Posamezna Številka 10 vinarjev Slev.236. v LMaH t petet 6. mri raa urnim. s Velja po pošti: se Za oelo leto naprel . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35"— V Ljubljani oa dom: Za oalo leto napre) . . K 24'— za en mesao „ . . „ 2'— V opravi pretentan metttio „ 1*70 5 Sobotna Izdaja: s ca oelo leto ....... 7'— sa Nemčijo oeloletno . „ S*— a ostalo Inozemstvo. - 12'— Inseratt: Ka o stolpa a petitvreU (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... ,, 13 „ sa večkrat primeren popnst. PerotiH oaailli, zahvale, ssortnice ill: enostolpna patltvrata po 2J vin. ■ Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni red. par Uredništvo )e v Kopitarjevi nllol štev. B/HL Rokopisi se ne vračajo; netranktrana pisma sa ne => sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen iist n slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 34.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Opravniškega telefona št. 188. Kroaui Balkan. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. oktobra. (Kor. ur.) Uradno Se razglaša: Naše čete so včerai prodirajoč iz bel-grajske okolice proti jugovzhodu z naskokom vzele trdnjavsko utrjene postojanke na Cerino Brdu, Cunaku in Stazari. Sovražnik, kateremu je bilo po pripovedovanju ujetnikov zapovedano, naj se drži do zadnjega moža, je bežal v nerednem begu proti gori Avala in v prostor južno od tam. Njegove izgube so izredno velike. Naši težki artiljeriji gre, kakor vedno ob podobnih vojnih činih, tudi ob tem uspehu slaven delež. Ravno tako ugodno napredujejo napadi naših zaveznikov ob spodnji Moravi. Iztrgali so sovražniku utrdbe ob zahodni, severni in vzhodni bojni črti pri Požare vcu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 14. oktobra. (Kor. ur.( Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Naše čete prodirajo južno od Belgrada dalje. Vzete so utrdbe zahodne, severne, vzhodne in južnovzhodne bojne črte v obliki trdnjave zgrajenega kraja Požarevac. Najvišje vojno vodstvo. X X X Požarevac jc sedež srbskega, okraja Požarevac, ki obsega 4157 km- in ki šteje 231.000 prebivalcev. Mesto leži do 7 km vzhodno od Mora ve in 15 km južnovzhodno od izliva navedene reke v Donavo ob vznožju gore Sopot. V miru jc štelo mesto 13.000 prebivalcev. Utrjen tabor Požarevac tvori važno križišče cest, ki vežejo dolini Mlava in Moravo. Južno od mest leži žrebčnrna Ljubičevo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 12. oktobra. (K. u. Zakasnelo.) Agence Telegraphiquc Bolgare poroča: Srbske čete so prekoračile mejo in so poizkušale včeraj zasesfi vrhova Kovička glava in Rosoviti Kamac, ki ležita na bolgarskem ozemlju zahodno od Bjelogradči-ka. Vnel se je boi, ki je trajal cel dan. Bolgarske čete so odbile sovražnika in so zasedle nato imenovana vrha. Sofija, 13. oktobra. (Kor. ur.) Agencc Telegraphiquc Bulgarc poroča: Uradno sc razglaša: V zvezi z že javljeno kršitvijo bolgarskega ozemlja pri Bjelogradč?ku so poizkušali Srbi danes ponoči »pasli v več krajev ozemija Trn, Bosilegrad in Kjasiendil. Nameravali so zasesti bolgarske strategične točke, ki branijo pot v Sofijo, Srbski poizkus so preprečile bolgarske čete, ki so bile postavljene blizu ogroženih točk. Danes popoldne se je posrečilo, da so naše čete prepodile Srbe, a v nekaterih krajih se še boji nadaljujejo. Dozdaj znane izgube Bolgarov znašajo 18 mrtvih, približno 30 težko in 160 lahko ranjenih vojakov. v v v X X X Bjelogračik leži v severnoza-hodni Bolgariji nasproti Knjaževcu. Trn Bosilegracl in Kjustcndil ležita v Bolgariji južnozahodno od Sofije. Kjusten-dil je prvo bolgarsko mesto ob veliki cesti Skopi je—Kumanovo — Palanka — Sofija. Bosilegrad leži severnozahodno od Kju-stendila. XXX Naš napad na pogorju južno od Belgrada jc zopet znatno napredoval. Srbi so bili vrženi iz svojih trdnjavam podobnih postojank na južni fronti Belgrada in so se morali vsled težkih izgub 8 do q km umakniti nazaj na višino Avala, ki jc kakih 15 km oddaljena od donavsko-savskega mostu. Naša dosedanja fronta v kotu, Id ga tvorita Sava in Donava, jc bila široka kakih 20 km. Včerajšnji uspeh jo je razširil na 30 km, I o sc pravi z drugimi besedami: Mi lahko sedaj naše sile uspešnejše razvijemo, mi lahko postavimo več čet v boj. Od gore Avale (565 m) do Belgrada je, kakor rečeno, 15 km; most čez Donavo in Savo in mesto Belgrad sta bila šc vedno izpostavljena srbski težki artiljeriji. Sedaj je to izključeno. Vse tc okoliščine obetajo dobro naj^redovonje nadaljnih operacij, ki jih morajo izvesti čete armade generala Kovesza. Čete armade Gallwitz so utrjeno mesto Požarevac obkolile od vseh strani in vzele zunanje utrdbe. Vzhodno od Poža-revca so nemške čete že predvčerajšnjim prekoračile cesto Požarevac—Gradište. Sovražnik skuša z ljutimi protinapadi ustaviti nadaljno prodiranje. X X X SR3SKO POROČILO O BOLGARSKEM NAPADU. London. Iz Niša se poroča, da je bila napadena železniška proga ob zgornjem Timoku v torek zgodaj zjutraj. Srbi ccniio število Bolgarov na 50.000 do 60.000 mož, ki sc jim mora prišteti še. do 10.000 četa-šev. Napad jc presenetil in jc bil izveden z močnimi silami, srbske sprednje straže so se morale povsod i umaknili. Ko so prekoračili Bolgari mejo, so sc razprostrli v obliki pahljače, tako da sloje zdaj v široki črti nasproti srbskim obrambnim čelam ob reki Timok. Dalje sc poroča, da so prekoračile bolgarske čete srbsko mejo tudi ob zgornjem teku reke Nišava, kjer se bije ijui boj s srbskimi baterijami, ki varujejo mejo. Bolgari razpolagajo z močno artiljerijo. KAKO PRODIRAJO NAŠI V SRBIJO. Berlin. »Berliner Tageblalt« poroča iz vojnega časnikarskega stana: Močni oddelki zavetnikov so došli ob spodnji Drini do Mačvc in so tik za petami umikajočemu se sovražniku z zahoda vdrli v Mačvo. Za vzhodne vhode močvirja pri Šabcu se je bil ljut boj, stotine mrtvih Srbov pričajo, kako da je bil tu boj krvav. Južno od Belgrada podi K.oves/.ova armada sovražnika iz ene brambne nostojanke v drugo, ob obeh straneh reke Moravč sc pa ved o bolj bliža Gallvvitzova armada utrjenemu Po*arevcu. Nemški iu avstrijski pionirji grade stalne prehode čez Savo in Donavo. Bukarešt, 14. oktobra. Civilno prebivalstvo zapušča ozemlje izhodno ocl Mlave. Dunaj. >8 Uhr Blatt« poroča: Naši pionirji so zopet zgradili večje število mostov čez Donavo in Savo. NASTOP ARTILJERIJE PROTI SRBOM. Budimpešta. Politika Hirado poroča iz Sofije: Cambana« poroča iz diploma t\čnih krogov, da je bila artiljerija ob prodiranju proti Srbiji močnejša kakor ob predoru pri Dunajcu. Ob Savi in Donavi so zbrali topove. Po strašni artiljerijski pripravi so pričeli zavezniki prodirati. Ob bolgarski meji zbranim srbskim četam so hitro zapovedali, naj odrinejo lakoj v Srne-derevo, a so morale opustiti svoj načrt, ker so Nemci bili že med tem Smederevo NOVA NEMŠKA ARMADA. Genf. »Journal de Genove - poroča, da Nemci organizirajo novo armado. Ne ve sc še, čc odrine na francosko ali na balkansko bojišče. KRAGUJEVAC NIČ VEČ DOVOLJ VAREN. Curih, Švicarski listi poročajo iz Mila-: na: Srbsko vojno ministrstvo se ie prese-! blo s kraljevsko rodbino iz Kraguievca v t Podujcvo. j X X >•'. NAŠA OFENZIVA PROTI ČRNIGORI. Geni, 14. oktobra. Istočasno s srbsko ofenzivo osrednjih velesil se je pričela ludi ofen 71V 8. proti Črnigori od strani avstrijskih čet. Defcnzivo Črnogorcev vodi kralj Nikita. Cftinje, i4. oktobra. Čmagora je do-i bila od Ilalije težko artiljerijo. s / \ v X /\ X SRBSKO - BOLGARSKA VOJSKA SE PRIČELA 14. OKTOBRA OB 8. URI ZJUTRAJ. Dunaj, 14, oktobra. (Kor. ur.) Politična korespondenca je obveščena po kraljevskem bolgarskem poslaništvu: Srbske čete so bile prekoračile dne J2. in 13. t. m. pri Kjustendilu, Trnu in Bjelogradčiku bolgarsko mejo in so napadle bolgarske čete. Uneli so sc ljuti boji, ki še trajajo. Zaradi lega presenetljivega napada izjavlja bolgarska vlada, da sc nahaja Bolgarija od danes, 14. oktobra ob 8. uri zjutraj, v vojskincni stanju s Srbijo. Dunaj, 14. oktobra. Včeraj ob 11. uri dopoldne jc došla tukajšnjemu poslaništvu brzojavka, s katero jc obvestila bolgarska vlada poslaništvo o vojnem oklicu kralja Bolgarov z vojno napovedjo Srbiii. Takoj, ko se je bila prečitala brzojavka, se jc bit podal bolgarski poslanik Tošev v zunanje ministrstvo, da je naznanil vojskino napoved Bolgarije Srbiji. Vojna napoved sc utemeljuje s stalnim vznemirjanjem bolgarske meje po srbskih četah. OKLIC BOLGARSKEGA KRALJA. Sofija, 14. oktobra. (Kor. ur.) Agencc Tclcgraphiquc Bulgarc poroča: Kraljev oklic poziva ljudstvo in armado na obrambo po zavralnem sosedu oma-deževanih domačih tal in za oprostitev bratov, ki sc bore pod srbskim jarmom. Oklic opozarja na napore kralja in vlade, da bi se bil ohranil mir, s katerim sc jc nameravalo vzore bolgarskega ljudstva j uresničiti po poli nevtralnosti in doseči pripoznanjc krivice pri obeh vojskujočih se skupinah, ki jc bila zadana Bolgariji z delitvijo Macedonije, katere največji del bi moral tako po pripoznanju sporazumnih kakor tudi centralnih velevlasti pripadali Bolgariji. Napasti hočemo Srbe istočasno s hrabrimi armadami cesarstev osrednje Evrope. POLOŽAJ ZA SRBE ZELO KRITIČEN^ Berolin. Lokalanzeiger« objavlja poročilo pariškega Journala« z dne 11, t. m. iz Niša: Položaj na srbskih bojnih črtah jc skrajno kritičen. Nemci in Avstrijci vozijo s seboj veliko množino težkih topov. Vlada v Nišu izjavlja, da moraio sovražniki prodreti le čez mrliče 300.000 Srbov. PRITISK NA SRBSKE ČETE. | Rotterdam. Reuter poroča iz Londona j in Niša: Pritisk po Avstrijcih in Nemcih na severno srbsko bojno črto je jako velik. Ker je zadel sovražnik baje na nepričakovan odpor, je povzročil, da napadejo Bolgari na severozahodni bojni črti. Na obeh črtah se zalo zelo močno pritiska na srbske čete. Bo'garija jc prekoračila mejo pri Knježevcu, da odreže železnico, ki jc oddaljena le 5 km od navedenega kraja. Južno od tam so Bolgri tudi prekoračili "——.T'T."1" — L i o l. Ko sem odhajal na fronto, sem bil poln nekako svečanega razpoloženja. Mislil sem, sedaj bom doživel nekaj velikega, prišel bom tja, kjer prenehajo meje človečnosti, a pričenja sc romantika. Spomi-njajoč se Sven Hedinovc knjige »Ein Volk in Waffen< sem pričakoval, da bom spotoma srečava! velike Iranspo.-le svežih čel, ranjenccv in ujetnikov. A ko sem prišel Ija, sem sc moral razočarati. Nobene naglosti, nobenega nemira. Kdor si želi nenavadnih doživljajev, mu bo slabo ugajala ta matematična preračunanost. V enoličnosti pozicijskih bojev jc bilro oslabela tudi moja pozornost. Kaj sc hoče, ljudje ostanejo vedno samo ljudje. Masi živci niso tako debeli kakor mornarski vrvi, da bi mogli skozi njih neprenehoma vleči senjska burja ali pa večni nemir Baronovih junakov. Človek sc hitro prilagodi vsaki temperaturi in vsem družabnim razmeram. Ko sem videl, kako ti ljudje opravljajo okoli mene tudi najtežja dela, kakor da je to njihov vsakdanji obrt žc ocl rojstva, sem prenehal tudi jaz občudovati. V etapnem ozemlju vidiš po slovenskih vaseh brezbrižne otroke, kako sc igrajo po tesnih in blatnih cestah, aH kako gonijo na pašo ali s paše raršavo kravico. Tudi njih nc zanimajo preveč sive vojaške obleke in vojno orožje. Žene se. vrle v topi ravnodušnosti po hisi in okoli ognjišča in se niti najmanj nc brigajo za grmenje topov in bližnjo pokanje pušk. Slnrci pobirajo po vinogradih zadnje ostanke grozdja ali pa trgajo po polju koruzo. Njihov naisvečaneiši čas je. kadar gredo v nedeljo v cerkev, da pred licem večne Skrivnosti pomolijo za duše pokojnikov in za srečno vrnitev svojih r.inov in sorodnikov i v. boja. S kako globokim razumevanjem izgovarjajo tedaj besede napeževe molitve! Ako pridejo k njim na stanovanje novi vojaki, sprejme jih gostoljubno in se obnašajo tako. kakor da nc pripada hiša njim, ampak erarju. »Bog vas vami in nam daj sveti mir! — to so besede, s katerimi pozdravljajo vsako četo pri prihodu in odhodu. P-og naj varuje tudi vas, potrpežljivi in dobri Slovenci. Hrvati razumejo vase žrtve, ker je tudi njihova domovina postala bojišče, na katerem sc odločuje usoda Evrope. Življenje v rovu? Stara znana povest, katero so doživljali žc Homcrovi Ahajci v utrjenem taboru pn Troji. Samo čc bi imela Prijam in Agamemnon za seboj ka- kega Škodo, Kruppa in Creuzota, potem sc ne. bi mogla niti Kcktor niti Ahil tako svobodno sprehajali po dardanskih poljih, ampak bi sc morala zakopati v zemljo. Mi smo navsezadnje še precej zadovoljni z našimi podzemeljskimi stanovanji. Kulturen človek more ravnotako živeti v kolibi kakor tudi cigan koritar, ki ne pozna preprog, mehke postelje in velikih oken. Ako zapiha burja skozi nezamašenc špranje, ako premoči voda strop nacl glavo in prične voda teči po naših oblekah tedaj, brate moj, vzemi v roke Cadornova vojna poročila in sc veseli, da imaš tako slabo vreme za zaveznika proti Lahom. Ako lc pošljejo na patruljo in ti moraš gaziti vsaj čez kolena po vodi in blatu, tedaj pomisli; kako jc ugodno služiti pri pehoti, mornarici in potapljačih. Včasih sc pa vendar spomnim onih časov, ko sem šc stanoval v pravih človeških stanovanjih. Nekega večera smo i sedeli v naši zapuščeni kolibi in brali naj-j novejše vojaške zapovedi. Okoli po zi-j dovju visi naša obleka, orožje in posoda, po tleh smo razgrnili šotorovc plahte, na ozki mizici gori stearinska sveča, a naše i upognjene glave so se razvrstile v krogu nad veliko knjigo, ki zavzema tretjino mize. Naenkrat, vrata sc odpro, in iz leine in burje stoni v sobo nadporočnik S , .. er. \ Nekaj dni ic bil v L—i in sedaj sc viača nazaj v bojno črto. Pozdravljamo ga s pridušenimi klici, vprašujemo ga za novosti, a on sc važno smej,a odloži mokro ogrinjalo in pravi: Gospodje, to jc bil užitek! Imel sem zopel priložnost, da sc okopljem, spim v lepi, svetli sobi, da grem v kavarno in da berem časopise. Občutil sem, kaj pomeni svoboda gibanja. Sinoči sem bil na korzu, sprehajal sem se eno uro med množico, ki niti nc misli, da mi tukaj neprenehoma poslušamo vojne simfonije našega in sovražnega topništva. Zelo malo so sc mi zdeli simpatični oni ljudje, ki gledajo samo na to, kako sc bodo čim boljše zabavali; ušel sem iz onega kraja, kjer moški in ženske paradirajo v lepih toaletah, in glejte, sedaj sem tukaj, kjer ni naših razuzdanih go-spodičen in njihovih pogledov. A kol spomin s kulturnega sveta sem vam nekaj prinesel.« In potegne iz žepa časopise, a mi jih pograbimo z vso radovednostjo, da vidimo, kaj je novega na laškem bojišču. Da, na laškem bojišču, ker mi izvemo najpozneje novosti iz naše bližine. Prostor našega opazovanja jc zelo ozek, mi vidimo, kar sc dogaja samo na onem odseku, katerega mi branimo in nekaj kilometrov levo in desno. Zato nas tudi zanimajo bolj vesti iz domovine, kakor naši lastni doživljaji. mejo in groze železnici nedaleč od Vlaši-ne, kjer »e nahaja več važnih železniških predorov in kjer se približuje železnica meji. SRBSKI ZADNJI KRONSKI SVET. Budimpeita, 14. oktobra. »Az Est« poroča po »Kambani« o zadnjem srbskem kronskem svetu: Najprej je poročal sofijski srbski poslanik o zgodovini razdora z Bolgarijo ter se pritoževal nad ravnanjem ententinih zastopnikov. Posebno težko je postalo stališče Srbije, odkar se je vmešala Italija. Diplomatsko zmago je dobil Radoslavov. Za njim je govoril vojvoda Putnik, ki je izvajal, da se Srbija ne more boriti na severu, zapadu in jugu. Če je premagana le na eni sami fronti, bo trda predla ententi, ker ne more izdatno pomagati. Pasič pa je rekel, da pričakuje v najkrajšem času bolgarski napad na Makedonijo. To more in mora le ententa preprečiti, sicer postane njena stvar kritična, kakor hitro je omogočena zveza med Turčijo in osrednjima državama. Srbija mora računati s skupnim napadom centralnih sil. Tudi Grčija in Rumunija bi samo tedaj pomagali, če bi ententa zmagovala. Ententina politika je doslej v Srbiji povzročila veliko nevoljo, zato mora ententa zdaj brzo delati. Kralj Peter je molče poslušal, prestolonaslednik pa je bil zelo nemiren. KRALJ PETER NAMERAVA ODSTOPITI. Curih. Turinski listi beležijo govorico, da je baje srbski kralj Peter naznanil prijateljskim poslanikom, da namerava odstopiti. XXX SPOPAD BOLGARSKIH IN ČET. ^ Sofija, 12. oktobra. Ag. Tel. Bulg. poroča: Srbske čete so prekoračile mejo in poskusile včeraj zasesti višine Kasička Glava m Rosoviti Kamac, ki leži na bolgarski strani zapadno od Bjelogradčika. Boj je trajal ves dan. Bolgarske čete so napad odbile in označene višine zasedle. Bolgari so izgubili 18 mrtvih, 30 težko in 160 lahko ranjenih. SRBIJA IZZVALA BOLGARIJO. Budimpešta. »Magyar Orszag« poroča tl Sofije: »Vladni »Narod a prava« piše pod napisom: Srbsko izzivanje: Brez vsakega povoda so nas napadle včeraj srbske čete: Na to blazno izzivanje so bolgarske čete, da so se mogle bolje braniti, zasedle po ljutem boju na srbski zemlji en vrh in dve drugi točki. BOLGARSKO - SRBSKA MEJA PRI KNJAŽEVCU. Mesto Knjaževac leži na bolgarsko-/fbskem obmejnem ozemlju, ki je zelo gorato. Od meje je oddaljeno kakih 20 km. Mimo mesta vozi železnica Niš—Kladovo (nasproti Turn-Severina). Vzhodno od Knjaževca se dviga povprečno 1300 m visoko bolgarsko-srbsko obmejno gorovje Zaglavačka planina, ki se na jugu naslanja na 2000 m visoko Staro planino. Med obema leži znani 1444 m visoki prelaz Sveti Nikola, čez katerega pelje cesta iz Bolgarije v Knjaževac. Ta cesta je tudi zato važna, ker se od nje odcepi tudi cesta v Niš. BOLGARSKA RAZVRSTITEV ČET. Petrograd, 14. oktobra. Bolgarija je na ozemlju med Vidinom in Bjelogradčikom postavila armado 100.000 mož, BEG IZ STARE V NOVO SRBIJO. Solun. (Kor. ur.) Radi dohoda beguncev iz Stare v Novo Srbijo so v mestih, osobito v Bitolju, morali pripraviti za begunce vse razpoložljive prostore. Popotniki, došli iz Niša, poročajo, da so povzročile na mesto vržene bombe veliko škodo. V Solunu so proglasili 12. t. m. oblegovalno stanje. BOLGARSKI PRINCI V VOJSKI. Sofija. (Kor. ur.) »Agence Telegraphi-que Bulgare« poroča: Prestolonaslednik princ Boris je odposlan za posebno uporabo h generalisimu. Poročnik princ Ciril je bil imenovan za ordnoančnega častnika pri štabu druge armade. NAČELNIK BOLGARSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Sofija, 14. oktobra. Dosedanji poveljnik rilske divizije general Krizov bo imenovan za načelnika generalnega štaba vrhovnega poveljnika Žekova. PRIPRAVE V BOLGARSKIH PRISTANIŠČIH. Sofija. Bolgari so močno utrdili Varno in Burgas, kjer so zbrali močne čete. Tudi Dedeagač je pripravljen na obrambo. V Varni je baje zbranih tudi več nemških podmorskih čolnov, GEŠOV ZA EDINOST BOLGAROV. Sofija, 12, oktobra. Ag. Tel. Bulg. poroča: Za »Preporcem«, glasilom demokratske rusofilske stranke, oznanja zdaj tudi »M i r«, glasilo Gešove stranke, nujno edinost vseh Bolgarov z ozirom na drzno politiko srbske vlade. »Kocka je padla. Zdaj treba organizirali zmago!« PREMOČ SOVRAŽNIKA SRBIJE. Lugano, 14. oktobra. »Stampa« piše: Brez sodelovanja Grške v voj»l ci bi bila balkanska akcija brezupna, ker razpolagajo Avstrija, Nemčija in Bolgarija z najmanj sedem do osemstotisoč možmi. XXX IZKRCAVANJE V SOLUNU. Bukarešt, 14. oktobra. »Universul« poroča iz Soluna: Pri izkrcavanju kavalerije se je pripetila nesreča, pri čemer je utonilo 40 konjenikov. Vojakom je strogo prepovedano stopiti v mesto, kakor tudi prebivalcem ni dovoljeno, da bi se približali taboru. Ni izključeno, da bodo opustili misel izkrcavati čete, kar ostane Grška trajno nevtralna. Lyon, 14. oktobra. (Kor. ur.) »Nou-velliste« poroča iz Aten: Nove angleške čete so včeraj došle v Solun. Višji angleški častniki so najeli vile in hotele za nastanitev štabov in plačali najemnino za šest mesecev naprej, V Solunu Francozi in Angleži neprestano izkrcavajo čete. V SOLUNU ŽE IZKRCALI 100.000 MOŽ. London. (K. u.) Ruski dopisnik Reu-terjevega urada je pooblaščen izjaviti: Vlade četverosporazuma so sklenile, da krepko nastopijo proti Bolgariji. V Solunu so baje že izkrcali 100.000 mož. PRVI FRANCOSKO AFRIŠKI PEŠPOLK DRINE V SRBIJO. London, 15. oktobra, (K. u.) »Daily Mail« poroča iz Soluna: Prvi francoski afriški peškolk odpotuje 15. t. m. po železnici v Srbijo. ANGLEŠKO BRODOVJE PRED DEDE-AGAČEM. Veliko angleško brodovje je zbrano pred Dedeagačem. Vedno bolj se razširja blokada bolgarskega ozemlja ob egejskem morju. TURŠKA VOJSKA PROTI SRBIJI. Genf, 14. oktobra. Agence Fournier poroča: Istočasno z vojnimi operacijami bolgarske vojske bodo pričeli tudi Turki z veliko ofenzivo. Znatne turške bojne sile so na potu v Bolgarijo, da podpro bolgarsko ofenzivo proti Srbiji. XXX BOLGARSKO POSLANIŠTVO ZAPUSTILO PETROGRAD. Berolin. »Vossische Ztg.« poroča iz Petrograda: Bolgarski poslanik in njegov tajnik sta zapustila Petrograd. RUSI GROZE, DA BODO OBSTRELJEVALI BOLGARSKO PRIMORJE. Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Bolgarsko obrežje ob Črnem morju nameravajo Rusi pričeti obstreljevati v trenutku, ko vkoraka Bolgarija v Macedonijo. SRBI POZIVAJO RUSE NA POMOČ. Berolin. Moskovski listi poročajo iz Niša, da pozivajo srbski listi Rusijo, naj pošlje veliko čet v Grahovo. Srbsko časopisje roti Grško, naj ne prepusti Srbije svoji usodi. XXX BOLGARIJA OBVESTILA RUMUNIJO O VOJSKI. Bukarešt. Dne 13. t. m. je obvestil bolgarski poslanik min. predsed. Bratianua in zunanjega ministra Porumbarua uradno, da je napovedala Bolgarija Srbiji vojsko. Radev je izjavil istočasno v imenu svoje vlade, da ostane Bolgarija nasproti Rumuniji v prijateljskem razmerju. NEVTRALNOST RUMUNIJE. Haag, 13. oktobra. Rumunska posla- i nika v Londonu in Parizu sta podala v imenu svoje vlade izjavo, da hoče Rumunija ostati za čas balkanskih bojev nevtralna. Berlin, 14. oktobra. »Lokalanzeiger« poroča iz Bukarešta: Včeraj je bil ministrski posvet. Obravnaval je mednarodni položaj in sklenil, da za Rumunijo ni nikake-ga povoda spremeniti svojega stališča. Rumunija ostane i nadalje nevtralna. BOLGARIJA, GRČIJA, RUMUNIJA. Kolin, 14. oktobra. Sofijski dopisnik poroča »Koln. Ztg.«: Bolgarska vlada nima povoda, da bi pričakovala sovražnosti od Rumunije in Grčije. XXX ZAIMIS PREPOVEDAL PREVOZ cET. Atene, 14. oktobra. Zaimis je dejal poslanikom entente, da nc more dovoliti prevoza po grški železnici (Solun—Niš?). PONOVNA GROŽNJA GRČIJI. London, 13. oktobra. »Daily Chroni-cle« pravi v uradniku: Zavezniki, katerih mornarica ima v roki grško obrežje, si bodo dobro pomislili, koliko časa bodo prenašali grško nevtralnost. Zaimisu naj dado rok, a nc neomejen. GRČIJA — NEVTRALNA. Sofija, 14. oktobra, Grški poslanik je danes popoldne sporočil Radoslavovu v imenu svoje vlade, da se hoče tudi novo ministrstvo držati nevtralnosti. GRČIJA ZA ENTENTO? Lugano, 14. oktobra. Iz Aten poroča »Tribuna«: Grška vlada je sporočila ententi, da ne bo trpela na noben način, da bi bolgarske čete prestopile grško mejo in da jc zadostno poskrbela za varnost gr-ško-srbske železnice. Po tej izjavi so dobili v Londonu in Parizu naročilo, da se naj Grčiji izplača za mobilizacijske namene 30 milijonov. OGORČENJE SRBOV NAD GRKI. V Srbiji je veliko ogorčenje radi odloka grškega finančnega ministra, ki je odredil, da v Srbijo brez dovoljenja finančnega ministra ne smejo nobene pošiljatve. ULTIMAT GRČIJL Budipešta, 13. okt. »A Nap« poroča iz Aten, da je ententa podala grški vladi skupno demaršo s pozivom, da se izrazi o svojem stališču glede Srbije. Ententa si hoče biti takoj v svesti, kako umeva Zaimi-sovo ministrstvo zavezniško dolžnost Grčije. Ako odgovor grške vlade ne bo povo-Ijen, je ententa odločena pretrgati diplo-matične zveze z Grčijo, Zaimis je sezval ministrski posvet, Milan ,13. oktobra. »Corr. della Serra« poroča, da je izjava Zaimisova napravila med rimskimi političnimi krogi ta vtis, da bode Grčija šele tedaj udarila po Bolgariji, čc bo Grčija od nje direktno ogrožena. Nikakor pa ni izključeno, da obstoja skriven dogovor med Bolgarijo in Grčijo. GRŠKI REZEVNIKI NA POTU DOMOV ODPOSLANI V NEW YORK NAZAJ. London, 15. oktobra. (Kor, ur.) »Daily Chronicle« poroča iz New Yorka: Grški parnik »VasileB Constantinus«, ki se je bil predvčerajšnjim odpeljal z 2000 rezervniki, je dobil ukaz, naj se vrne takoj v New York, kjer naj čaka daljnih ukazov. Vzrok ni znan. GRŠKI PRINC JURIJ POKLICAN DOMOV. Atene, 14. oktobra. Grški princ Jurij je bil iz Pariza brzojavno poklican domov. DELNA DEMOBILIZACIJA NA GRŠKEM? Lugano, 12. oktobra. Poročila iz Soluna trde, da jemljejo Bolgari čete od grške meje in jih prevažajo na Srbsko. To pomeni, da Grčija že delno demobilizuje. GRŠKA OSTANE NEVTRALNA. Berolin, 15. oktobra. (Kor. ur.) Zasebni dopisnik Wolffovega urada v Atenah poroča: Z vso gotovostjo se trdi, da Grška povodom izbruha sovražnosti med Srbijo in Bolgarijo ne namerava opustiti politike oborožene nevtralnosti, ker za Grško ni podan casus foederis. Lyon, 15. oktobra. (Kor. ur.) »Republi-cain« poroča iz Aten: Grški minister je odgovoril včeraj srbski vladi o sodelovanju pri konfliktu, ki se je bil ustvaril glede na nastop Bolgarije. Grška vlada sodi, da v sedanjem slučaju ni podan slučaj dolžnosti za zavezniško pomoč, ki je bil mišljen v pogodbi. Grškc-srbska pogodba, ki tiče zgolj položaja na Balkanu, ne obsega slučaja, da bi z dvema velevlastima zvezana Bolgarija skupno ž njima napadla Srbijo. Sedanji spor ni nikaka balkanska vojska, marveč epizoda splošne svetovne vojske. Grška, ki ostane zvezana s Srbijo, sodi, da koristi s svojo oboroženo čuječo nevtralnostjo koristim obeh dežela in da more Grška čuvati tiste koristi, ki so skupne Grški in Srbiji. XXX ANGLEŠKA IN RUSKA POLITIKA VZROK NESREČE NA BALKANU. Lugano, 12. oktobra. »Secolov« dopisnik je govoril s četverozveznim poslanikom, vračajočim se iz Sofije. Poslanik se je izjavil, da je povzročila neenotna in protislovna politika ententinih diplomatov, da se je ponesrečila njena akcija na Balkanu. Posebno kriva je Anglija, ki je preprečila energični in enotni nastop vlsed svoje naklonjenosti do Bolgarov, ki sega še v čase Gladstonove. Pri poslovitvi se je izrazil car Ferdinand napram angleškemu in francoskemu poslaniku, da je bila Bolgarija prisiljena z orožjem v roki uresničiti svoje narodne težnje, ker je ruska politika samo Srbijo negovala. Proti Italiji vlada velika zamera. Atene, 14. oktobra. Glasilo zunanjega ministra razpravlja o nastalem prevratu na Balkanu in o izgubljeni stvari za entento. List pravi, da je poraz tem silnejši, čim so se začetkoma stvari prav ugodno razvijale v prilog entente in so bile balkanske države na njeni strani. Ententa je sama dosegla, da se jc izvršil na Balkanu prevrat — proti nji. ZMEDE V ČVETEROSPORAZUMU. Časopisje entente je vse zmedeno, vsak list nasvetuje nova sredstva, kakor bi sc dala katastrofa, ki grozi čvelerospo-razumu preprečiti. Listi povdarjajo, da bi bil za čveterosporazum velik poraz, ako res opusti dardanelsko akcijo. V Petrogradu so mnenja, da je vsako izkrcavanje v Solunu brezuspešno, ako Grška ne izvrši svoje zavezniške dolžnosti napram Sr- biji, — »Dailv News« pravijo, da ni upati, da bi se srbska armada sovražnemu napadu dolgo časa ustavljala. Armada v Solunu se ne more tako daleč oddaljiti. Nameravano izkrcanje v Dedeagaču še ni izvršeno. Edina pomoč da je ruski napad. Geni. Nek list, ki izhaja v Versaillesu, izvaja: Umevno, da se nahajajo Francozi s svojimi simpatijami na strani Srbov, a zato ne smemo pretiravati. Srbom nismo mi dolžni, da smo jim hvaležni, marveč Srbi morajo biti nam hvaležni, ker sta Rusija in Francija zaradi Srbije pograbila za orožje. Vojska bi bila sicer tudi tako izbruhnila, a izbruhnila bi bila pozneje % okolnostih, ki bi bile za nas veliko ugodnejše. Srbi so se pred kratkim obrnili proti Albaniji in niso čisto nič vznemirjali Avstrijcev, Ždaj se nahajajo v sili in si ne morejo pomagati. V preteklosti so čuvali le svoje lastne koristi in se niso čisto nič zavzemali za splošne koristi. Zdaj pa pričakujejo, da se bomo zavzeli za nje, dasi niso bili pred kratkim trdovratni ne le glede na Makedonijo, marveč so nahujskali na nas še enega sovražnika. Genf. »Temps« objavlja uvodnik, k! ojstro graja Italijo, ker predolgo odlaga odločitev o pomoči. Mesece in mesece se je pogajala v Parizu in Londonu radi § 1* trozvezne pogodbe glede na balkanska vprašanja, predno je napovedala vojsko Avstriji. Zdaj noče pomagati ob rešitvi balkanskega vprašanja, ker se boji vojske z Nemčijo. Uvideti pa mora, da ne more brezkončno voditi vojske na eni bojni črti. Zdaj je napočil čas, ko se mora skupno postopati. NEODLOČNOST ENTENTE. Pariz, 12. oktobra. (K. u.) Večina listo* zahteva, da se ustanovi stalni svet pooblaščenih zastopnikov, ki naj bi v vseh novih' vprašanjih takoj sklepal o potrebnih ukrepih in tako končno dosegel enotnost v nastopu entente, posebno pa preprečil izgubo časa. Položaj ,na Balkanu nujno zahteva« da se tja nadalje pošiljajo čete. Čete pa na} pošljeta Italija in Rusija, ki se brigata le za svoje koristi in se morata vdeležiti balkanske ekspedicije. Toda diplomatska in vojaška solidarnost se mora kazati povsod. Rusija mora izkrcati čete v Varni, Italija pa naj jih odpošlje v Solun ali pa preko Črne-gore. Sofija, 13. okt. Srbski glasili »Balkan« in »Pijemont« pišeta danes, da morajo biti čete, poslane od entente Srbiji na pomoč, pod enotnim vodstvom, sicer se je bati, da se dardanelska igra ponovi, Srbsko bojišče zdaj odloča, zato naj ententa to dobro premisli. Gre za biti in ne biti Balkana. SRBIJA ZAHTEVA OD ZAVEZNIKOV 750 MILIJONOV. Rotterdam, 14. oktobra. Srbija je zahtevala od zaveznikov 750 milijonov dinarjev za vojne namene. Ta zahteva je y Londonu neugodno iznenadila. HOLANSKA IN INTERESI ZAVEZNI-KOV. Carigrad, 13. okt. Da je Holandska prevzela varstvo ententinih interesov v Sofiji, je v Sofiji zelo osupnilo. Tega nista storili niti Rumunija niti Grčija. Ententini poslaniki morajo pač biti prepričani, da se bosta Grčija in Rumunija prej ali slej sami udeležili vojske. Seveda mislijo, da na njihovi strani. XXX BOLGARE V FRANCIJI INTERNIRAJO. Devin. »Magdeburger Zeitung« poroča iz Pariza: Ministrski svet je sklenil, naj se internirajo v Franciji vsi Bolgari. VSTAJA V ALBANIJI. Kolin, 14. oktobra. Po listu »Gazetta del Popolo« posnema »Koln, Volksztg.«: Po celi Albaniji vre. V dogovoru z Bolgarijo pripravljajo Albanci vstajo, da preže-no Srbe in Črnogorce in zopet postavijo na prestol princa Wied, ki se že nahaja pri nemški vpadalni armadi. Središče gibanja je Dibra, SPLOŠNA MOBILIZACIJA V MALI AZIJI. Bukarešt, 14 .oktobra. Enver paša je odredil mobilizacijo vseh za vojno sposobnih mož po celi Mali Aziji. Rekrute bodo po šesttedenskem vežbanju poslali na fronto. ZAKAJ SE BOJI KANADA VOJSKE MED ANGLIJO IN BOLGARIJO. Rotterdam. »Daily News« poročajo! Kanadska vlada se boji vojske med Anglijo in Bolgarijo, ker biva v Kanadi 20 tisoč Bolgarov, katerih večino bi morali internirati. mtr Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke „Slovenske Straže"! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj! SLOVENEC, 'iS. SHUBtd m Voiska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dana), 14. oktobra. (Kor. ur.) Uradno Se razglaša: Živahen artiljerijski ogenj na nase postojanke na visokih planotah Lavaronne in Folgarija in proti posameznim opira-liščem bojne črte v Dolomitih traja dalje. Naš topničarski ogenj je prepodil nek al-pinski bataljon, ki )e prodrl proti neki sprednji postojanki južno od Rive. Na primorski bojni črti smo zasedli v ozemlju Javorček kos italijanskega jarka. Odbita sta bila dva italijanska napada na Mrzli vrh, ki sta bila došla po ljuti pripravi z ognjem do naših ovir. Na ostalih delih soške Črte kakor navadno, ogenj iz topov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Odbiti laški napadi. Dunajski listi poročajo: Če se uradno poroča, da je ostal položaj na laškem bojišču neizpremenjen, se mora to tako ume-vati, da sovražnik ni nikjer podvzel večjih podjetij proti trdnim našim postojankam. Seveda se pri nas živahno dela, da se brez lastnih izgub povzroča sovražniku škoda. V dolini Ledro pri Tiarino di Lopra so bili boji dveh lovskih patrulj z malimi sovražnimi oddelki, podpiranimi po ognju laške artiljerije. Sovražnik je bežal kakor ponavadi. Med Gardskim jezerom in Adižo pri Brentonicu je 300 Lahov prodiralo proti S. Antoniu in Crosanu. Prepodil jih je ogenj naših straž. Na visoki planoti Folgarija, kjer so bili nedavno Lahi tepeni, je primeroma mirno. Sovražnik je tu, izvzemši Mga. di Pioverna alta izpraznil vse svoje naprej potisnjene postojanke. Nedavno je napadel oddelek naše vrle črne vojske sprednjo postojanko pri Mga, Grima, sovražnik je moral bežati. General Boroevič. Splitsko »Naše Jedinstvo« piše: O generalu Boroeviču nam pripovedujejo naši z bojišča, ki so prišli na kratek dopust, s takim ponosom, kakor deca o rodnem očetu. General Boroevič prihaja med vojake v prve vrste sredi najljutejšega ognja. Na nekem mestu je padel ubit tik njega njegov osebni pobočnik. Govori z vsakim, kratko in odsečno, toda z veliko toploto. Tu in tam zabrusi tudi kako šaljivo. On misli s svojo glavo na vse, kar treba vojski: na obleko, na hrano, na tobak, na vse. Vojaki se hvalijo s hrano in vsem, a o za-kopih pripovedujejo, da so tako urejeni, kakor bi to bile sobe v njihovi lastni hiši. Vsi imajo nove zimske obleke, S posebno hvalo obsipajo tudi gospoda brigadirja Nohringa. Le-ta se je izjavil, da kadar ukaže svojim častnikom in vojakom, da izvrše kako delo, pa tudi najtežje, proti sovražniku, more mirno zaspati, gotov, da bo vsak Dalmatinec in vsak častnik brez razlike izvršil, kar mu je bilo ukazano. Cadornove laži. Inomost, 14 o.ktobra. (Kor. u.) Najvišje poveljstvo na Tirolskem uradno javlja: Italijansko vojno poročilo z dne 11. t. m. vsebuje, kakor redno, popolnoma drugačen opis dogodkov, kakor so se v resnici dogodili. Pravi: »V noči na 10. t. m. je napadel sovražnik naše postojanke na Monte Ma-ronia in pri Malga Pioverna Alta na visoki planoti severozahodno od Artiera, pa je bi' z izgubami odbit. Da damo resnici zopet enkrat čast, naj povemo dejstvo: Dne 10. oktobra med 9. in 10. uro dopoldne so napadli slabotnejši sovražne sile proti Malga Piovorne Alta in Bocca Val de Forsara in so bile z lahkoto odbite. General Cadorna pa ni omenil, da je bil ta boj z dne 10. oktobra le zaključek zelo močnega, osemdnevnega obupnega in popolnoma brezuspešnega italijanskega napada na tem prostoru, pri čemur so imele številno udeležene čete zelo težke izgube. Italijanske laži o življenju v Trstu. Kako je v Italiji. »Miinch. Augsb. Abendzeftung« je priobčila naslednji dopis iz Lugana: Pod naslovom »Življenje groze in lakote v Trstu« je obelodanila milanska »Italia« 4. oktobra sledečo sliko o Trstu: »Sedanje življenje v Trstu je življenje lakote in groze: lakote, ker ni za življenje potrebnih stvari, groze radi policijskih preganjanj. Meso se prodaja redkokdaj in ne spod 7 do 8 kg, rib sploh ni, turščina moka sc prodaja dva- do trikrat na teden, a vsaka družina more dobiti samo 1 kg. Krompir se prodaja v omejeni meri po 36 vin. kg, V gostilnah se dobi izključno samo krompirjeva juha, buče in druga zelenjava, Samo nekaj malega trgovin z jestvinami je odprtih; tam se prodaja, če je sploh kaj dobiti, surovo maslo po 8 K kg, salama in suhomesnato blago po 18 K, Šunka po 24 in celo po 30 K kg. Edine kavarne, ki so otvorjene, so: Gli Specchi, Polarna zvezda in Cafe Ne-ro. Kavarna Stella Polare je bila na višjo zapoved obvarovana pred poulično drha-jo, da se tako lastnikom, bratom Leipzi-ger, oddolže za njihovo svoječasno veliko tontrebando z živežnimi potrebščinami, ^ikdo ne sme brez legitimacije zapustiti liše in vsi brez razlike morajo biti po 8. uri in pol zvečer doma. Skozi okna ne sme prodirati niti najmanjši žarek luči. Da se moreš iti v Milje kopat, moraš imeti pravilen potni list. Kolera se plazi dalje in dalje, a ne močno; dva ali trije slučaji na dan. V mestu je veliko ovaduhov, bodisi iz strahu ali potrebe, posebno so to ženske iz ljudskih krogov, ki dobe za vsako ovadbo dve ali tri krone. Nikdo ne more na ulico brez črnormene kokarde. Po vsaki vesti o zmagi morajo biti hiše z zastavami okrašene.« S to črno tržaško sliko bi radi Italijani potolažili svoje lastno ljudstvo in obrnili njegovo pozornost od lastne bede. Z nepristranske in zanesljive nevtralne strani se poroča o razmerah v Italiji to-le: V zadnjem tednu je bilo v Milanu 600 slučajev kolere, a ta epidemija se je razširila že tudi v Como. Zato je švicarska vlada na italijanski meji odredila strogo zdravniško nadzorstvo za vse potnike iz Italije. Kar se tiče draginje živil, stoji Italija med vojujočimi se državami gotovo na prvem mestu. V Florenci in na Siciliji sta-nes 1 kg mesa 6 do 8 lir (1 lira je približno 1 K), liter kozjega mleka na Siciliji 80 cen-tezimov (vinarjev), kg kruha 60 do 80 cen-tezimov, surovo maslo kg 4 do6 lir; tele-tine sploh ni. Navadno vino stane na Siciliji 60 do 80 centezimov liter, v Toskani pa na 1 liro, ker je bila trgatev jako slaba, O pomanjkanju premoga ni treba govoriti, ker je postal premog v Italiji za navadnega človeka luksus. Zato ni čuda, da je vlada ponudila za vestfalski koks v Savoni po 110 lir za tono. Tako je v Italiji. Paradižnikove konzerve, s katerimi je Italija zalaga ves svet, so poskočile od 85 na 180 centezimov, dasi jih sedaj nikamor ne izvaža. Jajca niso bila še nikdar tako draga kot sedaj, ravnotako surovo maslo. Usnje se je podražilo za 60, železo pa za 50 in razno drugo blago celo za 100 odstotkov. Italija in njene zaveznice, Pariz, »Petit Parisien« poroča iz Tu-rina; Salandra, ki se je vrnil iz velikega glavnega stana v Rim, obvesti ministrski svet o sklepih kralja, ki soglašajo s solidarnostjo Italije nasproti zaveznikom, Giolitti odklanja ministrstvo. Curih. »Temps« poroča da je Salandra ponudil Giolittiju mesto v ministrstvu, ki jo je pa Giolitti odklonil. Stavke v Italiji. Lugano, V Pozzuolli stavka 9000, v Turinu pa 10.000 delavcev. orožje v rokah Angleške, dočim sodelovanje s centralnimi državami Rusiji zagotovi sijajno bodočnost, V Sofiji menijo, da je Kuropatkinova zmaga znamenje, da si Rusija želi miru. RUSKE ČASTNIŠKE IZGUBE. Petrograd, 14. oktobra. Častniške izgube ruske armade so po uradnih izkazih vsled zadnjih ruskih ofenzivnih poizkusov znatno večje kot v zadnjih mesecih. V novih izkazih izgub je vsak dan navedenih 400 do 500 častnikov vsled bojev na jugo-zapadni fronti. RUSKI NAPADI. Berlin. Leonhard Adelt poroča »Berliner Tageblattu«: Ruski napad severno od železniške proge Cortkov—Bučač je dospel z navalom do naših, po naši artiljeriji razstreljenih strelskih jarkov. Rusi so bili zopet vrženi na Kosovo nazaj. Ob spodnjem Stiru pridobiva Linsingenova vojna skupina proti železnici Kovel—Kijev počasi a trajno na prostoru. PRI DVINSKU. Amsterdam, »Morningpost« poroča iz Petrograda: Pri Dvinsku se bijejo ponoči in podnevi. Nemci napredujejo le počasi. Rusi so tu s strelivom preskrbljeni. Napadajo ponoči, a radi nemške premoči ne uspevajo. Med Stirom in Garajmovko so bili Rusi občutno poraženi. IZPRAZNITEV SAMOSTANA PEČER-SKAJA. Kodanj, 14. oktobra. Moskovskemu listu »Ruskoe Slovo« poročajo iz Kijeva, da so vsled vojaškega položaja sklenili izprazniti slavno rusko narodno svetišče, samostan Pečerskaja ob Dnjepru. Ta samostan je najsta-ejša božja pot v celi Ru- Sfran 3. ljudi. Ogromne cerkvene zaklade, zlate in srebrne posode, relikvije, slike svetnikov in stare rokopise ter neprecenljivo knjižnico bodo spravili v Jekaterinoslav. Le 20 menihov je prostovoljno ostalo in so napravili obljubo, da bodo branili samostan s svojim življenjem, PET KILOMETROV PRED DVINSKIM. Berlin. »Nationalztg.« poroča: Nemci stoje le še 5 km od Dvinska. Kodanj. »Rusko Slovo« obvešča, da bodo v kratkem morali Rusi prepustiti Dvinsk sovražniku. SUHOMLINOV POZVAN V GLAVNI STAN. Stockholm. Iz Petrograda poroča »Da-gens«: Bivši vojni minister Suhomlinov, ki mu očitajo, da je bil poneveril 400 milijonov rubljev, je bil pozvan v glavni stan. PRAVE RUSKE ARMADE NI VEČ, Črnovice. Neki ujeti ruski častnik je izjavil: Naše prvotne armade ni več. Njeni grobovi se nahajajo ob jezerih na Ma-zurskem, v Karpatih in pri PrzemysliL Kar se zdaj vojskuje, je divja, nahujskana, strašna ljudska množica. Kriva te nesreče je cesarska blaznost velikega kneza Nikolaja, NOVE ŽELEZNICE V ZASEDENEM OZEMLJU. Krakov, 14. oktobra, »Nova Reforma« poroča iz Ljublina: Generalni guverner baron Diller se je izrazil, da je že izgotovljen načrt za sledeče nove železnice v avstrijskem zasedenm ozemlju: Kierznica — Mie-chow — Dzialoszyce; Jendrzejovv — Chmi-elnik — Rakov; Dzialoszyow — Kazimierc; Wielka — Kocmyrzow; Rakov — Ostrov- S1J1, kamor roma vsako leto na stotisoče 1 ec; Czechow — Dzialosyce. lfolska z Rušilo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. oktobra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Sovražnik je napadel včeraj našo postojanko zahodno od Tarnopola in je ob tem napadu oborožil može prve vrste le s ščiti. Zadane so mu bile velike izgube. Sicer na severovzhodu nobenega posebnega dogodka. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berolin, 14, oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavneda stana: Vojna skupina generalfeld-maršala pl. Hindenburga. Zahodno in južnozahodno od Iluksta sm0 vrgli sovražnika iz neke nadaljne postojanke; ujeli smo 650 Rusov in zaplenili tri strojne puške. Odbiti so bili ruski napadi zahodno in južnozahodno od Dvinska. Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega in generala pl. Lin-s i n g e n. Nič novega. Nemške čete armade generala grofa Bothmer so vzele Hajvoronko (južno od Burkanova) in so vrgle Ruse čez Stripo nazaj. Vrhovno vojno vodstvo, KUROPATKINOVA FOLITIKA. Sofija. Dejstvo, da je general Kuropatkin zopet od carja rehabilitiran in da mu je poverjeno varstvo Petrograda, jc tu vzbudilo veliko pozornost. General Kuropatkin se je namreč v svojem delu o rusko-japonski vojski odkrilo priznal za privrženca politike carice Katarine ter je v tem delu javno pisal, da Rusija' mora izvrševati osvojilno politiko, a v soglasju z Av-stro-Ogrsko. Kuropatkin tudi v tem delu povdarja, da se Rusija mora izogniti spopada z Nemčijo, ker siccr postane slepo Dnevne novice. -f- Ruska razočaranja. Iz Berna poročajo: V ruskem časopisju se vedno ponavljajo tožbe o zadržanju Jugoslovanov. » Ruskoe Slovo« — ki je v ozkem stiku z ruskim zunanjim ministrstvom — izjavlja odkrito: »Avstrijski Jugoslovani so tako zvesti svojemu cesarju in kralju Francu Jožefu, da niti ne mislijo na zvezo s Srbi,« Sedaj objavlja »Novoe Vremja« dopis iz Šangaja na Kitajskem, v katerem se neki M. D, Slavjansk .ja bridko pritožuje, da so zavzetje Varšave slavili Nemci in avstrijski Slovani, ki bivajo v Šangaju. Klicali so »Živijo Varšava« in celo noč prepevali hrvaško in slovensko narodno himno »Liepa naša domovina...« »Torej vidite,« pristavlja znani publicist Menčikov v^ »Golos Russi«, kako gospodje Hrvati in Slovenci celo v Šangaju mislijo o naši žalostni usodi -,,« To rusko začudenje nam je dokaz, da so bili Rusi in njihovi prijatelji o nas popolnoma napačno informirani. Kdor pa Slovenca in Hrvata pozna, ve, da hrib se omaje in hrast, zvestoba naša ne gane! -f- Samo 10 dni je še do žrebanja velike loterije »Slovenske Straže«. Kupite, naročite srečke! 4- Komisije za pripravo nagodbe in trgovinskih pogodb. Korespondenčni urad poroča: Listi poročajo: Ministrski predsednik grof Sturgkh je napovedal ustanovitev komisije za pripravo nagodbe in komisije za pripravo trgovinskih pogodb. Prvi komisiji bo načeloval sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu dr, vitez pl. Wimmer, drugi pa sekc. načelnik v trgovinskem ministrstvu Rihard Riedl. Komisijam pripadajo nadaljni funkcionarji, katerim so poverjeni posli nagodbe in trgovinskih pogodb. -f Avstrijska konferenca škofov se prične 9. novembra na Dunaju. — Junaška smrt misijonskih bratov. Graški »Volksblatt« poroča: Zopet sta padla častne smrti na bojišču dva brata tukajšnje misijonske hiše oo. lazaristov namreč Jožef K a s t e 1 i c in Jožef Š e t i n a. Umrla sta že 18. junija letos na galiških bojnih poljanah, vendar je dospela zanesljiva vest o njuni smrti še-le pred nekaterimi dnevi. Izmed bratov tukajšnje osrednje hiše lazaristovske kongregacije jih jc doslej odšlo že šestnajstv vojno; štirje od njih so padli, štirje se pogrešajo, eden je v ruskem ujetništvu. V ponedeljek in torek so se za gori navedena padla brata opravili v misijonski Marijini cerkve slavnostni mrtvaški obredi. Na Bledu je umrla 10. t. m. Marija Kavčič, begunka iz Modrece pri Sv. Luciji, po domače Kraguljcovka, v starosti 47 let. Naj počiva v Gospodu v sosedni zemlji! — V Lincu je bila, kakor poročajo du najski listi, demonstracija gospodinj proti draženju živil. — Nepojasnjena smrt. Dne 10. oktobra letos so našli nad vasjo Slivno pri Laškem mrtvega vpok. bosensko-hercegov-skega višjega državnega pravdnika Gust. Kottnauer. Na truplu ni bilo znakov nasilne smrti, pač pa je manjkala ura in denar. Zato se sodi, da je pokojnika zadel mrtvo-ud, nakar je bil oropan. Kottnauer je kot vpokojenec živel v Laškem trgu; njegova žena je iz tamošnje Lazičeve rodbine. I-Umrl je v starosti 72 let slavni kemik Edvard Ludvvig. LjobMsKe novice. lj Preparator dež, muzeja g. Dobovšek ponesrečil na južnem bojišču. Z južnega bojišča prihaja vest, da je preparatorja deželnega muzeja g. Fr, Dobovška na neki ježi v Bosni ubil konj. Podrobnosti še ni. Ta vest bo gotovo užalostila vsakega, ki je poznal za vsako dobro stvar in za svoj poklic vnetega, sposobnega, vrlega moža. lj Laška služba božja v Ljubljani, O tem se nam danes poroča, da v tukajšnji uršulinski cerkvi ni nikake laške službe božje več. Dosedaj je bila ob nedeljah ob 9. uri, pa je še ta vsled šolskih božjih služb odpadla. lj Preselitev blagajne mestne aprovi-zacije. Radi mraza se je blagajna mestne aprovizacije začasno preselila na mestni magistrat (srednja hiša, I. nadstropje). Tu se bode tudi blago nakazovalo. V skladišče pri sv. Jožefu bodo smeli le oni, ki se bodo mogli izkazati s preje na magistratu plačanim računom. Blagajna je pričela v novih prostorih že poslovati ter bo odprta ob urah in dneh, ki so bili do sedaj v veljavi za oddajo moke. PrlmorsKe novice. Srpenčani v Diano-Marino v Italiji, Prejeli smo preko curiškega poizvedovalnega urada to-le dopisnico: »Z enim oddelkom svoje duhovnije srečno došel v Diano-Marino, prov, Porto Maurizio, Smo v zelo lepem kraju. Tople pozdrave vsem znancem in prijateljem! — Alojzij Filipič, bivši kurat na Srpenici, Goriško. K včerajšnji notici o nesreči na kolodvoru v Divači se še poroča, da je poškodovani Andrej Cerkvenik iz Matavuna na Goriškem vsled težkih notranjih poškodb včeraj v ljubljanski bolnici umrl, Amerika dobavi sporazumu tudi mehanike. London. (K. u.) Reuter poroča iz New Yorka: Vsak teden odpotuje 150 ameriških mehanikov v Anglijo in v Rusijo, da delajo v municijskih tvornicah. Plače so mehanikom radi angleško-ruske konkurence neznansko visoko poskočile. Nemško uradno poročilo. Berlin, 14. oktobra. (Kor. ur.) Wolffoy urad poroča iz velikega glavnega stana: Medtem ko so obstreljevali sovražni monitorji obrežje pri Westende in sovražna artiljerija naše postojanke severno od Yperna, ne da bi bilo uspeha, so se pripravljali Angleži skoraj na celi bojni črti med Ypernom in Loosom za oblaki dima in plina na napad, ki se je bil popolnoma izjalovil. Na več mestih so se oblaki dima valili v sovražne jarke nazaj. Le severovzhodno in vzhodno od Vermelles so se mogli Angleži v naših najsprednejših jarkih ustaliti na malih mestih, iz katerih so pa bili z ročnimi granatami že zopet pre-podeni. Pet napadov brez uporabe oblakov dima, a z močnimi silami na postojanke zahodno od Hullucha je bilo odbitih s težkimi izgubami za sovražnika. Stran 4. SLOVENEC, dne 'iS. otCoBrt 1915. Sfev. 236/ Južno od Angrcsa sta bili vzeti sovražniku dve strojni puški. Ob čiščenju malih gnjezdov, ki so jih bili držali Francozi še zasedene na vrhu vzhodno od Sou-cheza, je ostalo 400 ujetnikov pri nas. V Champagni so nadaljevali Francozi svoj napad na obeh straneh Tahure z najskrajnejšo ljutostjo. S težkimi izgubami za sovražnika se je izjalovilo pet napadov južno, dva pa severno od ceste Tahure— Soudin. Ponočne napadalne poizkuse je zadušil mali ogenj naše artiljerije. Na vrhu Combres je bil razstreljen 120 metrov dolg sovražni jarek. V Vogezih so poizkušali Francozi, da bi zopet osvojili 12. oktobra na Scbratz-mannle vzeto iim postojanko. Njih napad se je bil izjalovil ob naši oviri. X X X Agence Havas«, uradno obvestilno glasilo francoske vlade, si drzne trditi, da so si Nemci izmislili v dnevnem poročilu 3. oktobra objavljeno povelje generala Joffre. Pribije se, da se nahaja več prvotnih odtiskov povelja v nemških rokah in da je veliko število ujetih častnikov in vojakov brez obotavljanja izpovedalo, da jim je bilo povelje, katerega so imeli v raznih prepisih pri sebi, znano. Vrhovno vojno vodstvo. XXX Nov zračni napad na London. Berolin, 14. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča: Ponoči od 13. na 14. oktobra so napadli naši mornariški zrakoplovi mesto London in važne naprave v okolici kakor tudi baterije pri Irswichu. Veliko število zažigalnih in razstreljevalnih bomb je bilo vrženih v londonski City (središče Londona), na londonske ladjedelnice, na vodovod Hampton pri Londonu in Woolwichu. Povsod so se opazovale velike razstrelbe in veliki požari. Kljub ljutemu protiučin-kovanju, ki se je pričelo deloma že ob obrežju, so se vrnili vsi zrakoplovi nepoškodovani. Načelnik admiralnega štaba mornarice. X X X Francsko uradno poročilo. Pariz, 12. oktobra. Včerajšnje popoldansko uradno poročilo: Tekom noči precej močno obstreljevanje sovražne artiljerije severno od Scarpc in v Champagni proti naši etapni fronti pri Souainu. Naše baterije so povsod uspešno odgovarjale. Nova poročila potrjujejo, da so ljuti protinapadi, katere so podvzeli Nemci zadnje dni proti angleško-francoski fronti pred Loosom in severno od tam, dovedli do težkega poraza. Glavnega naskoka so se udeležile tri do štiri divizije, ki so bile popolnoma vržene nazaj in razkropljene; število sovražnih trupel na tej fronti znaša 7000— 8000. Angleži izgubili zadnji teden nad 30.000 mož. London. (Kor, ur.) Zadnji seznam izgub obsega imena 111 častnikov in 3046 mož. London. (Kor. ur.) General sir Francis Uoyd, poveljnik londonskega ekraja, je v nekem nagovoru izjavil, da so presegale angleške izgube zadnji teden veliko nad 30.000 mož. Armada mora dobiti vsak teden 20.000 do 30.000 mož. da s-- ohrani v prvotnem stanju. BelSortska armada razpuščena. Bapelj. : Baseler Nachrichten« poročajo iz Lugana: Pred kratkim postavljena beKortska armada je bila razpuščena in je bila večinoma odposlana v Solun, manjši njen del pa na severno bojišče. pretresli. Nimam pravice, da bi tu ali kje drugje podajal vojaška in diplomatska pojasnila. Vlada dobiva svoja poročila, da jih izrabi, nc pa da jih izroča javnosti. Pri tragičnih sedanjih razmerah in vsled svojega 14mcsečnega stališča mora vlada še nadalje obvarovati mirno kri in le na tiste interpclacijc odgovoriti, ki bodo utrdile njeno avtoriteto, katero nujno potrebuje. Zaupnica vladi jc bila sprejeta s 372 proti 9 glasovom. Klic po narodni skupščni ina Francoskem. Genf, 14. oktobra. Socialisti v francoski zbornici bodo stavili predlog, da se obe zbornici za čas vojske združita v narodno skupščino. Posvetovanja angleškega kabineta. London 14. oktobra. (Kor. ur.) Parlamentarni sotrudnik »Daily Telegrafa« naznanja: Včeraj se je v spodnji zbornici vršil jako važen posvet kabineta, ki se jc predvsem pečaš s sestavo izjave o Balkanu in Dardanelah, ki jo namerava Grey danes podati. Posvet je trajal tri ure. Ves čas je ostalo nekaj članov na hodnikih, kjer so se pogovarjali o položaju. Delcasse proti solunski ekspediciji. Pariz, 14. oktobra. (Kor. urad.) »Petit Journal« poroča, da je Delcasse v svojem pismu na ministrskega predsednika Vivi-anija navedel, da se ne strinja z vlado glede ekspedicije v Solun, kateri se je upiral. Lord Haldane se znova poda k Frenchu. London, 14. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Cronicle« izve, da bo vlada lorda Haldane, ki se je nedavno vrnil s poslanstva v britanski glavni stan, znova odposlala tjekaj, da se pogovori z maršalom Frenchom glede morebitne bodoče moči britanske vojske na Francoskem v zvezi z ekspedicijo v Solun. Anglija v strahu za Orient. London. (Kor. ur.) Pisatelj Seton Wat-son (Scotus Viator) je izvajal v nekem predavanju: Če pogine Srbija, bo Turčija rešena in bi bile za nas Dardanele izgubljene. Poročilo bi liki blisk preletelo ves Orient. Naše postojanke v Egiptu bi bilo konec, v nevarnosti bi bil naš položaj v Mezopotamiji. Vsak indijski bazar bi odmeval po tej govorici in Perzija bi stala j oborožena. Angleški poraz v Indiji. London. »Daily Telegraph« poroča iz Kalkutte 11. t. m., da so bili ob indijski meji Angleži poraženi v boju z 9000 Moh-manasi in da so se morali umakniti. V Južni Airiki ne bo mobilizacije. London, 14. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Kapstadta: Vlada objavlja for-melno izjavo, v kateri se označujejo trdovratne govorice, da se po sklepu volitev mobilizirajo brambne sile dežele in pošljejo vsi za orožje sposobni moški v vojno službo v Evropo in Nemško Vzhodno Afriko, kot neresnične. Ne namerava se nobenih nepostavnih odredb. Angleži pozvani, da odstopijo polovico svojih dohodkov v obliki davkov. London, 15. oktobra. (Kor. ur.) Ob | drugem branju finančne predloge v posla-\ niški zbornici je vzbudila veliko pozornost j izjava finančnega tajnika zakladnega ura-j da Montagua, naj se pripravi vsak državljan, da bo moral končno odstopili državi ! v obliki davkov in posojil polovico svojih dohodkov državi. Tovarna zletela v zrak, Pariz, 14. oktobra. Poročilo Agence Havas: Tovarna v Manubi pri Tubnisu je zletela v zrak, o čemer so bile ubite 4 osebe, kakih 20 pa ranjenih. Zgodila se je nesreča in gre za zločinski čin. Vivisnijeva zaupnica. Pariz, 14. oktobra. Viviani je na zahtevo predsednika v vojnem oddelku po- ! jasni! tako-le ekspedicijo v Solunu: Mi nc sodelujemo samo v odsekih, nego tudi s svojimi zavezniki. Naj bo oblika razgovorov kakršnakoli, ne bo mu možno odgovoriti na vse šc tako upravičena vprašanja tekom te razprave, v katerih se ne odloča o koristih Francije same. Vlada nima pravice in niti ne možnosti, da bi pojasnila vojaške načrte za morje in suho, kakor smo sc dogovorili s svojimi zavezniki. Zdelo se nam je, da ni ni ti možno od spredaj in zadaj zadaviti Srbije, niti pustiti, da bi bila odrezana od svojih prijateljev in zaveznikov in tako nositi posledice, ki sem jih čil včeraj naznačil. Če nismo brzo ravnali, se je to zgodilo, ker smo morali izpolniti druge dolžnosti. Morali smo pač poseči vmes, toda sporazumno z generalnim štabom, ter nc da bi bili pozabili svoje | glavne dolžnosti, ne da bi bili namreč osla- | bili francosko fronto, kjer bo nastopila odločitev. Ker smo znali, da ne smemo svoje fronte oslabiti, zato (?) smo šli v Solun. Izkrcavanje se nadaljuje. Trdnih podatkov o številu tja poslanih čet ne morem podati. Enotnost vojaških načrtov morje in suho so zagotovili zavezniški generalni štabi ter jih skrbno in metodično Tur® v volski. revolucija proti Japoncem. »Slovo Sejen« piše, da so pomorili vse uradnike. Razna poročila. ENTENTA SE ŠELE — POSVETUJE. London, 13. oktobra. Reuter poroča: Po poročilih iz diplomatskih krogov se če-tverosporazum prav intenzivno peča z balkanskim vprašanjem. Napadi na Greya po sodbi inozemskih diplomatov niso umestni. Dočim more Nemčija vedno hitro prijeti na pravem kraju, se morajo en-tentni krogi šele posvetovati, kar je z ozirom na daljo glavnih mest zelo zamudno. POTOPLJENE LADJE V SREDOZEMSKEM MORJU. Atene, 15. oktobra. (K. u.) Sodi se, da se je potopil angleški parnik Ajax. Zadnje dni so potopili nemški podmorski čolni nek angleški transportni parnik z indijskimi četami, nek angl. s premogom naložen parnik in angleški parnik Apollo, ki je vozil premog in vojni material. PREKRŠENA NEVTRALNOST ŠVEDSKE. Stockholm. Nek angleški podmorski čoln je prekršil švedsko nevtralnost, ko je bil obstreljeval nemški parnik »Germa-nia«. Švedski poslanik v Londonu vloži zato protest. Darovi poslani našemu upravništvu. Za vojne invalide: Gdčna Marija Kess-ler K 5.—; gdčna Čadež K 1.—. Za Rdeči križ: Gosp. svetnik Mih. Saje, Skaručina K 5.—. XXX Drugi v zadnjem času za druge namene poslani darovi so se poslali na dotična mesta, ki jih bodo posebe izkazala. Darovi naj se izvolijo pošiljati direktno interesentom. Dotičnega gospoda, ki je včeraj zvečer v »Unionovi« kleti po ljubi pomoti odnesel tuj dežnik, se opozarja, da ga takoj pošlje v upravništvo »Slovenca«, da se izogne sitnostim, ker jc znana oseba. Župno upraviteljstvo v Javorju 3079 U*o Tisti, ki se za to službo hoče potegovati, naj se obrne na župni orad v Javorja pri Črni na Kor. Zahvala. 3120 Za oblle dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došli povodom smrti mojega iskrenoljubljenega soproga oziroma preblagega očeta, gospoda Konrad Seiferta Izrekam tem potom svojo najprisr- čnejšo zahvalo. Zahvaljujem se za, mnogobrojne tolažliive obiske med dolgo boleznijo preč. g. župniku Pe-t.riču. preč. g. katehetu Zaplotniku in gosp. vodji knjigoveznice K. t. d. Ivan Dežmanu. Osobito se zahvaljujem za obilno častno spremstvo pri pogrobu nepozabnega rajnkega, posebno preč. duhovščini, slavn. vodstvu „Katol. tisk. dru£tvo", preč. g. predsedniku .Katol. društvo rok. pomočnikov" Al. Stroiu, kakor tudi gg. pevcem ,Katol. rok. društva" za pregintjive žalostinke pred hišo žalosti in pri kapelici. Zahvaljujem se za krasne darovane vence in šopke in za častno spremstvo gg. kolegom in koleginjam. Bog plačaj tisočero vsem gg. ude-ležnikom! Predragega ranjkega i ripo-ročamo v pobožno molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 15. vinotoka 1915. Žalujoča soproga i otroci. * PCWJDMIf?NIčA } LJUBLtJANA • komenskega-ulica- 4 \ SE F-zDRAVNK-.rar^KJ-Df1 FR. DERGANC Trgovski sotrudnik, 28 let star, specerijske stroke, ter deželnih pridelkov, r. večletno prakso, želi službe v kaki večji trgovini v mestu ali deželi. Sprejme tudi kako drugo primerno službo. Spričevala na razpolago. Nastopi lahko s t. novembrom ali pozneje. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod št. 2110. vseh vrsS in vsako množico Ljubljana, Mestni trg štev. 22. fžmzMTo vino smo fltkiirnaijd PlCCOU-Ja vLjubljanl \Vrtnin m»\aY,nne,nerwiTO ftjJiije navedeno mnofino itlets. Družina brez otrok Išče v bližini glavne pošte ksrjeprl »tičnih vinih malokdaj S steklenica 2 kroni. Ceniki zastonj in franko. z 2 sobama iu kuhinjo. Ponudbe ria upravo lista pod »2113 mcblovano stanovanje«. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad (Kor. ur.) Agence Tel. Milli poroča: Težke izgube so povzročile naše bombe sovražniku v odseku Anaforte. Naša artilierija je uničila v odseku Ari Burnu neko sovražno postojanko strojnih pušk. Neka sovražna torpedovka in del sovražnih baterij na suhem je obstreljeval brezuspešno našo artiljerijo. V odseku Seddil Bahr so povzročili na desnem krilu ponoči od 11. na 12. oktober naši poizvedovalni oddelki s presenetljivim napadom z granatami v sovražnih strelskih jarkih težke izgube in škodo. Neka mina je 12. oktobra uničila pred našim levim krilom velik del sovražnih strelskih jarkov. Z ostalih bojnih črt nič važnega, TURŠKE ČETE PRI SUFLI. Milan, 14. oktobra. »Secolo« poroča iz Soluna: Turki so zbrali dve diviziji pri Sufli, da pomagajo Bolgarom, če bi štiri-sporazutn poskušal izkrcati čete v Dede-agaču. REVOLUCIJA NA FORMOZ1. Kolin, 14. oktobra. (»Koln. Ztg.«) Pe-trograjska brzojavna agencija poroča iz Tokia, da je na otoku Formozi izbruhnila Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadomestljivo izgubo našega preljubljenega dobrega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda Josipa Schott c. kr. vodje zemljiške knjige kakor tudi za krasno cvetje in za mnogoštevilno zelo častno spremstvo izrekamo najtoplejšo zahvalo. 3125 Žalujoči ostais. podrti ^alon Stuchly-Maschke Ljubljana 2100 O sobno izbrane novosti z 'Dunaja Priporoča: največjo i^bero Židovska ulica $t. 3 SvorsKi trg 1. klobukov j a dame in deklice kakor tudi bogato zalogo kalnih klobukov. Solidno blago. MT Popravila ioino in vestno. TjPJ! prtjnano «