Poštnina plačana v gotovini
Mormonni
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 108
Maribor, petek 15. maja 1931
»JUTRA"
Izhaia razun nedet|e n praznikov vsak dan ob 16. ur. Račun pri poštnem ček. ut. v Ljubljani it. 11.409 mesečno, prejetian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Problem asimilacije narodnih manjšin
Težnja po asimilaciji narodnih manjšin, in tudi celih podjarmljenih narodov Do vladajočih, je že stara. Pojavila se je Oajbrže že takoj, ko je nastal prvi imperializem, vendar pa so bile oblike in tudi metode zelo razJične. V časih, ko še ni bilo narodne zavesti v današnjem Smislu in ko pojem narodnosti sploh še ni bil točno opredeljen po načelih etnologije, je asimilacija stremela samo po čim-večjem izenačenju čuvstvovanja ljudstva ali ljudstev, ki so tvorila poedino državo. Široke ljudske mase, ki so vsled fevdalnega sistema bile brezpravne glede javnih državnih vprašanj, tu sploh niso pri-"•‘iale v poštev. Važno je bilo le plenico in pa meščanstvo. Zato vidimo, da nihče ni brigal za to, da bi se stvoril noten državni jezik. V naših krajih je n. ?r' državni jezik bil celo tuja latinščina 1 sele poineie nemščina. Vendar so °Jj. ki so tvorili državo: plemstvo, "lescanstvo in vojska bili tesno povezani » enoto in globoko prežeti z državno za-estjo. Da so se tudi ljudske množice te-Potujčile, je bila kriva kolonizacija sev V 1 ako smo n> pr> Slovenci izgubili nireI"° Koroško ter severno in osred-
avst^ /ersko sani° zaradi tega- ker s« Presti oblastllik' naseljevali tam ne-Drug° nove tisoče Nemcev. današnjem0103- asimilacijo, asimilacije v stopom na^islu’ pa sc je Počela z na-dajočim ni $?nnega preroda- Sedaj vla-žavljanom dr*!f r° Z,a to’ da vce,r»ii° dr-da jim vsilij0 +nr1jans ,°. zavest, ampak
napravijo \z drugod1 jez^’ da skratka naroda. Ta prj7f(?"dcev ČIa"e Ustnega na iz bivše Avsfcn n so	*»-
Španije, Belgije, RusJe ifd bile metode Potuičevanh man-s- ^ar St> šinskih narodov zeio različne’tV^"' ko navedli vse stopnje od ntvrm^' »similacuske polit,-ke do očitnega „asnja k. se je najbolj razbohotilo v Nemčiii Vrl zatiranju Poljakov ter ponekod v Avstriji in Ogerski pri zatiranju Slovencev Cehov, Slovakov, Romunov itd. Daši je to potujčevanje trajalo desetletja in je ^i'0 izvajano skraino sistematično, ven-dar ni moglo zaznamovati kakšnih veli-trajnih uspehov. Ko so se ob koncu Svetovne vojne te manjšine osvobodile, ?? s® pa še oni uspehi, kar jih Je bilo, *r° zabrisali. Saj vidimo sami, kako ^na je bila bajka o nemškem značaju Ve Spodnje Štajerske.
Briane! se umakne iz političnega življenja
PO ŽENEVSKI KONFERENCI BO D EFINITIVNO ODSTOPIL. — PON-
CET N.1EG0V NASLEDNIK.
PARIZ, 15. maja. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je podal zunanji minister Briand ostavko na svoj položaj. Vsi člani vlade so mu prigovarjali, naj umakne svojo demisijo, ker je ž njim solidarna vsa vlada in je tudi že ponovno dokazala, da v celoti odobrava njegovo politiko. Po dolgem prigovarjanju se je Briand končno res odločil, da bo tokrat še zastopal Francijo v Ženevi. Nato je ministrski svet sklenil, da odide skupno z Briandom v Ženevo tudi državni pod-
tajnik Poncet, ki je aktivno sodeloval pri B iandovem načrtu.
Po seji ministrskega sveta je Briand izjavil novinarjem, da svoje demisije nikakor ni umaknil, temveč samo odgodil do povratka iz Ženeve. Tamkaj bo r ^d stavil inozemskim delegacijam svojega naslednika Ponceta, nato pa se bo po končanem zasedanju evropske komisije in Sveta Društva narodov vrnil v Pariz in se začasno popolnoma umaknil iz po litičnega življenja.
Dr. BeneS za nevtralizacijo
Avstrije
AVSTRIJSKO-NEMŠKA CARINSKA UNIJA PRIDE PRED SVET DRUŠTVA NARODOV V TOREK. _ MEDNARODNA KONFERENCA DELA.
ŽENEVA, 15. maja. Nemški zunanii minister dr. Curtius je imel včeraj daljše posvetovanje s tajnikom Društva narodov, Drumondom, o dnevnem redu zasedanja Sveta društva narodov. Razpravljala sta tudi o avstrijsko-neniški carinski uniji, ki pride v torek na vrsto. Kakor se zatrjuje, bo dr. Beneš vztrajal na tem, da se debatira tudi o političnem o-zadju dunajske pogodbe.
Tu se živahno komentira vest, da namerava češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš o priliki debate o avstrijsko-nemški carinski uniji predlagati nevtralizacijo avstrijske republike po vzorcu Švice'. Tako bi bil na eni strani zasigu-ran gospodarski obstoj avstrijske republike. na drugi strani pa bi bila preprečena priključitev Avstrije k Nemčiji. Dr.
Beneš bo svoj predlog podrobno razložil in utemeljil deloma v evropski komisiji, v glavnem pa pred Svetom Društva narodov.
Dne 28. maja bo otvorjena v Ženevi 15. mednarodna konferenca za delo. Najvažnejša točka dnevnega reda bo razprava o mednarodni ureditvi delovnega časa v premogovnikih na evropskem kontinentu. Konferenca bo razpravljala dalje tudi
o	poročilu ravnatelja Alberta Thomasa o vprašanju brezposelnosti, o predlogu za osnovanje evropske Borze dela, izvedbi mednarodnih javnil del ter o delavskih mezdah v premogovnikih- Določila se bo tudi starost otrok, ki so zaposleni v neindustrijskih podjetjih ter revidiral dogovor o nočnem delu žensk.
hov Sc -’e m mirovnih konferencah na Vj>.° Ureievala Evropa in se je na naj-lcof ern mestu priznalo načelo narodnosti n0 p°dlaga za samoodločbo in tvorbo nar h dr^av> se J® obenem mls’ilo tudi na dr?? manjšine, ki ostanejo v sklopu narodnosti. Žal pa načelo v*, 1 e teh manjšin ni bilo priznano za °stan:mpak ^mo za one manjšine, ki
stalih d°ržIv^eTfnih in na novo na' Italiii - d ,	0	sc>	tudi	manjšine v
Krška	a'	^vaSka,	nemška In
Zaščitenim? t.neza^tene. Zaščito nad bl moralo Izvajati Društvo
Noui predsednik francoske republike
.ii postal Briand. kakor se je splošno pričakovalo, ampak dosedanji predsed uik senata Paul Doumer (izgovori Dume). Doumer je danes 701etnik. a še svež in čil. in ie v francoskem javnem življenju vedno igral odlično vlo-sro, Briand je pri prvi volitvi dobil 401 fflas napram 442, ki so bili oddani za Doumerja. Zato se je takoj po tem izidu odrekel nadalini kandidaturi. Zdi se' da so glasovali proti njemu celo mnogi njegovi nolitični prijatelji, ki so
za vsako ceno hoteli, da Briand ostane zunanji minister. Doumer ie po izvolitvi izjavil, da bo ostal zvest dose-daii5! mirovni politiki Francije. Briand je v prvem hipu tudi podal ostavko kot zunanji minister, vendar ie pa kmalu ostavko umaknil in ie že odpotoval v Ženevo,
KOVNO, 15. maja. Državna opera je pogorela do tal. Ogenj je nastal za odrom in se bliskoma razširil. Ljudje so se še pravočasno rešili. Škoda je velikanska, ker je bilo gledališče zelo razkošno opremljeno.
tiare,. todd iz raznih ozirov se je, ka-°r .ie pokazala praksa, omejilo samo na razna teoretična razmišlienja. Zaradi te-Je Praktično ta zaščita tako rekoč rezpomembna. Narodne manjšine so te-uaj, odvisne slej ko prej le od dobre vo-ue držav v katerih žive. Vendar moramo konstatiratl, da $e je večina držav sam« in prostovoljno postavila na konciHantno stališče. Tako so n. pr. Jugoslavija. Češkoslovaška, Romunija in nekatere druse države same Izdelale zakone, ki omogočajo narodnim manjšinam nemoten razvoj m zabranjujejo vsako nasilno asimilacijo.
Popolnoma drugačno stališče so pa zavzele naprem narodnim manišinam nekatere druge države: Madžarska, Avstrija. Nemčija in pred vsem fašistična Ita-
lija. Te države streme še vedno popolno..ra odkrito po popolni asinr1" 'lii svojih narodnih manjšin. Avstrija n. pr. ni dala našim bratom na Koroškem kljub vsem obveznostim nobenih manjšinskih pravic, Madžarska ne Slovakom, Nemčija ne Lužiškim Srbom, Poljakom itd. Vsem pa prednjači Italija, ki narodnih manjšin sploh ne priznava in proglaša javno in neženirano, da je njen edini cilj, da jih popolnoma iztrebi. Kaj ie vse v ta namen storila in stori, ni treba navajati, znano je dovolj- Vendar pa ie zelo veliko vprašanje, če bo s to in tako taktiko dosegla svoj cilj. Po zmagi nače'a narodnosti, so taka nasilja za trajno nemogoča, obenem pa tudi največja nevarnost za svetovni mir. Zato se bodo prej ali slej zadušila v lastni napačnosti.
mariborsko glečaližče
Petek, 13. maja. Zaprto.
Sobota, 16. maja ob 20. uri »Miklova Zala«. Gostovanje koroških Slovencev. Nedelja, 17. maja ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Znižane cene.
Pondeljek, 18. maja. Zaprto.
Torek, 19. maja ob 20- uri »Dogodek v mestu Gogi« ab. C.
Iz gledališča. V soboto, 16. t. m. bodo v maribor. gledališču gostovali koroški rojaki iz Št. Jakoba v Rožu. Vprizorili bodo znano Špicarjevo dramatizacijo »Miklova Zala«. V to predstavo bodo vpleteni tudi koroški narodni običaji in koroške narodne pesmi- — V nedeljo, 17. maja se bo ponovila temperamentna in zabavna Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, ki je brezdvomno najuspelejša letošnja operetna uprizoritev ter je zlasti radi sijajne inscenacije in dobrega podajanja splošno ugajala. To bo prva pred stava te operete pri znižanih cenah.
Dogodek u mestu Sogi
Krstno predstavo dr. Slavko Grumove groteske pod gornjim imenom smo doživeli v sredo zvečer v Mariboru. Navzoč je bil tudi pisatelj sam. Gledališče žal ni bilo polno. Je pač že prelep čas za prireditve podobne vrste. O literarni vrednosti dela razpravljati ni naša naloga, to naj opravijo literarni kritiki. Vsekakor je delo nekaj svojstvenega, četudi na odru morda niti ne učinkuje tako, kakor bi bilo pričakovati. Nedvomno pa je bila prireditev režijsko na višku, tako scenično kakor igralsko. Scenični osnutek, dekoracije in tehnična izdeJava, podkrepljena z razsvetljavo: vse je bilo v skladu z groteskno vsebino igre same. Tudi igralci so tokrat skoro vsi brez izjeme ustvarili svojevrstne tipe, od obeh sester Tarbule in Afre (gospe Dragutino-vičeva in Savinova) gori pa preko umrlega naddavkarja (g. Skrbinšek), Hane (gdč. Kraljeve), komija Preliha (g. Furjan), Grbavca Teobalda (g. Tomašič) in njegove gospodinje gospe Prestopilove (gdč. Starčeva) pa doli do pisarja Klikota (g. Rasberger), pijanega slikarja (gosp. Grom) in biriča Kapsa (g. Tovornik), vsi so vložili v svojo igro svojo dušo, vso svojo ljubezen in vse svoje razumevanje in znanje. Občinstvo je delo simpatično sprejelo ter prirejalo pisatelju, ki so ga priklicali nred zaveso in mu je bilo po-klomenih več vencev, ter igralcem tople ovaciie i po prvem dejanju i ob koncu
V. S.
* *
G. ing. arh. I. Černigoj nam sporora, da ni autor izvršene inscenacije za Grumov »Dogodek v mestu Gogi«, kot so objavili nekateri dnevniki jn naupraviče-
no navaja gledališki list.
Vlom pred sodiščem.
Nocoj ponoči je bilo vlomljeno v barako, kj jo ima neka ženska pri stavbi OIJZD nasproti sodišču za bifč-Lopovi so odnesli nekaj jestvin in iz-j nel':a1' Piva, 40 steklenic piva pa so odnesli in skrili v zgradbi. Te steklenice so odkrili in vrnili lastnici. Storil cem so na sledu —
Ročfost Jn slabost na ulic!. Včeraj je 30Ietni Franc Križančič iz Bizeljskega na Kralja Petra trnu dobil božjastni naoad in se zgrudil nezavesten. Prodajalka Jožica Barbas pa se je vsled oslabelosti sinoči ob 19 pred stolno cerkvijo zgrudila nezavestna. Oba je rešilni avto prepeljal v bolnico. —
Mariborskih
Preč obiskom bratou in sester iz Koroške
Naš jugoslovanski Maribor je že ponovno na jasen in glasen način, tako da se je moglo videti in slišati daleč preko itak tesno in ozko potegnjenih meja, pokazal in manifestiral svojo staro, neomajno' ljubezen in simpatijo do koroških rojakov, ki jih je nemila usoda v Podjuni in v Rožu, ob Zili in ob Vrbskem, jezeru tja gori do starodavne gosposvetske cerkve pustila pod tujerodno politično močjo in pod skoro že podedovanim vpli vom tujerodnega kulturnega kroga. Ne samo neposredno po nepozabljivem, uso-depolnem plebiscitu, tudi ob njegovi petletnici in 1. 1929. ob sijajnem nastopu narodnih pevcev iz Bilčovsa in Vesce, iz Želnčan in Škofič, iz Loge — in Velnje-vasi, ki leže vse severno od Drave, je na imponujoč način dokumentiral globoko v srce slehernega segajoče tesne vezi spoštovanja in ljubezni za koroške Slovence in svoje vedno živo zanimanje za njihovo narodno, gospodarsko, socijalno in kulturno usodo.
To je naravno, prav in tudi potrebno. Drava, ki še dandanes od Dobrača, znamenitega Rigija koroških Slovencev, naprej neprekinjeno namaka Zilanom in Rožanom, Gorjancem, Poljancem in Ru-tarjanom, pa tudi Podjunacem pod Peco, kralja Matjaža gradom in prestolnico, polja in njive, gozdove in livade, se z njimi veseli in prenaša mirno v vsakdanjem teku njihove reve in težave, ta koroška Drava teče umirjeno in dostojanstveno, pa tudi resno in ponosno sredi skozi naš Maribor, da se lahko kot naš jugoslovanski Maribor srečno solnči med ljubkostjo Slovenskih goric in med pravljično idilo tajinstvenih pohorskih gozdov. Viden znak medsebojnih tesnih vezi, ki iso globoko skrite v čutečih srcih, ki se izražajo v enotni volji in kipe kvišku iz iste ubrane narodne pesmi, veže ta naša in koroška Drava, ki je dala eni najlepših jugoslovanskih banovin lepo-doneče ime, nas in nje po čvrstih koroških splavih, splavarjih, kormonih in njih pomagačih iz polpreteklih časov; veže nas z njimi tudi po svojih melodijozmo in skrivnostno žuborečih vodah in valovih, prinašajoč njihove pozdrave iz senčnih gozdov in dobrav, z solnčnih hribov in višav, kjer dela in se poti, orje in koplje, obdeluje in neizmerno ljubi svojo staro, podedovano domačo grudo še vedno slovenski naš koroški oratar.
Pa tudi prav in potrebno je to. Kajti po nemih, brezsrčnih kamenitih mejnikih ločeni od rodnih in krvnih bratov in sestra, s katerimi jih veže isti materini jezik, ista veroizpoved, ista pesem in poezija, ista miselnost, ista duša in srce, bi koroški Slovenci, četudi še tako utrjeni v stoletni borbi za svoje samobitno, narodno življenje, lahko postali suha veja na sicer košatem vejnatem drevesu slovenskega življenja, ako bi nanj ne vlival vedno novega, osvežujočega življenskega soilnca baš naš obmejni jugoslovanski Maribor. Potrebno je to, ker bi vsaka bolezen, rana in izguba, ki bi zadela še vedno zdravo in živo telo koroških Slovencev, pomenila tudi bolezen, rano in izgubo na našem lastnem telesu, ki ga gotovo brezdvomno vsi dobri patriotje želijo ohraniti in videti zdravega in krepkega.
Tista pokrajina, iz ktere prihajajo igralci koroške, od štajerskega profesorja dr. Jakoba Šketa napisane in od koroškega rojaka Špicaria dramatizirane »Miklove Zale«, je klasična domovina najlepše narodne pesmi koroških Slovencev. Med St. Jakobom in njegovim Podgradom in Baškim jezerom so prvič peli pesem »Nmav črez izaro«. Te pokrajine so ob enem klasična tla neusahljive domače narodne tradicije, ki v srcih vseh, do katerih sega, dela in bo tudi v bodoče delala one čudeže, ob kterih se mora razbiti kakor ob trdem skalovju sivih Karavank vsak sovražni sunek. Ko je v plebiscitni dobi tedanji poveljnik jugoslovanske vojske na Koroškem, gledal in poslušal uprizoritev »Miklove Zale« v Borovljah, se je — Hrvat po rodu — spričo krasnega narečja Zgornjega Roža in spričo v srce segajoče vsebine te špe-
t dnevni
cijelno koroške poezije zjokal; kdor se hoče prepričati, da je imel komandant Kvaternik prav, tisti naj si v našem narodnem gledališču v soboto ogleda »Mi-klovo Zalo«, na kolodvoru pa naj s svojo navzočnostjo pokaže, da njegovo srce še bije za one naše brate na Koroškem, ki še vedno veselo in samozavestno pojejo: »Od jezera do vrh planin razlega se veseli glas, s'ovenske pesmi glas.«
Dr. Fr. Mišic.
Koroški igralci prispejo u fTlaribor
jutri, v soboto, dne 16. tm. z brzovla-kom ob 14.45. Vabimo občinstvo, da se udeleži sprejema na glavnem kolodvoru. Pri sprejemu bo sodelovala tudi vojaška godba. Predstava »Mlklova Zala« bo točno ob 20. v Narodnem gledališču. — Vstopnice se dobe v predprodaji pri dne vni blagajni Narodnega gledališča. —
Noua trgovsko-načaljeualna šola o mariboru
Povodom gremijalnega zbora Sreske-ga gremija trgovcev v Mariboru 26. min. meseca je bilo na predlog gremijalnega načelnika g. Janka Kostanjška sklenjeno, da se za vajence tega gremija ustanovi posebna trgovsko-nadaljevalna šola. Pripravljalni odbor te šole, sestoječ iz gg. Kostniška, Lamprehta in Rantaše, je že dovršil vsa potrebna preddela. Kakor smo obveščeni, se šola otvori že prihodnji pondeljek 18. tm. Pouk na tej šoli je določen za poletne mesece in sicer od 1-aprila do konca oktobra vsakega leta vsak pondeljek in četrtek popoldne, tedensko po 10 ur. Šolski okoliš obsega celo področje gremija, ki se krije z območjem okrajnega sodišča mariborskega, iz-vzemši mesto Maribor, za katero takšna šola že obstoja. Izjema velja le za one vajence, ki dokažejo, da še posečajo o-brtno-nadaljevalne šole v Rušah ali Sv. Lovrencu na Pohorju- Pouk se bo vršil na krčevinski osnovni šoli.
S tem je odpravljena vsaj glede trgovskih vajencev neprijetna vrzel, ki je onemogočala obrtniškemu in trgovskemu naraščaju iz mariborske okolice še ono najpriprostejšo šolsko izobrazbo, ki jo dobivajo vajenci že skoro v vsaki gorski vasi v svojih nadaljevalnih šohh. Zasluga za novi zavod gre predvsem agilnemu gremijalnemu načelstvu, ki je zna!o najti takšno obliko šole, da je obisk brez škode za delodajalce omgočen tudi najbolj oddaljenim vajencem. Obžalovati je le, da se je vsled pasivnega zadržanja nekaterih občin ponesrečila akcija za slično nadaljevalno šolo za obrtniške vajence, katera je bila pred leti že tik pred odobritvo. Ali ne bi bilo mogoče te akcije obnoviti?! K temu je treba le malo dobre volje in smisla za vzgojo mladine na stvari prizadetih občin in obrtnih organizacij. —
Izprememba voznega reda mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru.
Na progi Maribor—Celje se spremeni vozni red tako. da odhaja avtobus iz Sl. Konjic ob 12.55 in pride v Maribor gl. kolodvor ob 14.20. Na Progi Maribor—Duplek—Sv. Martin odhaja iz Maribora glavni kolodvor ob 6. zjutraj in pride v Zg. Duplek ob 6.29 in v Sv. Martin ob 6.44. Odhod iz Sv. Martina ob 7.05 in pride v Zg. Duplek ob 7.20 in v Maribor na Glavni trg ob 7.45. Vse drugo na podeželskih progah ostane neizpre-menjeno. Te izpremembe stopijo v veljavo dne 16. t. m.
Društvo mestnih uslužbencev v Marboru
nam sporoča, da se na občnem zboru njegovih članov, ki se je vršil dne 12. t. m., ni razpravljalo o kakih kršitvah službene pragmatike od strani mestne občine in se tozadevno tudi ni napravil noben sklep. —
Novinarski klub.
Drevi ob pol 19. uri bo na vrlu kavarne »Bristol« važna seja. Člani naj pridejo polnoštevilno! —'
blaška akademija klasične gimnazije.
V sredo zvečer so priredili dijaki tukajšnje klasične gimnazije akademijo, ki je zopet dokazala, da uživa omenjeni zavod popolnoma upravičeno sloves glede muzikalne višine. Pevski zbor, ki ga vodi popolnoma samostojno šestošolec Mihelič, je podal vse pesmi brezhibno in ob čuteno, pa tudi orkester se je pod vodstvom sedmošolca Haasa prav lepo izkazal. Iznenadila nas je drama. Igralcem se ni poznalo nikakšno diletantstvo. Pri solistu Goršeku nam je ugajalo globoko občutenje in jasna izgovarjava. Prireditev se je vršila v dvorani Zadružne gospodarske banke. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Opazili smo g. okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha, gospo Maistrovo, g. ravnatelja semenišča, skoro vse predstavnike zavoda, lepo število staršev in ogromno diiaštva. —
Prva letošnja žrtev Drave je postal v sredo popoldne krog 15. neki mladenič, ki se je vozil s sandolino v bližini državnega mostu. Nenadoma se mu je čolnič prevrnil, fant pa je izginil v valovih. Rešitev je bila nemogoča. Šele pozno zvečer je bilo mogoče ugotoviti po očividcih, da je mladenič bil 181etni, že delj časa brezposelni natakar Rudolf Seifried z Ruške ceste 2. Fant je bil navdušen športaš in seveda ni govora o namernem samomoru. Gre za nepredvideno nesrečo: fanta je najbrže zagrabil v vodi krč, ki mu je onemogočil plavanje. Trupla niso še mogli najti. —
Posebno atnbulanco na otoku je uredila rešilna postaja z ozirom na velik dotok kopalcev, ki se je začel pojavljati v soboto in včeraj. Ambulanca bo stalna. —
Koncert nar. žel. godbe »Drave« bo v nedeljo, dne 17. t. m. v mestnem parku mariborskem. Spored: 1. I. Fučik: Koračnica »Zvoki fanfar«. 2. I. StrauB: Valček »Življenje umetnikov«. 3. S. Jenko: Overtura »Kosovo«. 4. E. Hamm: Fantazija »Spomin na Wagner-ja »Tann-hauser«. 5. A. Rdha:	Šopek	slovenskih
narodnih napevov. 6. W. Jurmann: Fox-trott »Veronika, spomlad je tukaj«. 7. E. Stole: Koračnica »Maršal Foch«. — Dirigent: g. Ivan Koudelka. —
Praznik vnebohoda v Mariboru.
Čeprav je padel letos praznik vnebohoda v vladavino ledenih mož, smo imeli pravcato pofetno vreme. Nad mestom in okolico se je bočilo brezoblačno nebo in solnce je vroče pripekalo'. Meščani so se vrgli na vertikalno in horin-contalno turistiko po pravilu »vsak po svoje boga moli«. Vertikalni turisti so se podali na izvidnice na zeleno Pohorje in okoliške griče, da se napijejo čarovitosti romantične okolice, a horicontalni turisti so poiskali številne vinotoče, ki so vzrast li, kakor gobe po dežju. Mesto je bilo popoldne kakor izpraznjeno. Vse je drvelo ven. Največ dotoka je imelo mestno kopališče na otoku, kjer je bila prošlo nedeljo otvorjena kopalna sezona. Vsakih 20 minut je natrnan avtobus vozil goste na otok in tudi Drava, dasi še precej ledena, je bila vsa živa kopalcev, kakor sredi poletja. —
Filmsko predavanje o avtogenskem va-renju
bo — kakor že napovedano — na pobudo obrtno pospeševalnega zavoda Zbornice za TOI v soboto 16. t. m. ob 8. zvečer v kinu Apolo. Predaval bo g. inž. Knez iz Ruš in bo predavanje spremljal 1400 metrov dolg film, ki prikazuje vse podrobnosti iz tehnike avtogenega va-renja. Ker stroške predavanja, ki je namenjeno prevsem kovinarjem in je izrazito vzgojnega značaja, krije imenovani zavod, se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Podjetniki se vabijo, da na to predavanje opozore vse svoje pomožno o-sobje. —
Pogreb ponesrečenega avljatika.
V Splitu je pred par dnevi ponesrečil podnarednik-avijatik Ivan Jerič iz Maribora. Padel je z letalom vred v morje. Davi so ga pripeljali z vlakom v Maribor in bo popoldne ob 17. z glavnega kolodvora pogreb na ma-gdalensko pokopališče.
Karambol dveh kolesarjev.
Na vogalu Smoletove in Ruške ceste sta trčila skupaj dva kolesarja, 19 letni učiteljiščnik Franjo IviČ in 21 letni tapetnik Franjo Lebič iz Krčevine. Prvi si ie poškodoval desno stegno. obe kolesi pa sta znatno poškodovani.—
mmmmmmmmmmmmmmmmmmEagm
KINO
ss—	Grajski: „	====
Danes zadnjikiat: Tino PATIERA v 100% nemškem in zvočnem velefilmu FR A D I A V O L O Od sobote dalje Charli Chaplina naj- S novejši film — 100% zvočni velefilm 3 VELIKOMESTNE LUČI
Od danes dalje:
100% govor, in zvočni nemški šlager
LJUB VNI E X P R E S.
Georg ALEKSANDER. Diana GRAL-LA in tenor Josef SCHMIDT.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19., 21. uri; ob nedeiiah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni	XXVI
APOLO KINO:
Zopet avtomobilska nezgoda.
Sinoči okrog 23. ure so izletniki, ki so se vračali po Koroški cesti proti mestu, na znanem ovinku pri kamniškem pokopališču opazili, da leži v jarku velik tovorni avto tipe »Chevrolet-Truck« št. 2-A-100 nagnjen na levo stran. Pasantje so bili slučajno člani prostovoljnega reševalnega oddelka ter so bili na potu proti mestu. Takoi so pozvali svojo matico in kmalu je prispelo na kraj nezgode dvigalo, ki ie težko vozilo z dvojnimi kolesi dvigni* lo iz jarka, na kar so vozilo prepeljali v gasilski dom. Pri padcu v jarek. se je zdrobila sprednja varovalna šiPa* ki je bila, kakor tudi sedež šofeD’a> oblita s svežo krvjo, vendar ni bilo nikjer sledu o kakem človeku. Med reševalnim moštvom, ki je prispelo na kraj nesreče, je bil tudi 38!etni pasar Alojzij- Krieger, ki je med dviganjem težkega voza zadobil na desni nogi in roki tako težke zmečkanine, da so ga morali opolnoči prepeljati v bolnico. Včeraj dopoldne se je javil pri gasilnem društvu v Mariboru trgovec Ivan Bauman iz Sv. Lovrenca na Dr. polju kot lastnik avtomobila. Ker je šasija popolnoma skvarjena in so poškodovani tudi blatniki, je lastnik odpeljal avto v popravljalnico. Lastniku se ni zgodilo nič, šofer pa se je poreži na zdrobljeni varovalni šipi.
Popadljiv pes je ugriznil v levo roko v Pobrežju 12* letno Vido Selanovo, na Meljskem hribu pa na desni roki vpokojenega generala Antona Lešiča. —
Starešinsko društvo »Triglav« poziva članstvo k udeležbi na triglavan-skem sestanku na Kumu pri Zidanem mostu, ki se bo vršil dne 16. in 17. maja. Odhod z vlakom zjutraj ob petih. —
Od 15. mala
novi vozni reci
za vse proge in avtobusne zveze Slovenije za Din 2.— (po pošti Din 2.50 se pošlje samo proti predplačilu v znamkah) dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Preprodajalci popust.	1400
Iz Ruš.
V	soboto, 16- t. m. bo gostovalo mariborsko gledališče z učinkovito vojno dramo »Karl in Ana« v Sokolskem domu v Rušah, ki je imela pri letošnjih vprizo-ritvah v Mariboru izredno močan uspeh. Zato upamo, da bodo Rušani docela na' polnili dvorano pri tem prvem oficijelnerf gostovanju.
Gospodln Franjo,
znameniti roman Maslja-Podlimbarskegi* se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge V Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cen3 broširani knjigi 140, vezani v platno 172 Din. —-
Društvo državnih policijskih nameščen* cev in upokojencev
hua svoj izredni občni zbor v pondel sK 13. hi v torek 19. tm., obalrat ob 19. “ v dvonni NPMvbnlne zadruge na
,^	(y	listdSt.) —	V" ' j
dnevnega reda naj se vsi člani udeleže
Medcinske zanimivosti
NOV NAČIN ZDRAVLJENJA ŽELODČNIH TVOROV. — SOVRAŽNIK TUBERKULOZE INFEKCIJA S TUBERKLI.
Zdravska statistika dokazuje, da boleha razmeroma jako veliko število ljudi na želodčnih tvorih, radi katerih je človeku onemogočeno vsako delo in ki mu povzročajo hude bolečine. Prehrana je silno težavna, človek vidno slabi in pojavlja se želodčno krvavenje. Metode, po katerih se je ta bolezen doslej zdravila, so silno raznolike. V gotovih slučajih je igrala važno vlogo operacija, v drugih obsevanje, medikamenti, kopeli, dijeta itd.. a ie bil uspeh v jako redkih slučajih
zadovoljiv.
Vstal je v terapiji te bolezni nov Prerok, dunajski zdravnik dr. Knopf-ttacher. V medicinskem tedniku *Wiener medizinische Wochenschrift«, objavlja suhoparno, a presenetljivo Poročilo, da se dado ozdraviti tvori v želodcu in dvanajstniku z visokofrekvenčnimi električnimi tresljaji v štirnajstih dneh in sicer tudi v zastarelih slučajih, ki so se trdovratno upirali 'vsakršni drugi zdravilni metodi.
Dr. Knopfmacher se bavi z učinkom električnih tresljajev na človeški organizem že iz predvojnih časov, je torej v tej disciplini strokovnjak, pa v svojem poročilu ne razlaga nove aparature, ne navaja moči in frekvence električnega toka in bo vse to objavil najbrže v daljši znanstveni publikaciji, pač pa našteva in opisuje jasno celo vrsto slučajev, v katerih se je njegova metoda sijajno obnesla. Opisani potek bolezni izključuje možnost, da bi bila v kakem slučaju bolezen le namišljena, ali pa da bi se bila navidezna ozdravitev bolezni bolniku le sugerirala. Diagnoza je vselej neizpodbitno dokazovala želodčne tvore in po njih povzročeno krvavitev in po izvršenem zdravljenju prenehanje krvavitve, bolečin in nezmožnosti redne prehrane. Vsekakor 'hagocena pridobitev za trpeče člo-veštvo.
Šport
Okužitev rešuje zdravje in življenje. Čudna, nasprotujoča si trditev, ki je pa vendarle resnična. Prof. dr. Dieu-donne iz Frankfurta poroča v »Um-schau« o svojih tozadevnih izsledkih.
Pri kulturnih narodih se okuži sko-roda vsaka oseba v otroški dobi s tuberkulozo. Ako je količina bolezenskih klic, ki jim je kakorkoli uspelo prodreti v človeško telo, majhna, ne povzroča izbruha bolezni, ker so te klice obrambena sredstva v telesu samem premagala. Telo je v tej borbi istočasno produciralo gotovo kohčino protistrupov, ki mu izvrstno služijo v slučaju nove okužitve, seveda, ako ni število novih bolezenskih klic zopet preveliko. Na ta način se telo stopnje-me v vedno večji meri imunizira pro-:
ti tuberkulozi.
Zanimiva je statistika, ki jo podaja v tem slučaju tozadevno raziskovanje na mrličih, ki so umrli radi drugih bolezni in ne na tuberkulozi. Do 5. življenjskega leta je okuženih s tuberkulozo do 18% oseb, med 5. in 14. letom se zviša to Število do 80%. po 18. letih na 90% in je v poznejših letih okužena s tuberkulozo skoroda vsaka oseba. Pripomniti je tu^ seveda, da so se ta raziskovanja vršila v velemestih.	]
Resničnost teh navedb dokazuje popolnoma metoda cepljenja s tuberku-linom. Ako vcepiš v kožo malo količino strupa (toksina), pridobljenega iz bakcilov tuberkuloze — Pirouetova reakcija —, ali ako vdrgneš v kožo ta strup v podobi maže — Moroševa reakcija —, tedaj se pokaže na koži človeka, ki je okužen, ali ki je bil sploh kedaj okužen po jetiki, lahka rdečica. Pri osebah, ki niso bile nikdar okužene, se ta rdečica ne pojavlja. Poizkusi s tema dvema metodama potrjujejo v polnem obsegu gornje številke.
Rahlo obolenje torej povzroča v telesu protistrupe, ki varujejo telo pred resnim obolenjem v bodočnosti.
ISSK MARIBOR : SK RAPID (CELOVEC) 4:0 (1:0).
Včeraj je odigral »Maribor« revanžno tekmo s SK Rapidom iz Celovca- Gostovanje koroških nogometašev je bilo razočaranje. Ne samo iz športnih ozirov, saj so gostje predvajali le skromen nogomet
—	temveč so se tudi obnašali skrajno nedisciplinirano, tako da je bil sodnik dr. Planinšek, ki je bil povsem objektiven, primoran v 12. min. drugega polčasa izključiti dva igralca. Kmalu nato je radi opasnega naskakovanja moral pri stanju 4:0 zapustiti igrišče še tretji igralec in to kapetan gostov. Z ozirom na to izključitev je moštvo Rapida zapustilo igrišče. Prisotno občinstvo je skrajno nešportni nastop gostov, kakršnega doslej od avstrijskih moštev nismo bili vajeni, glasno obsojalo. S pričami, zlasti iz vseh vrst mariborskega moštva, pa je tudi dokazano, da so gostje tudi žalili s psovkami »windische Munde itd.«, ki je pač edinstveni primer na športnem polju. Ta tekma bo seveda še predmet razpravljanj pri zeleni mizi, pri ZNP in JNS in zahtevamo, da se krivci eksemplarično kaznujejo in da se avstrijski nogomet tako dolgo bojkotira, dokler slovenski nogometaši ne dobijo zadoščenja’.
Gostom e bil odstop, ki bi sicer imei za nie neprijetne materiialne posledice, olajšan s tem, da il/n je bil honorar Izplačan že v polčasu in so * njim po tekmi takoj odkurili.
Zanimiue izjaue japonskega filmskega magnata
Te dni se je mudil v Hollywoodu znani japonski filmski magnat Yoshihice Ta-mura, ki je obenem tudi izdajatelj največjega japonskega filmskega časopisa »The Movie Times«. Mr. Tamura je dal °h priliki svojega bivanja v Hollywoodu n°vinarjem prav zanimive izjave o film-sk&m življenju na Japonskem. Japonska ima 1400 kinematografov, ki so po večini preurejeni za zvočne. V 260 kinematografih so na programu tudi neja-Ponski tonfilmi, dočim dajejo v ostalih izključno filme iz japonskega življenja, ki so snimani na Japonskem. Kar se tiče produkcije, je na Japonskem sedem študijev in to 6 v Kyotu in eden v Tokiu: od teh sta največja »Nikkatsu« in »Shochiku«. V teh študijih izdelajo letno okrog 700 filmov. Poedini film stane povprečno 20 000 jenov ali 10.000 dolarjev, kar znaša v našem denarju Din 560.000. Največji filmski igralci Japonske so: Denjiro Okawaciki, Denmei Lu-zuki, od ženskih pa Sumiko Kurichima. Tem igralcem plačujejo 2.000 jenov ali 50.000 dinarjev mesečno. Izmed nejapon-skih je najpopularnejša Greta Garbo, s Čije popularnostjo se ne more kosati niti ena japonska igralka, čeprav je treba računati tukaj z veliko razliko v rasi. Vsaik film Grete Garbo na Japonskem Pornenja veliki filmski dogodek ter mu '6 že v naprej zasigurana dobra zasedba. Lastniki kinematografov se kar trgajo za njene filme, tako da se igrajo Cieni filmi tudi v onih bioskopih, ki igra-J? Izključno japonske filme — ali Greta Garbo je častna izjema. Zmagala je ka-*or povsod po svetu, tudi na Japonskem.
2 raketo v 13. mesecih do solnca
S problemi astronautike se bavijo da-es vedno bolj in bolj resni znanstveniki r. kakor W. Kaemnfert, gradijo na hi-
potezah svoje fantastične »pravljice«. Tako je predpostavil profesor Stewart, da bodo zgradili tehničarji vsemirsko raketo, ki bo preletela na uro 15.000 kilometrov. S tako raketo bi trajalo potovanje od zemlje do solnca 13 mesecev. Profesor Stewart hoče, da bi ostal potnik na solncu živ, ter je izračunal, da bi moral funkcijonirati v tej vsemirski ladji aparat za hlajenje, ki bi porabil napram našim zemeljskim razmeram v vsaki sekundi za dve in pol milijarde dinarjev energije. Ta vsemirska raketa bi preletela v času treh minut skozi zemeljsko atmosfero, čez tri dni bi dosegla lunino pot, tri in pol mesece bi rabila do Venerine, odnosno 8 mesecev do Merkurjeve poti. Odtod bi rabila do solnčne korone še zopet štiri in pol meseca. Korona je tako prostrana, da bi jo preletela raketa šele v dveh tednih. Kromosfero, ki jo obkrožuje korona, bi prešla v eni uri; za prehod skozi fotosfero bi rabila samo štiri sekunde, tedaj pa bi prispela do površine solnca samega. Vendar se tukaj ne bi ustavila, ampak bi to storila šele po 42 urah baš v središču solnca, oziroma v središču našega planetnega sistema. Zakaj je brzel prof. Stewart baš do središča solnca, kdo bi to vedel? Mogoče zato, da bi bila fantastičnost te vse-mirske ladje še bolj fantastična. Ni izključeno, da se ho našel kakšen brezposelni ali sanjaški astronom, oziroma astmnautik, ki bo izdelal celo vozne rede za promet vsemirskih raket med poedinimi zvezdami in na papirju skonstruiral neslutene aparate, prilagodene razmeram na poedinih p!anetih v svrho očuvanja dragocenega življenja pustolovskih potnikov.
Pred poroko.
Ženin: »Marička, verjemi mi, prav nič se mi noče, izpovedati se tvojemu očetu svojih dolgov. — Manjka mi poguma.«
Ona: »Za boga, kaki strahopetci ste moški. — Tudi oče se boji, povedati ti svoje dolgove.«
ISSK Maribor re?.:SK Svobod« ksoib. !
3:1 (3:0).	,
V	predtekmi le Msriiorova rezerva • zasluženo zmagala sad kombiniranim I moštvom Svobode v razmerju 3:1. Sodil! je dobro g. Vesaaver.	*
ISSK M&rSbPr f. m1ad,:3K Rapid I. mlad.
5:0 (3:0).
Dopoldne se je vršila na igrišču Maribora pniate"®ika tekma ISSK Maribor mlad.:SK Rapid mlad. Igralci moštva ISSK Maribora so izenačili s svojo dobro formo in so sigurno porazili nasprotnika v razmerju 5:0.
. Druga mladina ISSK Maribora pa je igrala s SK Železničarjem II- mlad. neodločeno 2:2 (0:2).
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Gradjanski:Hašk 2:0 (0:0). Tekma za državno prvenstvo.
Gradec: mednarodn tekm Gradec: Zagreb 7:2.
Dunaj: Rapid:SK Židenice (Brno) 6:2 (4:1).
Pariš: Meddržavna tekma Francija: Anglija 5:2 (3:1).
Celje: SK Celje:SK Slovan (Ljubljana) 4:4 (3:3).
Lahkoatletski miting v Ljubljani.
Včeraj je ASK Primorje priredil junior-ski lahkoatletski miting. Doseženi so bili naslednji rezultati: Tek 100 m: 1. Ribnikar (P) 12.4; met kroglje: 1- Černetič (P) 12.39 m; skok v daljavo z zaletom: 1. Černetič (P) 5.57 m; tek 1000 m: 1. Ogrin (P) 2. 53.6; troskok: 1. Raič (P) 11.73 m; met diska: Černetič (P) 36 m; skok v višino: 1. Raič (P) 1.45 m; tek 200 m: l. Kovačič (P) 25:1; štafeta 4Xioo m: j, aSK Primorje 51:3.
nov in zakuska gostov. Popoldne družabni sestanki prijateljev tenisa. Za otvo ritev vlada med občinstvom veliko zanimanje.
Prvak Slovenije SK Ilirija v Mariboru.
V	nedeljo dne 17. V. gostuje v Mariboru po dolgem presledku zopet moštvo, ki igra nogomet boljše kvalitete. Je to moštvo mnogoletnega prvaka LNP SK Ilirija, ki odigra prijateljsko tekmo z mariborskim SK Železničarjem. O moči prvaka Slovenije nam skoro ni treba pi-
i	sati. Poznan nam je že iz prejšnjih let. Delno oslabitev v zadnjem letu je moštvo že prebolelo in se nahaja trenutno v formi kot še nikdar- To pričajo tudi zad-nj> rezultati; neoporečna zmaga 2:0 nad prvakom Zagreba SK Gradanskim in nezaslužen poraz 2:2 v Zagrebu po državnem prvaku Concordiji, kar priznavajo na čudo tudi zagrebški poročevalci. Nadalje zmaga nad ASK Primorje 3:2 in nad graškim Haikoah 6:0.
Tudi Železničarji so v zadnjih, posebno prvenstvenih tekmah, pokazali res kvalitativno dober nogomet. Zavedajo se naloge, ki jih čaka, to je da častno zastopajo tukajšni šport napram Ljubljani. Pri tej tekmi bodo glavni stebri moštva Fran-geš, Ronjak in Wagner odigrali za svoj klub 100. tekmo.
Tekma se bo vršila na igrišču Maribora v ljudskem vrtu z začetkom ob 15.
—	V predtekmi, ob 13.30, nastopita old boy moštvi SK Rapid :SK Železničar. Obe moštvi boste sestavljeni iz starih rutinerjev, nekdanjih reprezentantov Maribora, kar jamči za lep šport. Ob 16.30 igrata rezervi Maribora in Železničarja prijateljsko tekmo.
SLOVESNA OTVORITEV TENIS-IGRIŠČ ISSK MARIBORA.
V	nedeljo, 17. t. m. se bo vršila slovesna otvoritev novih tenis - prostorov in garderobe. Vsa dela so končana. Garderoba je opremljena luksurijozno, elektrika, tuši, telefon; ves komfort je na razpolago gostom. Krasen je pregled igrišč s strehe, ki je ravna in namenjena za solnčenje članov; ter je narejen tudi poseben tuš. Maribor je z izgraditvijo teh novih igrišč in garderobe ogromno pridobil ; sedaj bo tudi mogoče prirejati ten-nis-turnirje v velikem stilu. 2« 23. t. m. pričenja turnir za prvenstvo Dravske banovine, na katerem se sestane vse, kar v belem športu Slovenije kaj pomeni. — Program otvoritve je sledeč: Ob 10.30 svečana blagoslovitev prostorov po stolnem vikarju g. Mundi; ob 11. pričetek tnixed double turnirja vseh klubovih čla-
Sakotetm
Članski sestanek Sokola I.
Za člane Sokola Maribor I se bo vršil v nedeljo dne 17. maja ob 20- uri v telovadnici inž. podoficirske šole članski se-staneik, na katerem bo predaval prosve-tar prof. R. Kenda.
Mariborska župa SKJ
poziva vsa bratska mestna in okoliška društva, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže sprejema koroških bratov. V civilu z znaki! Zdravo!
Dolarska princesa Je poročila reveža.
Redko sicer — in vendar se zgodi. Tak izreden slučaj je bila nedavno poroka večkratne milijonarke miss Friderike Fryjeve, ki si je vzela pisarja, ubogega kot cerkvena miš. Miss Fryjeva je bila adoptirana kot hčerka od bogatega impresarija Johna Hemminga. Nedavno je postala polnoletna in je tako dobila pravico, da sama razpolaga s svojim premoženjem. Njen prvi čin je bila poroka z revežem. Svatbo je priredila nevesta z vsem sijajem. Od njene palače pa do cerkve, kjer se je izvršil obred, so improvizirali palmov drevored, po tleh pa so bile razprostrte dragocene preproge. Svatba je stala več stotisočev dolarjev. Na poročno potovanje je šel mladi par
v Evropo.
Na 60 let roblie
je bil v Pistoji v Italiji obsojen fašistični milijonar, posestnik Capellini, ki je studenec na svojem posestvu zastrupil, tako da je po uživanju zastrupljene vode 22 oseb umrlo, nad 120 pa so jih morali z znaki težkega zastrupljenja prepeljati v bolnico.
Stran 4.
Mariborski V H C E R N I K Jutra
v lvl a r i d o i ti, dne 15. V. l93tj
 _ - --------------------------------------------
M. Zeraccoi
V senci jezuita
Zgodovinski roman.
136
Takoj prvi večer po prihodu je šel Tribulet v spremstvu svojih prijateljev študirati grajsko okolico.
Videč razkošno pročelje gradu, so spoznali naši prijatelji jasno, da je napad mogoč edino od strani parka.
Dvorišče je bilo dobesedno nabito z oboroženci.
Na vse strani so hiteli velikaši in oficirji.
Pri vratih je stražila številna in dobro oborožena četa.
Tribulet je potegnil znance s seboj; šli so krogin-krog širnih poslopij, ki so dremala včeraj še v zapuščenosti, danes pa so bila polna življenja, kakor grad Trnjulke, ki se je nenadoma vzdramil ob čarobnem do-tikljaju dobrotne vile.
Pač pa je bilo v parku in v njegovi bližini vse mračno In tiho.
Stopali so ob zidu.
Z druge strani so slišaili tu pa tam burne klice Straž, ki so odgovarjale druga drugi.
Ragastan si je korakajo ogledal zidovje.
Bilo je visoko in skoraj povsod jako gladko, tako, da je bilo nemogoče splezati nanj brez lestvice.
Prišli so prav zadaj v park.
Tam je bil zid ponekod v slabem stanju.
Tu in tam je bil izpadel kamen; v steni so zijale luknje.
»Tu gor bi splezal kakor po lestvici« je dejal Spa-dakapa.
»Pa splezaj!« je odgovoril vitez de Ragastan.
V par trenutkih je bil Spadakapa na vrhu zidu; legal je na trebuh. Pozorno je zrl v notranjost vrta.
V nočnem mraku je videl skoraj tik pod seboj kakih deset korakov daleč, svetlikanje orožja.
Bila je ena izmed straž, ki so se izprehajale po parku.
Spadakapa je zlezel doli, delaje čim najmanj šuma, ter povedail, kaj je videl.
»Pojdimo dalje,« je velel Tribulet.
Toda dalje stran je bil spet zid trden in gladek-
Vrnili so se ta večer, ne da bi bilo mogoče poizkusiti kaj.
Drugi dan in naslednji dnevi .niso potekli nič dru-»ače; vsak večer je bila straža na edinem mestu, kjer je bilo mogoče zlesti na zid.
Sleherni izmed četvorlce je premišljal s studom, da bo treba ali ubiti človeka, ki ne sluti nič hudega, ali pa odreči se podjetju.
Tako je minilo deset smrtno dolgočasnih in nestrpnih dni.
Manfred je obupavali: bal se je, da zblazni od obupa. Govoril je že, da gre v grad ob belem dnevu ter loti kralja samega in ga primora, da potegne meč proti njemu.
Na večer enajstega dne sta se pomenkovala Ragastan in Tribulet s tihim glasom.
»Treba je nekako končati to čakanje!« je rekel Tribulet mračnega lica.
»Razumem vas... stražo misilite...?«
Tribulet je skomignil z ramami.
»Saj ni ndobene možnosti storiti drugače,« je dejal.
»Torej prevzamem jaz to delo,« je rekel Ragastan hladnokrvno.
Upal je, da se mu posreči pasti po vojaku in mu zamašiti usta dovolj naglo, da ne bo mogel zakričati — in ga torej ne bo treba ubiti...
In tako so se vrnili tovariši že enajstič na svoje mesto pod zidom.
Ura se je bližala deseti.
Oster dih je pihal skozi gole veje parkovih dreves.
»Jaz zlezem gor,« je dejal Ragastan, ko so prispeli na ugodni kraj.« Kakor hitro bo opravljeno, vas pokličem- Sledite mi drug za drugim — potem bomo videli, kaj se da storiti...«
Ves bled od misli, da bo mccail nemara ubiti nedolžnega človeka, se je Ragastan približal zidu.
Ta hip se je oglasil v dalji budni klic.
Ponavljaje se, je prihajal bliže in bliže.
Naposled ga je ponovil tudi vojak, ki je stal Raga-stanu nasproti na drugi strani zidu.
Tribulet se je zdrznil, ko je zaslišal glas tega vojaka.
Planil je k Ragastanu in ga prijel za roko.
»Počakajte,« je dejal, »pojdem gor-«
In preden mu je mogel vitez zabraniti, je splezal Tribulet po zidu, kazoč pri tem spretnost, ki je nihče ni slutil.
Par trenutkov nato je bil na vrhu stene; mignil je prijateljem, da naj molče, kolikor le morejo.
Kakor je storil prvi večer Spadakapa, je legel tudi Tribulet s trebuhom na zid.
Razločno je videl stražnika, slonečega nepremično na ročniku haleparte.
In s tihim glasom je zaklical Tribulet;
»Ludvik!«
Vojak se je zdrznil.
»Kdo me kliče?« je zaklical.
»Govori tiše... In bliže stopi •.. tako! Ali ne poznaš prijatelja? Jaz te pa nisem pozabil, smrt božja!«
»Gospod Tribulet!« je šepnil vojak, spoznavši glas. »Saj so pravili, da ste v bastilji!«
»Oho! Kdo pa je vedel to?«
»Ves svet! Gospod De Mongomeri vas je vendar sam aretiral in vas odvedel v bastiljo k sv. Antonu!«
»Vraga! No, vidiš, če sem bil v bastilji, sem pač zopet zunaj!«
»Tak ste ušli!« je rekel osupli Švicar mašinalno.
»Prav nalašč zato, da poprašam tebe, ali se ti še zmerom hoče videti goro Jungfrau, poslušati planinski rog in objeti svojo zaročenko... kako ji je že ime?«
»Katica!...«
»Da, Katica. No, dobri Ludvik, ali se še spominjaš, kaj sem ti obljubil v Luvru?«
»Kako, vraga, se ne bi spominjal! Saj mislim samo na to; čisto ste mi zmešali možgane... Tisoč tolarjev!«
»Po šest pariških Hver! Toliko denarja, da si moreš postaviti hišo v svoji rodni dolini, poročiti svojo Katico in živeti mirno ter množiti zarod malih Ludvikov!«
»Gospod Tribulet,« je rekel vojak, »zopet ste me prišli izkušat!...«
»Nikakor ne! Prišel sem ti samo povedat, da sem pripravljen izpolniti svojo obljubo.«
»Zaradi tisoč liver? ...«
»Treba ti je samo priti ponje.«
»Kam pa?...« je vzkliknil vojak, ves v ognju.
»V gostilno k Velikemu cesarju Karlu.«
»Kdaj? .. •«
»Kadarkoli hočeš l«
»Ah, res ste dober človek, da se trudite nalašč zato...«
»Saj sem ti obljubil, da te osrečim in storim boga« tega!«
»Res je; toda jaz nisem ime! prilike vam storiti uslugo, ki ste si je želeli od mene, in zato sem mislil čisto...«
»Saj te poprosim za drugo uslugo, dragi Ludvik.*
»Ah, ah!« je dejal Švicar, ves razočaran-
»In ta druga usluga je mnogo manj nevarna od prve, ki si mi jo bil že obljubili... Toda siliti te nto' kor nočem. Saj ne manjka med stražniki Švicarjev, ti komaj čakajo, da bi si mogli pošteno zaslužiti tisoŠfr ver s tem, da store dobro delo...«
»Dobro delo, ki me ne privede nikamor drugaifl* kakor na vešala!«
»Brez dvoma, če boš neroden in če ne boš imel denarja. Toda ti, Ludvik, si spreten človek, in tudi denarja boš imei dovolj. -.«
»Tisoč tolarjev!...«
»Da prideš v Švico... v svojo krasno Švico to nje zelene doline.. •«
»Kaj moram storiti,« je vprašal Ludvik.
»Samo dve minuti boš zaprl oči in si zamašil ušesa...«
»Gospod Tribulet!«
»Daj, odloči se naglo!«
»Torej hočete priti skrivaj v grad?«
»Da!... In hočem te tudi vprašat za nekaj, karmi morebiti lahko poveš- Tako, to mora biti za nameček.«
»Povejte, kaj?«
»Ali si slišal govoriti o neki deklici, ki jo je da! kralj privesti v ta grad — ravno na predvečer dne, ko je prišel sam?«
»Gotovo mislite gospo vojvodinjo Fontenblošiko?«
»Da!« je rekel Tribulet v silnem razburjenju. »Uboga gospodična! Silno žalostna je videti...«
»Oh,« je vzkliknil Tribulet, »torej si jo videl?«
»Dvakrat v dveh dneh, ko sem stal na straži * bližini gradu; prišla se je bila izprehajat v park?«
»Sama?« je vprašal Tribulet, zadihavaje se.
»Ne; dve dami sta bili z njo.«
»Pa je šla daleč v park?«
»Oh, ne...«
»Ludvik, alii hočeš zaslužiti ne le tisoč tolarjev, marveč dvakrat trikrat toliko — vse, kolikor imam-1 Ali hočeš biti bogatejši od marsikaterega meščan*? Povej, ali hočeš?«
»Tiho!« je rekel Ludvik s pritajenim glasom-Tribulet je zaslišal bližajoče se korake.
Bila je obhodna straža.
Stisnil se je na zid z vso svojo dolžino; srce mu j« zamiralo od srčne misli, da bo storil Ludvik vse, karkoli mu poreče.
Zakaj to, da je rekel Švicar, naj molči, je že pomenilo, da sprejme njegovo ponudbo.
Straža, ki jo je vodil oficir, je menjal z Ludvikom par besed, nato je šel dalje...
»Kdaj boš zopet na straži, Ludvik?«
»Pojutrišnjem.. •«
»Ravno na tem kraju?«
»Najbrže se mi posreči ukreniti tako.«
»Dobro. Ali lahko prevzameš nalogo, da e pribil* žaš jutri vojvodinji Fontenbloški?«
(Nadaljevanje orib.l
Stanovanje,
2 do 3 sobe s kopalnico v bližini parka ali sredini mesta, iščem za takoj. Naslov naj se pusti v upravi lista. 3001
Kuharica
ki bi opravljala tudi druga domača dela, se sprejme k družim 2 oseb. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. 3003
V novi vili pri artilerijski kisarni oddam opremljeno sobo oficirju. Naslov v upravi lista.	1410
)ve štirisobni stanovanji,
opremljeni z najmodernejšim konfor-tora se odda v najem v juniju. Naslov v upravništvu lista.	1412
Starejši mož pa še čvrst
išče mesto inkasanta ali kak sličen posel v mestu Mariboru in okolici. Položi kavcijo. Ponudbe pod »Inkasant« na u-pravo »Večerntka«.	1404
Dvosobna stanovanje
s kuhinjo oddam takoj boljši mirni stranki. Betnavska c. št. 23.	1405
Učenca za brivsko obrt
sprejme takoj brivnica Aleksandrova c. 22.
Fr.
Novak,
1390
mRSčIbI
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor. Gosposka 25-
Pri trebanln dr«. ra*r. loterije XX!. kola - V. razreda, dne 13. maja so bili islrebanl naslednji večji dobitki (za eventualne napak« so ne odgovarja.) a X Din	200.000,—:	66322.
2 X Din	30.000.—:	94684,
2 X Din	20.000.~t	89264,
IX Din 10.000.—: 45034, S0375, 51787, 75216. 93682,
2 X Din	4.000.—:	1062.	11100,	20342,	48119,	51707,
60362, 73197. 78535, 78980, 79165, 2 X Din	2.000.—:	664,	46?5,	10552,	14873,	15258,
15430, 15852,	16614,	17304,	17530,	21584,	22330,	22927,	24139,
28855. 29845,	35921,	36966,	39096,	39337,	39736,	41402,	45283,
55033, 55925.	57331,	61720.	63817,	64039,	65583,	66909,	68223,
70444, 71625,	71635,	73553.	76140.	7*7008,	80299,	80307,	82481,
84268, 84468, 86316, 86982, 90469. 95120, 97483.
Prihodnje frebanle dne 15. maja 1931.
Oddam lepe sobe
z eno posteljo, eventuelno z dvema. Sodna ulica 26, vrata 2-	3002
SOKLIČ
$»n droS^
sastopniki te sprejmejo
II
Novo!	Novo!
Fr. Maseli Podlimbarski
GOSPODIH FRANJO
Cena brofi. knjigi Din 140, v platno vezani Din 172
V knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13
Vino
iz vinske razstave v stekle*
nicah in sodčkih prodaja od sobote od 8. ure naprej v dvorani ,Union1
po zniiani »ni
VINARSKO DRUŠTVO
Poročilo Iz kolekture ANTON GOLEŽ, Maribor. Aleksandro« va cesta 42. — Žrebanje 13. maja 1931. (Za event. tiskovn# napake se ne odeovarja.)
200.000 Din srečka štev. 66,322,
30.000 Din	srečka	štev.:	94.684,
20.000 Din	srečka	štev.:	89.264,
10.000 Din	srečke	štev.:	45.034,	50.375,	51.787,	75.216.
93.682,
4.000 Din	srečke	štev.:	1.262,	11.109,	20.342,	48.119.
51.707, 60.362, 73.197, 79.165. 78.980.
2.000 Din srečke štev.: 664, 4615, 10552, 14874, 1525». 15430,	15852,	16614,	17304,	17530,	21584,	22330,	22927,	24139.
84268,	84468,	86316,	86982,	90469.	95120, 97483.
70444,	71625,	71635,	73553,	76140,	77008,	80299.	80307,	82481.
55033,	55925,	57331,	61720,	63817,	64039,	65583,	66909.	68223.
28855,	29845,	35921,	36966,	39096,	39337.	39736,	41402,	4528*
Prihodnje žrebanje dne 15. maja 1931.	_
Izdaja KongotcU »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA
v Maribora.	-	*	^	^	   '	"	v-	’	'