen, kupim. Tozadevne odgovore je nasloviti na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen 43«. 11743-29 Prava bivolova kvasa (Bflffel-Beize) za pod, v riimemi, rjavi in rdeči barvi 1 kg 54 Din, % kg pa 30 Din se dobi tudi po pošti v specijalni trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka ulica štev. 29. 1H575-30 PokraJ. razglednice po Vaši sliki ali negativu, v prfetai fotografija izgo-tovi do 20.000 dnevno tvormca kart Lojze Šmuc, Ljublja-na VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cemiik! 342 TUDI ANTISEPTIČNO PREPARIRANA | Kdor je pameten, uporablja „OLLA GUM „OLLA" I dokazano 265 nedosegljiva dresestnifei S Ce hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, Podutik 25, Ljubljana VTI ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«. Stari trg 11. (Trgovina z železnino.) Čitaile ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Kultur pregled Dr. Josipa Mandiča I. simfonija Na koncertu Zagrebške filharmonije v ponedeljek zvečer v dvorani Glasbenega zavoda je bila poleg ouverture K. B. Ji* raka kot druga točka na programu da-. Josipa Mandiča L simfonija, nato \Vagnerje» va predigra k Tristanu in Isoldi (smrt in preobraženje) ter Smetanov \Valensteinov tabor Prva, druga in zadnja točka so bi« le v Zagrebu izvajane prvikrat. Navzoč sem bil zjutraj v Glasbenem za» vodu pri generalki ter sem se posebno zanimal za Mandičevo delo, o katerem smo čitali nekaj tehtnih kritik že v čeških li» stih ob priliki dveh izvedb v Smetanovi dvorani v Pragi. Prvo izvedbo je dirigiral Talich, drugo pa dirigent Skuipka. V Za» grebu je na pobudo ondotne filharmonije bila v ponedeljek zvečer tretja izvedba pod taktirko Mandičevega učitelja K. B. Jiraka. H generalki in koncertu se je pri» peljal dr. J Mandič v ponedeljek, Jirak pa je bil v Zagrebu že teden dni ter je sam naštudiral ves koncert. Imel sem prijetno priliko, da sera se razgovarjal pri generalki in pn obedu z obema gospodoma, ki sta mi že dolgo znanca, zlasti še naš tržaški rojak dr. Mao» dič, ki ga poznamo starejši Ljubljančani eudd po njegovem malodane glasbenem pr» vencu, operi »Petar Svačic«. G. Jirak. se» daj v Pragi po odhodu Talicha najpromi« nentnejši dirigent, ki se zlasti zavzema za propagando moderne jugoslovenske Lnstru« .nentalne muzike (njegov nedavna koncert je imel na programu Miloševiča in Oster« ca), je profesor praškega konservatorija ter kot tak nekdanji učitelj dr Josipa Mandiča. ki je od »Petra Svačiča« storil ogromen skok v novodobno nniziko. Nje« govo I. simfonijo smemo smatrati za do» sedaj največje m najbolj tehtno reprezen* tančno instrumentalno delo naše jugoslo« venske muzike. Dr. Mandič je začel kom« ponirati to simfonijo v drugi polovici mar« ca in jo je končal v prvi polovici septem« bra 1. 1928. Pobudo in temeljno misel k delu mu je dal Jirak. Simfonija je nekaka visoka pesem ljubezni, erotike ter je kom« ponist v L in III. stavku uporabil tudi glas. ki opeva ljubezen v verzih orientali« sta Dvoraka, opirajoč se na biblijski »Can* ticum canticorum«. Tekst sta v hrvaščino prevedla komponist in B. Lovrič. Simfoni« ja, ki uporablja najmodernejši orkestralni aparat, sestoji kot običajno, iz štirih stav* kov. I. stavek — moderato — opeva lepo« to žene in ljubezni; glas v vznesenem sipe« vu vstopi v tematični izvedbi, ki se je drži skoro do konca. V Zagrebu je pel par« tijo tenorist Marijan Majcen, nadarjen in inteligenten pevec prijetnega tenorskega glasu. II. stavek je silno živ, ognievi-t sherzzo v obliki a b a, ki opisuje prekra* sen vrt zaljubljencev in njihove neskonč* ne, vroče strasti III. stavek (lento) zopet uvaja glas, ki ga poje ljubljena žena, pro« seč jeruzalemske hčere, naj je ne motijo v sladkih objenrh ljubljenega moža.# Par« tijo je pela v Ztgrebu Zlata Speharjeva, ki jo tudi v Ljubljani dobro poznamo. Ta* ko tenorska kot sopranska partija sta sil* no težki in zahtevata odličnih pevcev. IV. del apoteoza ljubezni (allegro risoluto), prinaša rekamitulacijo misli prejšnjih stav* kov v silnih gradacijah in zaključuje s himničnim zanosom to okoli eno uro tra* iaioče monumentalno delo. Dirigent Jirak je mogel hneti z o1*.®? strom Zagrebške Filharmonije sicer štiri vaje, (materijal je prisipel v Zagreb šele v petek), a le dve večji. Vsaj pri generalki izvajanje ni bilo tako gladko, kot bi bilo to želeti. Toda delo je zaradi svoje apart* nosti, moderne smeri in revolucionarne instrumentacije silno težko, vendar je že pri generalki nanravilo močan, mestoma grandioizen vtis. Kominonist in dirigent sta bila z izvedbo in z Zagrebško filharmoni* jo zelo zadovoljna. Preverjen sem. da je simfonija tudi zvečer morala doseči ogromen uspeh. Dr. Josip Mandič piše sedaj H. sumfo-nijo, ki jo bo kot prvi izvajal s praško Filharmonijo znameniti ruski dirigent Ni« kola i M*lko. — K odlični I. simfoniji pri« jatelju dT. Mandiču tudi na tem mestu častitam! c- Baljmont In PhUeas l>beseue, oba dobra znanca ljubi ianskih literarnih kroerov, prvi sloveči ruski poet, drugi francoski pesnik in prevajalec, nastopita dne 19. aprila ra Balmontovem večeru, ki pa bo priedila ruska kolonija v Parizu. Balmont, ki je bil pred leti gost ljubljanskega PEN-kluba, je nedavno dovršil ruski prevod večjega izbora jugoslovenske narodne pesmi. Knjiga se pravkar tiska v Beogradu. Lani je izšla v ruščini njegova antologija bolgarske poezije, še prej pa je objavil cvetober iz poezije Ceha Vrchlickega in Poljaka Jana Ka- sprovneza. Lebesgue je priobčil ▼ februar, skčm zvezku časopisa »Les Princaires« str dijo o Balmontovi poeziji. Moderni romani žen in o ženah v mariborski »Ljudski knjižnici« Maribor, 25. msrctm Znano je dejstvo, da znaša pri vseh c»» viliziranih narodih število čitateljev do 30 odstotkov — žensk. Slednje torej nepri« menno več čitajo, kakor moški. Približno isto odstotno razmerje med čitatelji to ii* tateljicanu je tudi v mariborski »Ljudski knjižnici«. Baš zaradi tega posveča tudi »Ljudska knjižnica« posebno pozornost knjigam, kri bi ugajale ter šarile duševno obzorje našega ženskega sveta. V Nemčiji in Avstriji so te dni prire« diB dan knjige za žene. Časopisi so ob tej prilika objavili najboljše knjige, ki so zad* nji čas izšle izpod peresa ženske ali pa so jih napisali o ženski najboljši pisatelji. Skoro vse te objavljene knjige ima tu-dft »Ljudska knjižnica« v Mariboru (Narodna dom). Navajamo le najboljše: Vera Figner. »Noč v Rusiji«, spomini revolucijomarke; Vera Inber: »Prostor na solncu«, ženski roman iz Rusije; AJeksan* dra Kol)lontay: »Pota ljubezni«; Lidija Sej« fullina: »Virinea«, roman ruske kmetice; Maksim Gorici: »Matic; Leo Tolstoj: »Ana Karenina«, Mehtilda Lichnovskv: »Na motvozu«; Irena Nemirovskv: »David Gol« der«; Helena Smith: »Biest žvižga«, roman ženske na fronti; Bernard Shaw: »Kažipot za inteligentno ženo k socijalizmu in kapi* talizrmj; Ivan Olbracht: »Ana«, roman če* ške deklice iz dežele; Naosti: TOkunaga: »Cesta brez solnca«, japonski delavski ro» man. Lion Feuchtvvanger: »Zid Siiss«, zgo* dovinski roman, Gladkow F.: »Cement«, roman o bojih med možem in ženo; Šolo« hov: »Tihi Don«, roman donskih kozakov. Sinclair Lewis. »Služba«, roman poklicne žene. Vse te knjige so nemški prevodi iz če» ščine, ruščine, francoščine in angleščine, deloma nemški izvirniki. Slovenske knjige so čitateljricam itak znane. V to zbirko pa bi srpadal posebno roman Ljudmile Pivko« ve: »Kriminal«. Našemu ženskemu svetu toplo priporo" čamo, da sega po teh krasnih knjigah. »Ljudska knjižnica« uradu je 4krat na teden ob torkih, četrtkih in soboto zvečer ter n©» deljo dopoldne in se sprejemajo vsako uro nove članice in člani. Radio Izvleček \t oropramov LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.20: Nauk o serviranju. — 11: Marija v glasbeni umetnosti. — 11.15: Koncert na orgle. — 12: Napoved Saša in poročila, plošče'. — 15.30: Predavanje ra kmečke žene. _ 16: Mati v slovenski literaturi (recitacija). — 17: Koncert radio-orkesta. — 20: Preno9 materinskega dne iz ljubljanske opere. _ 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. Četrtek. 26. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče (Operetna tn plesna glasba). — 13: Dnevne vesti. — 13.30: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Plošče. — 18.30: Gun-nastične vaje. — 19: Dr. Bohinec: Indija. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Duševna vzgoja otroka. — 20.30: Violinski koncert Karla Sancina, pri klavirju ga. Mirca Sancinova. _ 21-30: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 22.30: Napoved časa in poroči- 1j3L pl0ŠC6 BEOGRAD 11.30: Plošče. - 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Pevski koncert — 18: Koncert lahke glas-eb. — 20 30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 21.30: Poročila. — 21.50- Koncert radio-orkestra. — 22.40: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: koncert orkestra balalajk- — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Lahka večerna glasba. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Koncert kvarteta na pihala. — 19.50: Prenos koncerta iz Bratislave. — 21: Orkestralen koncert — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.15: Koncert godbe na pihala. — 19.50: Prenos koncerta iz Bratislave. — 20-45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Orkestralen koncert — 21.30: Dramski večer. — 22.15: Koncert 9olistov. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 20: Dueti. — 20.40: Sluho-igra. — 21.30: Lahka godba orkestra- — BERLIN 18.40: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Sluhoigra. — Godba za ples. — KO-NIGSBERG 16.15: Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert tria: 20.30: Prenos iz Berlina. — M0HLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Lannerjevi in Straussovi valčku — 17: Orkestralen in pevski koncert — 21: Italijanski večer. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorci| >Jutra< Adoll JElibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi s Ljubljani.