Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 65. v LMiaiii, v sred«, a mnrcs itn. Lelfl XLV. =■ Velfa po pošti: — za oelo leto oaprej K 26-— za t o meseo „ .. „ '-20 za Naračl|o oeloletno „ ?9 — za ostalo Inozemstvo „ 35' — V Ljubljani aa dom: Za oelo leto oaprej . K 24'— za eo meseo „ .. K 2'— V upravi prelenam mesečno,, 1-80 ~ Sobotna Izdaja: = Za oe o leto .... K 7'— za Nemčijo oeloletno „ 9'— 88 ostalo Inozemstvo. „ 12 — Inseratl: ___ Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev 6/111. RoKopl8l ae ne vračajo; nelranklran« pism* se ne —> sprejemalo. - Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Eaostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilib primeren popngt po dogovoru. " - ■' Poslano: - ■ Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike ob 5. nrt pop. Redna letna priloga vozni red, Upravnlfitvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. - Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. - UpravniSkega tolalona št. 188. oskrbo mladine je izdal Patronat poleg stroškov, ki jih izkazuje Marijanišče, še 12.868 K 97 vin. V izpopolnitev naše organizacije se vedno bolj čuti potreba lastne hiše v Ljubljani ali nje bližnji okolici, kjer bi sprejeti otroci našli začasno zavetišče, se natančneje spoznal njih značaj, se preskrbeli s potrebno obleko in obutvijo in potem šele oddali posameznim družinam na deželo. V tem zavetišču bi imeli tudi slaboumni in , pohabljeni otroci prepotrebno zavetišče. Zato prosimo pomoči vseh naših po-speševateljev in podpornikov, da bo mogel Patronat v sedanjih hudih časih vršiti svojo važno nalogo. Tudi častite Marijine družbe, ki so bile dosedaj naša glavna opora, naj nam tudi za naprej stoje ob strani. Primerno bi bilo, da bi se zlasti 25. marca ob mirovni pobožnosti spomnili naše zapuščene in osirotele mladine in se v ta namen priredile male zbirke. Vsi dopisi in vse zbirke naj se naslovijo na »Patronat Vincencijeve družbe« v Ljubljani, Pred škofijo 12. Tiskovine in podobice razpošilja prodajalna Katol. tiskovnega društva, Kopitarjeva ulica 2. Svojo pisarno pa si je osnoval Patronat za mladino na Dunajski cesti 18. (Deželna centrala za domovinsko varstvo.) — Prvi dve številki »Dctoljuba« izide ta koncem marca. Trtta Rusija. Razmere v Rusiji se čimdalje tembolj zapletajo. Uradne vesti petrograj-ske brzojavne agenture, ki gredo v svet preko britanskega Reuterjevega urada, je treba zelo previdno presojati. S tem večjim nezaupanjem moramo sprejemati vesti, ki prihajajo o dogodkih na Ruskem preko Stockholma in Rotter-dama. Eno je pa gotovo: car Nikolaj sc je popolnoma odpovedal vsem vladarskim pravicam ter se s svojim sinom Aleksejem umaknil v zasebno življenje odstavljenih vladarjev. Svoje nasledstvo je poveril svojemu bratu Mihaelu, ki je igrača v rokah angleške diplomacije in dume, ki je istotako pod angleškim vplivom. Angleška v svojo korist izrablja sovraštvo proti Nemcem, ki so zadnja leta dobivali vedno več ruske industrije v svoje roke. Konservativni živi j i v ruskem parlamentu so brez moči ter so se umaknili v ozadje, da so vsaj varni življenja. Več konservativnih voditeljev so zaprli, med drugimi Markova. Sedanji dogodki na Ruskem imajo veliko podobnosti z dogodki velike francoske revolucije 1. 1789. Tudi tedaj so revolucionarni življi dolžili konser-i vativne kroge, velik del plemstva in posebno tudi kraljico Marijo Antoinet« te, da so v zvezi z zunanjimi sovražniki domovine in vsa krutost in sovraštvo se je obračalo proti njim. Sicer so pa vse revolucije vrše v znamenju ta-< koimenovanega »napredka« proti ta« koimenovanemu »nazadnjaštvu«, kamor prištevajo vse, ki so zvesti oltarju in prestolu. Radikalni in socialistični teoretiki so postavili za revolucionarne pokrete načela o »napredku«, ki veljajo kakor dogma. Da ta »napredek« družbe nikdar in nikjer ne osrečuje in tudi ljudskim slojem ne donaša niti iz-daleka tistih blagodarov, katere jim za to se v vihri razplamenjenih strasti nihče ne zmeni. Da se sedanja ruska revolucija vrši v znamenju simpatij za zapadne države — Francijo in Anglijo — in prijaznosti do Židov, je povsem razumljivo. Za enkrat se šc prav nič ne ve, kako se bo končala ruska revolucija. Revoluciji sledi vsikdar reakcija, pa najsi že bo v večjem ali manjšem obsegu. Sedanje revolucionarno gibanje se čisto lahko zlije v narodnovOjaško strugo, ki se izteka v socialnorevolucionarno republiko, katera bi izvedla socialni preobrat najprej doma, potem ga pa skušala prenesti tudi izven mej lastne dežele. Potem bi Angliji njeno sedanje delo na Ruskem postalo nevarno, kajti njena avtokratična vlada v Indiji bi postala nevzdržljiva. Ako je manifest novega carja Mihaela pristen, potem se je ruska monarhija popolnoma podvrgla konventu sedanje dume. Car prepušča ljudstvu, da samo odloči o bodoči vladni obliki Rusije. Torej sam o sebi priznava, da je car na odpoved, do katere ima pravico ruski narodni zbor. To je pač čudno državnopravno stališče, kakoršne-ga zgodovina še ne pozna. Kaj se skriva za tem, za enkrat še ni znano. Ni dvoma, da si v Rusiji prizadevajo že spričo zunanjega položaja, da bi se ognili državljanski vojni. Sila dejstev pa lahko postane močnejša nego volj a sedanjih ruskih voditeljev. Skrajna levica iu skrajna desnica imata svoje zastopnike med ruskim ljudstvom in ta kakor ona želi miru iti osvoboditve izpod angleškega varuštva. Kakor hitro bi se sklenil mir, bi nastal med rusko desnico in levico boj na življenje in smrt. Zato sedanji oblastniki na Ruskem nočejo miru in je skoraj gotovo, da bodo odločili izid ruske revolucije zunanjepolitični vojaški čini« tel j i. Mi Svaz — svari. Češki Svaz je dne 17. t. m. pod predsedstvom poslanca Staneka imel plenarno zborovanje, katerega se je udeležilo 72 poslancev. Po obširni politični debati je bila sklenjena resolucija: Predsedstvo Češkega Svaza izraža svoje prepričanje, da finančne, gospodarske in politične razmere zahtevajo takojšnje sklicanje državnega zbora, ki bo imel velike naloge. Za njihovo rešitev je potrebno, da vsi narodi kot enakopravni či-nitelji in vsi sloji stopijo na parlamentarno pot v stremljenju, da sodelujejo pri finančni, gospodarski in politični prenovitvi monarhije in pri zdravljenju ran, ki jih je zasekala vojna njenim prebivalcem. Da se misel vseh narodov monarhije obrne na te velike naloge, katerih takojšnja rešitev je v edinem interesu dinastije, monarhije in ljudstva, zato smatra Češki Svaz kot potrebno, da se misel nobenega naroda ne odvrne od tega pota. Dalje izraža svoje prepričanje, da je češko-nemška sporna vprašanja mogoče rešiti le na temelju medsebojnih pogajanj in dogovorov, za katere so bile in so češke stranke vedno pripravljene. Ravno zato opozarja Češki Svaz z vsem poudarkom na odgovornost vseh, ki so nasvetovali kako drugo pot za rešitev narodnopolitičnih zadev. Češki Svaz izraža svoje prepričanje, da se Clam-Martini-ceva vlada zaveda težkega položaja države, ki se z največjimi žrtvami vseh narodov tako krepko brani proti sovražnikom, da bo vso svojo pozornost obrnila na združenje vseli sil za rešitev res neodložljivih prehranitvenih, finančnih, gospodarskih in socialnih zadev, katerih kar najbolj hitra rešitev je brezpogojno potrebna, da se najširšim ljudskim slojem omogoči gospodarsko prebiti vojno Predsedstvo Češkega Svaza jemlje na znanje poročilo o posvetovanjih z zastopniki hrvatsko - slovenskega kluba in pozdravlja, da je bilo kot posledica mogoče ugotoviti soglasje v nazorih. Češki Svaz izraža kot samoposebi umevno pripravo za sklicanje parlamenta, da se načelno olajša cenzura, ki je zlasti v čeških deželah izredno ostra, in ne presoji vseh listov enako, omogoča rušenje narodnega premirja, iz resnega stvarnega razpravljanja pa izključuje vprašanja, o katerih stvarno pisati in presojati zahteva ravno interes boljše bodočnosti naše av-striiske monarhije. LISTEK Svelonor. 29 Povest iz konca 11. veka. — Spisat P, Bohinjec. (Dalie.) »Novic dovolj,« je izpregovoril Rep. Po Ogleju je živahno in na trgu Sv. Ivana se gnete polno ljudi. Pričakujejo, da pripeljejo iz stolpa, v katerem zapirajo tate in roparje, tistega Ortenburžana, ki je Dražno uropal. Mestni maršal ga je ukazal bičati na Puščavnikovem mostu.« »Še premala je ta kazen zanj.« »Saj bi ga bil maršal ostreje obsodil, pa ne ve nihče nič povedati o pokolenju uropane deklice. Samo to pravijo, da je iz Možniškega gradu.« »Kaj pa ti veš o Dražni?« povpraša Svetka. »Ne vem drugega, milostna, kakor da je vaša prijateljica in da je Dobrovit njeni otec,« odvrne Rep in govori dalje: »V patrijarhovi palači pričakujejo gostov iz Češke in Koroške. Vsak čas ima priti brnski prošt, cesarski palatin Kocelj in še več drugih vitezov. V Rimu je napovedana sinoda in Njegova svetost, patri-jarh Henrik, jih popelje na sinodo. Tudi tebi, gospod gaštaldo, je naročeno, da se pridružiš. Odpeljali bi se s patrijarhovo Podpirane Patroaai Vioceipeve sinile za Rladinn. Patronat za mladino ravnokar razpošilja svoje poročilo za leto 1916., iz katerega posnamemo sledeče: V sedanji svetovni vojni je dosegla z drugimi nadlogami vred tudi otroška beda in zapuščenost toliko stopinjo, kakor še nikdar poprej. Uradnih podatkov o številu in razmerah vojnih sirot še nimamo; Vendar moremo iz drugih okoliščin sklepati na njih vedno naraščajoče število. Pri odboru za zadnje božično obdarovanje vojaških vdov in sirot je bilo prijavljenih 2288 žensk in otrok. Vendar je treba pripomniti, da so prijave došle komaj iz 105 župnij kranjske dežele. Iz dobrih dveh tretjin župnij ni bilo nobenih prijav. Da si moremo napraviti pravo število, je treba torej prej omenjeno število potrojiti. V boljših razmerah živeči otroci pa doslej sploh niso bili nikjer prijavljeni. Jasno je, da v takih izrednih razmerah ne zadostujejo sredstva in naprave, ki so veljale za mirne čase. Država sama je prevzela organizacijo društev, ki bi bila pomoč vdovam in sirotam. Toda deželno društvo, ki se snuje v ta namen, naj bi bilo le nekaka centrala za delo otroškega varstva, ki bode podpirala že obstoječa društva, naprave in podjetja, in jih bode po potrebi izpopolnjevala. Zato mora v sedanjih važnih časih tudi Patronat Vincencijeve družbe razširiti svoj delokrog, ako naj bo kos svojemu poslanstvu. Preteklo leto se je družina, ki jo je Patronat sprejel v svojo oskrbo, pomnožila na 125 gojencev in varovancev. Izmed njih jih je bilo 23 izročenih raznim vzgojnim zavodom, 102 pa sta bila izročena raznim družinam po deželi. Pri teh dobe naši varovanci še najlažje potrebni živež in ljubečo skrb, medtem ko zavodom mnogokrat primanjkuje živil. Ponudb za sprejem otrok se ni manjkalo, zlasti ne za otroke od 10. leta naprej, ker na kmetih silno primanjkuje delavnih moči. — Za varstvo in ladjo do Jakina, od tam pa jež v Rim. Hlapci naj bi takoj odrinili s konji do Jakina.« »Rep, pripravi vse potrebno za odhod! « skonča gaštaldo. »Pokliči vaškega župana.« Rep sc prikloni in odide, gaštaldo pa nadaljuje: »Župan Jemec je moder in zanesljiv mož. Nanj se zanesi! Ko bi bilo v moji moči, bi ga bil že osvobodil. Izvrstno vodi sosednje in brez skrbi grem od doma, ker vem, da njegova glava ni prazna in njegova roka je krepka. Sicer pa ti pripeljem Dražno iz Ogleja, ako ne tja, pa nazaj grede.« »Angel Rafael naj te spremlja, Leopold! Samo mojega bratca nikar ne sumniči preveč. Saj veš, da je plemenit človek in nama je dal svoj blagoslov.« »Plemenitost se bo šele pokazala,« odvrne gaštaldo, ko stopi v sobo župan Jemec. »Kaj zapove tvoja milost?« »Jaz grem od doma. Zato vodi ti ta čas moje posle in ščiti mojo gospo!« »Po tvoji volji, gospod gaštaldo! Zdaj pa šc kaj drugega. Po Karnici planini so vedne pritožbe zaradi paše. Kaj naj ukrenem?« »Kdor bi se lastil paše, Jemcc, kar v grajsko ječo z njim.« »Tista sitnica Siligojska noče plačati smrtnine.« »V klado jo deni!« »Dovoli, gospod gaštaldo, še eno vprašanje: »Ali bo res Možnica dobila drugega gospodarja?« »Kdo ti je to pravil?« »Brat iz belinjskega samostana je bil tukaj in je pravil po vasi, da Možnica dobi menihe,« »In tisti brat bo menda prvi opat,« odvrne gaštaldo, zaničljivo sc nasmeh-nivši. »Nam je ljubše po starem, gospod gaštaldo,« pristavi krnet hladno. »Name se zanesi, Jemec, in pojdi!« Z globokim poklonom odide župan, Leopold pa spet zre skozi lino na pošastne sive Apenine, ki dvigajo rjasta čela svojih vrhov proti žgočemu, kakor pla-vica modremu nebu. Po gričih čepe utrdbe, ki čuvajo dol in hrib, vinogradi so posajeni s trtami in breskvami, z oljkami in mandljevci, deroča Bela se vali po kre-menčasti strugi in odnaša zelene lavori-ke, ki so se naselile preblizo vode. »Nekaj spet tuhtaš, Leopold! Ne beli si preveč glave in prepusti nekoliko pri- ! hounosti tudi božji previdnosti,« posvari Svetka svojega moža. In takrat sc pokaže ob lini zorni obraz grajske gospe. Leopoldu zdrknejo v srcc odločne misli, ustnice se mu poteg- nejo na smeh in glava sc zaplete v goste lase njegove soproge. Ko pa je nočni mesec posrkal vase že vse zvezde, tudi jutranjico, tedaj so že konji rezgetali na dvorišču, je rožljalo že-lezje na oklepih in Rep je zatrobil v rog, da se je zemlja potresla in so se zmajale v linah rožene šipe. Gaštaldo je odjezdil proti Ogleju. listi čas, ko sc jc oproda možniškega gaštalda vračal iz Ogleja na Možnico, je dospel v patrijarhovo mesto brnski prošt V spremstvu mosburškega grofa Koclja. Pomladila se je njegova duša v dnevih, ki jih jc prebil v Korotanu, oživeli so v njem spet vsi veseli spomini osojskega benediktinca in okrepljen na duhu in telesu je pri-romal v častitljivo mesto. Ko sc je zglasil v Poponovi palači, mu je že dospel naproti peharnik hrvatskega kralja Zvonimira. »Pozdravljam te, češki knez, in tc povabim, da greš z menoj na dvor Našega Veličanstva! Nujni so pogovori, ki jih boš imel z našim kraljem in volja je sv. očeta, da izvedeš ti nalogo, katera ti bo dana.« »Nc upiram se volji sv. očeta, čast bi mi bila, govoriti /. Vašim Veličanstvom, toda preskromne so moje moči, ki naj b? reševale pretežke naloge.« Avstrijci lahko prav mirno čakamo, kako se stvari v Rusiji razvijejo. Zavest imamo, da smo temeljito dokazali našim nasprotnikom, da je bila njihova beseda o »trhlosti Avstrije« ni-čeva, pač pa sedanja nesoglasja na Ruskem kažejo na »trhlost Rusije«. Preko vseh političnih nesoglasij, ki se sein-tertja pojavljajo, nam je prvi cilj vedno ohranitev Avstrije. Oni, ki sedaj sami na Ruskem niso na jasnem kaj hočejo, ter so pričetkom vojne računali na to, da bodo sladke besede nas omamile, so sc morali dodobra prepričati, da smo Slovani v Avstriji bili takoj na jasnem, da hočemo trdno, krepko Avstrijo. Za to hočemo tvegati vse in naj pride karkoli. Naša vera v Avstrijo je" trdna in zato nihče ne more omajati v nas tudi vere v njeno pravičnost. Sovražniki Avstrije naj se le tepo med seboj — najboljši odgovor nas Avstrijcev bodi, da se v korist države vedno lepo sporazu-memo med seboj, vedno na podlagi narodne in socialne pravičnosti. Ne eden preko drugega ampak vedno vsi skupaj z istimi dolžnostmi in pravicami — Avstrijci za Avstrijo! To je tista skrivnost, ki daje sedaj naši državi moč in ki naj ji jo ohrani v vseh bodočih dneh! Ustavni upravitelj Rusije Mihael Aleksandrovič. Notorično, v celi Rusiji že. dolgo časa znano dejstvo je, cla je Mihael Aleksandrovič, mlajši sin carja Nikolaja, užival popolno naklonjenost svoje matere, carice vdove Marije Feodorov-ne, med tem ko je smatrala Nikolaja nesposobnega za vladanje. Carica Marija se je trudila še za življenja svojega soproga ga pripraviti do tega, da bi izključil Nikolaja od prestolonasledstva, kar pa je bilo s carjevimi patriarhali-čnimi nazori v nasprotju. Carica vdova je podpirala prevrat, da spravi na prestol svojega najljubšega sina. Curih, 20. marca. Veliki knez Mihael se je nastanil v Carskem Selu. Dokler ne bo sklepala ustavodajalna zbornica, mu gre naslov: ustavni upravitelj Rusije. » + * Socialno demokraško poročilo o petro-grajskem uporu. — Spori med dumo in delavstvom, Stockholm, 19. marca. (K. u.) »So-zialdemokraten«opisuje dogodke v Rusiji sledeče: Dva revolucijska odbora. Dne 12. marca sta se v Petrogradu ustanovila dva revolucijska odbora: na eni strani izvršilni odbor dume, v katerem so bile zastopane vse stranke dume, na drugi strani pa vladajoči zbor petrograjskih delavcev s Čeidzem na čelu. Delavski odbor ima dejansko vso revolucijsko moč v rokah, ker so sc okolu njega zbrali delavci in vojaki. Prvi spor med delavci in dumo je nastal že v ponedeljek. Izvršilni odbor dume je namreč sklenil, da se bo pričel s carjem pogajati. Čeidze in Ke-renskij sta zato izstopila iz njega. Rod-zjanko je brzojavil carju, da želi duma novo vlado. Staro vlado so istočasno prisilili, naj vloži prošnjo za odstop. Car Roclzjanku ni odgovoril, pač je pa stari vladi naznanil, da bo poslal načelnika generalnega štaba Alekseja kot diktatorja v Petrograd. Izvršilni odbor dume je odnehal delavskemu odboru, Čeidze in Kerenskij sta pričela zopet delovati. Drugi spor radi vojne politike. Drugi spor je nastal v sredo in v četrtek. Večina dume dela na to, naj sc vojna politika odločno nadaljuje in zato želi, naj se prej ko mogoče napravi v notranji Rusiji red. Prva pot je bila, da postane carjev sin car, veliki knez Mihael pa postavni vladar. To je sklenilo tudi novo ministrstvo. Miljukov je o tem obvestil inozemstvo. Znano je, da je že v četrtek važno novico Bonar Lavv naznanil angleški spodnji zbornici. Pe-trograjski delavski odbor je pa prote stiral, ker bi tak konec revolucije le izročil moč oktobrisfom in kadetom. Zm« gal bi tako ruski imperalizem, njemu nasproti zasledujejo delavci mirovno politiko. Izjavili so: Če Vi proglasite carjevega sina za carja, bomo mi razglasili republiko. To moremo storiti, ker imamo ves Petrograd v svojih rokah. Vlada dume je morala zopet odnehati. Sklepni so, nnj Rusija prosto določi, kako naj se vlada. Ustavodajalni zbor. ki naj bi se takoj sklical, naj bi so bi) iziavil proti nadaljevanju vojske. Miljukov je bil prisiljen, cla je potom petrograjske brzojavne agenure izjavil, da je to, kar je bilo zjutraj še trden sklep vlade, zdaj le njegov osebni nazor. Car je bil za to prisiljen, cla se je za sc in za svojega sina odpovedal kroni; odpovedati se je moral kroni tudi veliki knez Mihael, kateremu jo je moral car izročiti. Prot? vlarf.i, ki bi bila rada razorožila revolucijska vojsko. Vlado dume, ki je nameravala razorožiti revolucijske čete, da dobi sama oblast, so na to prisilili, da je mesto razorožite v velikem oklicu ruskemu narodu razglasila, da revolucijskili čet ne bodo razorožili, marveč da .iih bodo privedli v Petrograd za podporo delavskega odbora. Tudi zborovalno pravico vojakom v bojni črti so dovolili, ker jo je zahteval delavski odbor. Nikolaj! Nikolajevi«. — Ruski, — Brusi-lov. Med boji obeh vlacl v Petrogradu je veliki knez Nikolaj Nikolajevič izredno spretno in varno mešal svoje karte. Med prvimi je brzojavil carju, naj se odpove, ker to zahteva blagor dežele. Pred vsem se je postavil v dobro razmerje z desnim krilom dume, ki ga kot vojaka in pristaša vojske visoko ceni. Imenovanje Nikolaja Nikolajeviča za vrhovnega poveljnika četam je bilo zadnje gotovo sporazumno z Rodzjanskom izvedeno dejanje carja. Ker se je pa to izvedlo proti volji delavskega odbora, položaj še ni jasen. Vrhovni poveljnik severne bojne črte, general Ruski, drži brezpogojno z revolucijo. Ustavil je carja v Pskovu in ga prisilil, da sc je moral odpovedati. (Temu poročilu o stališču generala Ruskega nasprotujejo druga, ki trde, da je general Ruski še zdaj najodločnejši carjev pristaš in da je car pri njem popolnoma varen. Op. uredn.) Višji poveljnik južne armade, general Brusilov pa spada med naj-> črnejše nazadnjake. Roclzjanku jc na njegovo brzojavko odgovoril: »Storil bom nasproti carju svojo dolžnost!« London, 19. marca. (K. u.) »Times« poročajo iz Petrograda: Začasna vlacla je bila prisiljena odnehati revolucionarjem. Ko se je car odpovedal, je imenoval velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za vrhovnega poveljnika. Dasi je Nikolaj priljubljen, je začasna vlada imenovanje razveljavila, da je končala protipropagando in je odredila, da ne smejo imeti vrhovnega poveljstva Ro-manovci. Berlin, 20. marca. (Kor. ur.) »Vossi-scher Ztg.« se poroča: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki naj bi bil sporazumno z novo vlado prevzel vrhovno poveljstvo čet na bojišču, jc zadnji hip prosil za odlog. Trdi se, da so mu z radikalne strani namignili, da mu ne morejo jamčiti varnost na bojišču. Veliki knez Nikolaj najbrže čaka, kam se bodo podali delavski zastopniki, da orientirajo vojake na bojišču. Sedanji vojni minister Gučkov je baje vročil delavskim zastopnikom najpopolnejše potne liste. General Ruski je, kakor poroča »Daily Telegraph« iz Petrograda, ukazal prijeti odposlance dume, ko so prišli v armadni tabor. Kaj je z generalom Ruskim? Rotterdam, 20, marca. »Daily Telegraph« poroča: Generala Ruskega sta prijela dva odposlanca začasne vlade, ko je prišel v armadni tabor. Žrtve peirograjskega upora znašajo po poročilih iz Stockholma 4000 mrtvih in 7000 ranjencev. Carjeve slike so že v vseh upravnih pisarnah sneli. Kako se je car odpovedal kroni. Bern, 19. marca. (Kor. ur.) »Temps« poroča, da se je odpovedal car prestolu 16. marca opolnoči. Neki član izvršilnega odbora pripoveduje, da je šel tja neki novi minister, ki so ga spremljali general Ruski, baron Fredericks in drugi, v Pskov. Ko so carju opisali novi položaj, so mu svetovali, naj ne pošlje novih čet z bojišča v glavno mesto, ker postane vsak vojak revolucionaren, ko se približa glavnemu mestu. »Kaj naj storim?« je vprašal car. — Odpovedati se!« so mu odgovorili. — Car je pomislil, nato je rekel: »Težko se bom ločil od svojega sina. Odpovedal se bom zase in zanj v korist mojemu bratu Mihaelu,« — Car je podpisal oklic, ki so ga zahtevali od njega, London, 20. marca. (Kor. ur.) >Daily Nevvs« poročajo iz Petrograda: Car je pod- pisal odpoved v Pskovu. Nato se je peljal v Dvinsk, nakar sc je vrnil v glavni stan generala Brusilova. Sele v četrtek ob šestih zvečer je dovolil, da sc sme odpoved razglasiti. Do takrat so zadržali v Petrogradu vse brzojavke. Novi vladi sc je pridružila vsa zahodna Rusija. Bcji v Fetrogr?»du minuli torek in sredo. Lugano, 20. marca. »Corriere della Sera« javlja iz Petrograda, da so se v torek in v sredo po ulicah še bili. S slreh so iz strojnih pušk streljali na množico. Dva velika hotela »Nord« in »Astoria« so oplenili. Delavstvo nastopa proti carizmu in agitira vsak dan močnejše, naj se ustanovi socialistična republika. Beg iz Petrogrnda, Lugano, 20. marca. »Corrire della sera« javlja iz Petrograda: Vsled nevarnega položaja zapuščajo tuji državljani Petrograd. V zadnjih štirih dneh je pobegnilo nad 900 podanikov sporazuma iz Petrograda, kjer še vedno primanjkuje živil. Vojaki zapuščajo zastave. Mr-lmo, 20. marca. Preobrat se žc j tudi na bojni črti čuti. V Nišjevu so bili hudi upori. Vojaki zapuščajo v množicah zastave. Sklep delavskih poslancev, naj prično delavci zopet delati. Petrograd, 20. marca. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura poroča, da je svet delavskih poslancev sklenil, naj se prične v Petrogradu zopet delati. Duma in delavstvo. Lugano, 20. marca. Neka švicarska korespondenca javlja: V dumi se je ministrski svet z delavskim odborom sporazumel o prvi točki pogajanj. Ministrski svet se je sestavil kot začasna vlada. Ministrski svet sodi, naj se voli ustavodajalna zbornica šele po vojski, ker stoji več milijonov volilcev v bojni črti in ker je sovražnik zasedel 18 gu-bernij, a razglasi naj sc volilna postava. O tej točki se z delavskim odborom še niso dogovorili. Delavski zastopniki pri vojakih na bojišču. Berlin, 20.. marca. (Kor. ur.) »Lokal-anzeiger« javlja: Neki angleški dopisnik brzojavlja, cla se bo revolucijskim delavskim odborom s pomočjo pristašev stare vlade posrečilo strmoglaviti nove mogotce, kar bo povzročilo anarhijo v deželi in poraz na bojišču. Od 10. marca dalje baje niso več vozili transportni vlaki iz notranje Rusije na bojišče. Armada za to ni dobila streliva, vo>nega blaga in živil. Armada se je morala za to posluževati zalog. Revolucionarji so v Moskvi ustavili tudi vse transporte sibirske železnice in živila zaplenili prebivalstvu na dobro. Ustavodajalni zbor bo, kakor poročajo nizozemski listi, sklepal lc o teh le treh vprašanjih: bodoča državna oblika, bodoči državni temeljni zakoni in stališče nove Rusije nasproti svetovni vojski. Začasna vlada bo odstopila. Zbor bo voclil najstarejši član dume, zborovali bodo v zimski palači. Vojaki na bojišču bodo volili pismeno. Ruski revolucijonarji se iz inozemstva vračajo v Rusijo. Genf, 20. marca. »Petit Journal« poroča: Vsle-d splošnega pomiloščenja zapuščajo v Franciji bivajoči ruski revolucijonarji deželo in se čez Skandinavijo vračajo v Rusijo. Potujejo brez potnih listov, ker jim jih rusko veleposlaništvo ni hotelo izstaviti. Lloyd George o položaju v Rusiji. Amsterdam, 20. marca. (K. u.) »All-gemeen Handelsblad« poroča iz Londona: Ministrski predsednik Lloyd George je včeraj v poslaniški zbornici naznanil, da sc bo v četrtek predlagalo, naj se čestita ruski dumi. Dalje je Lloyd George rekel, da po dosedanjih poročilih še ni mogoče trditi, da jc v Rusiji vsa nevarnost minila. London, 19. marca. (K. u.) Reuter: V zunanji zbornici je izjavil Lloyd George, da, v kolikor je angleška vlada poučena, v ruski revoluciji niso prelili veliko krvi. Novo vlado jo podpirala cela dežela, armada in mornarica. Zadovoljivo je, ker se je nova vlada ustanovila z izrečnim namenom, da bo vojsko s ponovljeno gorečnostjo nadaljevala. (Pritrjevanje.) Angleška vlada je prepričana o tem, da se bo ruski narod prepričal o možnosti združitve svobode z redom celo v revolucijskih dobah in da svobodni narodi najbolj še branijo svojo lastno čast. (Ali bodo ljudje, ki tako govore, poskrbeli, cla sedaj dobe na Ruskem svobodo tudi Finci, Poljaki in Ukrajinci?) • • * Trajno nejasen položaj. Haag, 20. mavca. »Dailv Chronicle« t poroča iz Stockholma: O carin, o no- tranjem položaju in o stališču armade ni še nobenih gotovih poročil. Vlacla deia na to, da hitro ojači svojo vojaško moč, ker vsi vojskovodje in poveljniki trdnjav še niso priznali nove revolucijske vlade. Carju zveste pokrajine. Kolin, 20. marca. »Koln. Ztg.« poroča iz Kodanja: Potrjuje Se, da je južna Rusija večinoma ostala carju zvesta, posebno mesta Kijev, Odesa in Rostov. V cerkvah molijo vsak dan za carja. Stockholm, 20. marca. Konzulati poročajo iz Petrograda, da zveze z notranjo Rusijo in s tamošnjimi švedskimi konzulati še ni. Švedsko časopisje zato sodi, da se nemiri in boji v notranji Rusiji in tudi v Moskvi še nadaljujejo. Brzojavna zveza s Petrogradom zopet prekinjena. Stockholm, 20. marca. Brzojavna zveza s Petrogradom je začasno zopet ovirana. Ruska uradna poročila so zo-. pet izostak«. Stockholmski časopisi zato sodijo, da so se v Petrogradu zopet dogodile resne stvari. Nastopi za mir v Petrogradu. Stockholm, 20, marca. Pred Tavrijsko palačo, v kateri zboruje duma. so se v petek ponovile demonstracije, naj se hitro sklene mir. 18.000 ljudi je korakalo po cestah. Poslanec Skobelev je z voza govoril, da bo ruski proletariat zastavil vso silo, da se izposluje mir. Če vlada ne bo volje naroda izvedla, si bo narod napravil sam mir. Novi poulični boji v Petrogradu. Rotterdam, 20. marca. »Morning-post« poroča, da so se po 36 urah miru boji v Petrogradu zopet pričeli. Več ti-soč stari vladi zvestih v Petrograd po-' zvanih vojakov so sc v petek bojevali z vojaki nove vlade. S streh so streljali na revolucijske čete. Tudi v Wyborgu je vstaja. Vojaki drže s carjem. Druga mesta se le počasi pridružujejo revoluciji. Kjer se nahajajo sibirski polki, se bore za carja. Radi nesloge v armadi so Angleži zelo razburjeni. Komuna v ruskih mestih. Stockholm, 20. marca. V Moskvi, Ivozanu, Nižnem Novgorodu in v več drugih velikih mestih so se občinski sveti polastili uprave. Pokret proti dumi za mir. Amsterdam, 19. marca. (K. u.) »Times« poročajo v četrtek iz Petrograda: Sinoči se je širil hujskajoči oklic z naslovom: »Povelje št. 25. Podpisal ga je odbor delavskih poslancev in armade. Čete so pozivali, naj ne priznajo avkto-ritete častnikov in dume in vojaki sami skrbe za disciplino. Učinkoval je usodno. Tiskano je bilo povelje tajno; razširili so ga v velikem številu; tudi v dumo so ga vtihotapili; pravijo, da tajni agenti stare vlade. Rotterdam, 20. marca. Brzojavke angleških dopisnikov v Petrogradu splošno sodijo, da sc bo revolucijskim delavskim odborom s pomočjo stare vlade posrečilo nove mogotce strmoglaviti ali jih pomoriti, povzročiti v deželi anarhijo in lakoto, na bojišču pa poraze. Proti povelju 1. (Besedilo je tako, kakor povelju št. 25, ki ga navaja amsterdamsko poročilo. Op. ur.), jih delavska voditelja Kerensky in Čeidje izdala dve protiizjavi, ki pozivata prebivalce, naj povelju nc verujejo. Kaže se, cla odbor delavskih odbornikov (po »Ti-mesu«), ki ga sestavljajo demagogi, namerava zahrbtno napasti prave zmagovalce in pridobiti armado za«e. Demokratična republika jc sicer sen delavcev, a povzročila bi poraz ruske armade na bojišču, skozi morje krvi bi krenili končno na pot stare reakcije. Vlada vedno bolj odvisna od delavske« ga odbora. Zadnja poročila iz Petrograda kažejo vedno jasnejše, da je vlacla dume vedno bolj odvisna od delavskega odbora. Miljukova izjava ne obsega nobene besede o osvojitvah, marveč govori o svobodi vseh narodov. V izvršilnem odboru se tudi najbrže boje, da bi, če bi nastopali proti mirovnim stremljenjem delavstva, se preveč cepile moči in bi lahko zopet zmagala reakcionarna vlada. Politika Romanovov. Kolin, 20. marca. »Kolnische Ztg.« pravi, da je začasna odpoved velikega kneza Mihaela mojstrska šahovska poteza Romanovov in stare vlade, ki se gotovo ni izkuhala v glavi velikega kneza Mihaela. Pred vsem se je odlomila pokretu protidinastična ost in se je vrglo jabolko spora v oba tabora revolucionarjev. Zanemarjenje preskrbe armade, ki jo je mogoče vzdržati le, da se s silo okrajšujc notranji obrat, bo gotovo vplivalo na bojišče. Takrat bo napočil trenutek nastopa velikemu knezu Mihaelu, ki je svojim četam začasno zapovedal, naj počakajo, kako se bodo razvili ti dogodki. Zdi se, da hoče sam počakati, če bodo staro z boljši™' "-domesMli. J'.:T>T;r">'?'*'ll3 rr.Sl'Q rlfi?6. Es rlj, 20. mar.'a. »I-ctit Prris:en« poro;;a iz iy.ro;; rad a, da se bo moralo novo ministrstvo vs^o;! dolo rib zuh'cv radika'nčga revolucij skega odbora in stavkujov-ega delavstva brezpogojno izpremeniti. Čeidze izstop?! iz začrsT«8 vlade. Gen!, 20. marca. »Journal« poroča iz Petrograda: Posebni revolucijski odbor radikalcev in socialistov v Ostrovu jc izvolil za predsednika socialnega demokrata Čeidzeja, ki je izstopil iz začasne vlade. Ker so se zaloge žita znižale, je začasna vlada v Petrogradu posili v Petrogradu delila živila, vsled česar je delavstvo zelo ne volj no. Življiemska kriza v Rusiji se poostrufe. Geni, 20. marca. V Švico došla poročila soglašajo, da sc mora začasna vlada že boriti z velikimi težavami, ker se je življenjska kriza poostrila. Dovozi živil so izostali, ker je veliko gu-bernij ostalo stari vladi zvestih. Pod Millnerjevim vodstvom potuje v Rusijo angleška komisija, ki bo prevzela vodstvo zadev v Petrogradu. m o* Odstopivši car Nikolaj II. Finska zapušča Rusijo. Kariskrone, 20. marca. Finski neodvisni odbor v Wazi je proglail neodvisnost Finske. Stockholm, 20. marca. (Kor. ur.) S finske meje se poroča: Prekucija se na Finskem hitro širi, a gibanje stremi za samostojnostjo Finske. V mestih so zborovali na velikanskih shodih. Govorniki so izjavljali, da je zdaj napočil tisti trenutek, ko se bo Finska oprostila ruskega jarma in postala samostojna država z ustavo, ki odgovarja izročilom Finske. Petrograjski izvršilni odbor dogodki na Finskem zelo vznemirjajo. Pridobiti izkuša Fince za rusko revolu-cijsko reč. Odpravil so za to finsko generalno gubernijo in zaprli generalnega gubernatorja in njegovega pomočnika. Lugano, 20. marca. »Corriere della sera« javlja iz Londona: V Helsingfor-su so se uprli vojaki in se polastili mesta. Predsednik dume Rodzianko. i .*. *, Revolucija in vojska. Vojni tiskovni stan, 20. marca. Ev-gen Lennlioff poroča z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Na merodaj-nem mestu sem o vplivu revolucijo na rusko bojno črto izvedel: Ne pričakuje se, da bi revolucija učinkovala na dobo vojske. Izbruhnila jc pa prekucija v času, ko se bliža višek vojske in sta zato red in organizacija najpotrebnejše reči. Prekucija kot nemiren element pač ni sposobna, da bi ugodno vplivala na vojno pripravljenost Rusov in na moč njih armade. Kako so motili dogodki v zaledju občutljivi mehanizem ruskega višjega poveljstva, kaže dejstvo, ker je bilo 14. marca mesto običajnega poročila generalnega štaba izdano le obvestilo: »Danes ni nobenega p oro č i 1 a generalnega štaba «. Izločitev velikih mest, ki so postala torišča revolucije, iz vojnega prometa, zvišanje transportnih težav, no nemirih povzročena motenja in zapore v obratih vojne industrijo morajo sčasom na vojni stroj neugodno vplivali. * • « Posvet v!aJPi>'sv EporP.zuma. t Amsterdam, 20. marca. V kratkem se bo'.'o sestali vladarji sporazuma. Zdi se, da je sestanek v najtesnejšem stiku s krvavimi dogodki v Rusiji. Pravijo, da se bn že novi car udeležil posveta. Program je i' o-go tajen. w * * Pobil o-t it a. An«feškem. Kolin, 20. mnrea. Madridski dopisnik »Kolnischer Zeitung« brzojavlja: Neki španski mornar, ki se je vrnil z Angleškega, poroča, da s0 Angleži zelo pobiti. V rudarski'-« o'-rr>-"ih so de'avci zahtevali m s t. Bil! so hujH izgredi. Stavko v neki tvornici za krogle so sredi februarja s silo zadušili, ker so zaprli voditelje delavcev. Minski ;eftic) ood Trstom. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. marca. Uradno: Streljanje s topovi se je na bojni črti v Fleimski dolini zelo povišalo, sicer so streljali s topovi kakor navadno. V Trst so sovražni letalci zopet metali bombe. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 19. marca. Na celi fronti večje delovanje artiljerije, ki je bilo posebno v Lagarinski dolini silno. Nekaj krogel je zadelo naše bolnišnice v Gorici in v Ronkih in zahtevalo žrtev med bolniki. Sovražni vpadalni poskusi v dolini Giumbella (Tonale Garba) in v odseku Lucardia (?) so se izjalovili vslecl paz-nosti naših čet. Jasno vreme jc pospeševalo delovanje v zraku. Ponoči se je našemu zrakoplovu kljub silnemu vetru posrečilo doseči postajo Callano (Lagarinska dolina), na katero je z vidnim uspehom zmetal eno tono močnih razstrelil, pravtako v odseku železnice severno od te postaje proti Matarellu. Zrakoplov je bil izpostavljen silnemu artilerijskemu ognju. Kljub temu se je nepoškodovan vrnil v naše vrste. Sovražno pomorsko letalo je metalo bombe na gradeske lagune; pa ni povzročilo niti škode niti žrtev. Italijani ugibajo. Lugano. 20. marca. »Idea Naziona-le« piše, da jc po indirektni poti izvedela, da bo general Conrad pl. Hotzen-dorf nadzoroval avstrijsko-laško fronto. Prej se je pa podal v Baden k avdijen-ci nri cesarju Karlu. General Conrad obišče najprej tirolsko in potem kraško fronto. Nato se bo podal k vojnemu svetu v Ljubljano. — Ugibati pa znajo Italijani! vojsKi z losi m Romei. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. marca. Uradno: V gozdnih Karpatih, zahodno Lučka in pri Stohodu uspešna podjetja na predpoljju, sicer nič važnega. Na mestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. marca. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. V nekaterih odsekih so se živahnejše kot prejšnje dni bojevali. Naši poizvedovalni oddelki so privedli od poizvedb pri Berezini 25 ujetih Rusov. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. l mm kobil AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. marca. Uradno: Severno TepeJ.eni ob Vojuši so naši poizvedovalni oddelki uničili sovražno tolpo. Vzhodno Ohridskega in Prespa jezera so bili zopet odbiti močni francoski napadi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. marca. Veliki glavni stan: V boju, ki divja že devei dni med Ohridskim in Prespa jezerom severno bitoljske kotline Francozi iudi včeraj niso dosegli nobenih uspehov. Njih na-skakovalne črie so prodirala v široki bojni črti proti našim postojankam tako v jezerski, ožini kakor iudi severno Bitolja. Vsi napadi so se izjalovili, na nekaterih točkah v boju moža z možem. Naše in zvezne ceie so se prav dobro bile. Severno Dojranske a jezera je ogenj topov razkropil več angleških stotnii. F.:a m ireMienim polomi POROČILO NjSMŠKS MORNARICE. Berlin, 20. marca. Uradno: Neki naš podmorski čoln (poveljeval mu je kapi aa Moraih) je 13. t. m. na zahodnem Sredozemskem morju s torpednim strelom potopil francosko bojno ladjo velikanko Dan oneve vrs o, ki je bila zavarot/ana z rušilci. Bojna latlja, ki je vozila sem in tja, se je, ko fe bila zadeta, mosno uagnila. Folopila se je v 45 minutah. Na .'cinik admiralnega štaba mornarice. * * * Dreadnoughti vrste Danton so bili izpuščeni v morje 1. 1909. Dolgi so 145, široki 26, globoki S'4 m. Obsegajo 18.400 ton. Oklop meri na pasu 250, topovskih stolpov 300/200, na poveljnikovem stolpu 300, na krovu 70 mm. Gonijo jih turbine z 22.500 konjskih sil z brzino 19 milj. Posadka šteje 858 mož. Topov je na ladji 4 30'5/45, 12 24/50, 16 7'5, 8 4'7 cm. Lasten podmorski čoln potopljen. Rim, 20. marca. (K. u.) Sredi februarja je francoska torpedovka v marsiljskem zalivu potopila francoski podmorski čoln, ker je mislila, da je nemški. Hozno poroči i Nemci proti slovanskemu stališču. Dunaj, 17. marca. V seji predsedstva nemške narodne zvezo so obširno govorili o izjavah slovanskih .strank Soglasno so storili sledeča sklepa: 1. Predsedstvo nemškega »Nationalver-banda« izfavlfa, da so slovansM ugovori proti preureditvi Avstrije v nasprotju z brezpogojnimi potrebami države o bcdočnosSL 2. Z ozirom na razne neutemeljene trditve izjavlja predsedstvo, da se zvesto in neomajno drži skupnih smeri in stališča, da pa mora preureditev Avstrije čimpreje zagoto-ti, da se ne bo več zavlačevalo sklicanje državnega zbora. Avstrija in Kitajska. Pariz, 20. marca. »Petit Parisien« poroča iz Pekina, da bodo v najkrajšem času pretrgani diplomatični odnošaji med Kitajsko in Avstrijo. Ameriški kongres sklicuje, kakor poročajo angleški listi, Wil-son bodoči teden. Nova francoska vlada. Pariz, 19. marca. (Kor. ur.) Agence Havas: Novo francosko ministrstvo je takole sestavljeno: Predsedstvo in zunanje zadeve Ribot, pravosodje Viviani, vojsko Painleve, mornarico Lacaze, oborožbo Thomas, finance Thierry, notranje zadeve Malvy, pouk Steeg, javna dela Desplas, trgovino Clemente, poljedelstvo Fernand David, preskrbo Violette, delo in socijalno skrb Bour-goise, kolonije Maginot, državni podtaj-nik zrakoplovstva Daniel Vincent. Dnevne novice. + Odlikovanja. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku z meči je dobil vojni kurat 87. pp. Anton Peršuh. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik 87. pp. Emil Hubl in poročnik 2. polka ces. tir. lovcev Alojzij Svetina. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila poročnik računovodja 27. pf>. Julij Sorko in san. praporščak 87. pp. Kamil Gradišnik. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Anton Rojko, narednik 97. pp., Ivan Urbančič, tit. narednik 47. pp., Ivan Močivnik, nad. stražmojster 12. dež. orož. pov., Ivan Kovič, Franc Cof in Anton Falcž, nad. stražmojstri 12. dež. orož. pov.; Franc Habjan, Vinko Rozman in Franc Tomše in rač. podčastnik 87. pp. Boštjan Pagnut. — Srebrni, zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: četovodja Franc Gologranc, pionirja Alojzij Regul in Alojzij Furlan, vsi trije pri 3. pion. baonu in desetnik 3. pion. baona Josip Planinšek. — Kraljevo prusko svetinjo Rdečega križa 3. vrste je dobil polkovni zdravnik dr. Bernard Kotnik pri 7. trd. bolnišnici v Krakovu. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sla dobila rač. podčastnik Grebene Anton in stražmojster Andoriik Ivan, oba pri 3. tren. diav. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostno svetinjo so dobili: tit. poddesetniki Bcan Josip. Mavar Vladimir in Sfiligoj Mihael, sanitetna vojaka Corda Nikolaj in Gombač Ferdinand, vsi pri 9. san. oddelku. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila brzojavni mojster Miroslav Petcrlin in rač. podčastnik 149. črnovoi. baona Franc Drašler. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sla dobila nadporočnik 30. pp. Valentin Vončina in nadporočnik 47. pp. Karel Mayr. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 47. pp. Julij Lukasedor. — Najvišje pohvalno priznanje z moči so dobili: nadporočnik 3. gor. top. p. Miros :-v vitez Kalten-egger, poročnik 7. pp., Anton Alojzij Kun.nik, poročnik 7. lov. baona, Viljem Klopčič, poročnik 96. pp., Ivan Renčelj in poročnik 4. bos. herc. pp. Karel Kau-šek. — Najvišje pohvalno priznanje sia dobila poročnik 87. pp. Emil Skerbin-šek in poročnik 3. gor. top. p. Ivan Kol-ler. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški oskrb. oficijal Štefan Hribar, pri evid. oskrb. skladišču v Zagrebu. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: orožni mojster 97. pp. Vinko Gaberščik, višji podkov. mojster 26. črnovoj. okraj, pov. Ivan Resch, narednik 4. črnovoj. okraj. pov. Franc Kump in rač. podčastnik 27. črnovoj. okr. pov. Franc Drašler. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil saper 3. saperskega baona Urbančič Mihael. Ukaz deželnega predsednika na Kranjskem o določiivi naijvišjih cen za kJavno govedo. Voli: Kakovost I. 3 K 50 vin, kakovost-II. 3 K, kakovost III. 2 K 50 vin. — Krave: kakovost I. 3 K 10 vin., kakovost II. 2 K 70 vin*, kakovost III. 2 K 30 vin. — Telice in biki: Kakovost I. 3 K 30 vin., kakovost II. 3 K, kakovost III. 2 K 40 vin. Koščena živina 1 K 80 vin. — Poročil se je v Hotederšici na Notranjskem 18. t. m. trgovec g. Karel Rol-leder z gdč. Lujzo Korčetovo. Častitamo! — kalili slovenski junaki, katerih smrt se je šele zdaj uradno protokoli-rala: Petkovšek Jernej, poddesetnik, kompanijski trobentač iz Bevk, padel 8. 9. 19x4 pri Grodeku; Žnidaršic Anton iz Dolščaka (okr. Kočevje), padel 5. 1. 1910 na sv. Mihaelu; Bertosa l uporabi pri teh rastlinah. Koren aste rastline nimajo rade svežega gnoja. Sejemo jih torej na take prostore, ki so bili prejšnje leto dobro pregnojeni. Stročnice so najbolj skromne glede gnojila. Ad b) Kdor še nima potrebnih semen, naj se b r e z o d 1 o g a o b r n e n a trgovine s s.e meni v L j u b 1 j a -ni (Korsika, Sever in Urbanič itd.). Večina sfemen se šc dobi. S semenom naj se varčuje do skrajnosti. Ad c) Nemudoma je sejati: peteršilj, korenček in korenje, zgodnjo repo, grah, bob iti pa seme zeljnatih rastlin v svrho vzgoje sadik. V »Slov. Sadjarju«, ki ga naj ima vsaka šola, so v tem oziru natančna navodila. Ad d) Pravočasna p 1 e t e v in neumorno o k o p a v a n j e ter primerno zalivanje so glavna sredstva, da vzgojimo veliko in dobre zelenjadi. Ad e) Med počasi rastočo želeli j a d je sejati in saditi druge, hitro rastoče rastline, ki dajejo užitek, predno se glavna rastlina razvije, n. pr. med kumaro sadimo solato, kolerabe, med zelje solato, med korenje sejemo redkvico, bob itd. Vsaka izpraznjena gredica se mora nemudoma pognojiti, prekopati in na novo o b s e j a t i ali o b s a d i t i n. pr. ko odstranimo zgodnji grah, sejemo na isti prostor repo, podzemeljske kolerabe, endivijo itd. Za zgodnjim krompirjem sejemo repo, endivijo itd. Sploh je gledati na to, da dobimo od zemljišča najmanj po dva pridelka. V sili naj se tudi med drevjem v drevesnici prideluje zelenjad, n. pr. nizki fižol, solata itd. Kdor količkaj premore, naj si napravi malo g o r k o gredo za vzgojo zgodnje zelenjadi in zelenjadnih sadik. Priporočali bi končno tudi pridelovanje nekaterih zelenjadnih s e-m e n na šolskem vrtu n. pr. od solate, čebule, kumar, zelja korenja, repe, graha, fižola itd. 2. Šolski vrt naj velja zlasti seda j kot učilo za zelenja clarstv o. Vsi učenci obojega spola naj se udeležujejo raznih del pri zelenjadarstvu in naj se ne zamudi nobena prilika, poučiti jih o važnosti zelcnjadar-s t v a za p r e h r a n o. Vsak učenec višje stopnje naj dobi najpotrebnejše pojme o vzgoji in pridelovanju najna-fvadnejših zelenjadnih rastlin. Posebno naj se prav živo opozarjajo na tiste zelenjadne rastline ,ki bi nas preživljale v skrajni sili. To bi bile razen krompirja in fižola posebno podzemeljske kolerabe, repa in korenje. 3. Nujno bi bilo želeti, da vsaj tisti šolski vrtnarji, ki so v zelenjadarstvu izvežbani in izkušeni, tu in tam, ob ugodnih prilikah, prirede kako j a v n o predavanje za gospodinje ter jih z vnemo in živo besedo opozarjajo na veliko važnost zelenjadi kot živilo in na nujno potrebo pridelovanja zelenjadi v veliki meri. Prav tako naj vesten učitelj - vrtnar uporabi tudi sicer vsako priliko v šoli in zunaj šole, da s primernim svetom in zgledom na vse strani pospešuje to velevažno akcijo. Velikonočna skupina razglednic ^ojsl^ct t? slikal] -m je pravkar izšla!! Razglednice so delo domačih slovenskih = u metnikov, kateri edini so v stanu ustvarjatt = nase narodno življenje s čopičem, kar spričuje cvetorica natisnjenih motivov. Tuj čopič ni v stanu predstavljati naših narodnih običajev. I Dasi so se cene kartonu in drugim tiskar- = skim cenam potrojile, smo zvišali ceno le za 1 = vinar pri komadu. Predočujmo si nove/še nem- = ske izdelke, kateri se tiskajo v stotisočih Uvodih = m so navzlic temu dražji od naših, ki se tiskajo = vsled pičlega števila našega naroda - še več pa vsled mlačnosti do domačega izdelka — le Š v par tisoč izvodih. Obsebi uniljivo je, da mora : biti cena pri detaljni prodaji tudi sorazmerno = višja. i C na za trgovce, 1,d naroče vsaj ICO ko- i madov razglednic, je K T—, pri naročilih nad \ 500 komadov K 6 50, nad 1000 kom. K 0--, i nad 2000 komadov K 5'50 za vsakih 100 ko- \ madov. Cena skupini s 16 komadi K 120, po § pošti K 130. \ Razglednice so na naslovni strani zazna- Š movane s tekočo številko, katere navedba pri na- I ročilih popolnoma zadostuje. Posameznih skupin = ne označujemo več s številkami, ker nam jc l cenzura onemogočila tozadevno evidenco. \ Poleg letošnje velikonočne izdaje imamo v § zalogi tudi nekaj razglednic iz lanske veliko- \ nočne skupine, ki so 20 % cenejše od letošnjih, j K slovenskim piruhom domače razglednice! I Naročila sprejema: UPRAVA ILUSTRIRANEGA GLASNIKA i OospodorsKe beležke. »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine« jo izšel poziv, da se redi veliko prešičev za prihodnost. V toni pozivu nam marsikaj ni všeč, in želeli bj, da se v takih oklicih bolj vpo-števa dejanske razmere, da se nc bo bilo resnici v obraz. Sodimo, da nikakor ni res, da bi imeli v deželi prešičev p r c m a 1 o. Prešičev imamo dosti, vsuj relativno — to moramo povedati v čast kranjskim gospodinjam — imamo na Kranjskem prešičev več kakor v marsikteri drugi kronovini. V malo letih sc je število prešičev na Kranjskem pomnožilo za 100%. Če more kod kaka gospodinja še kakega ščetinca spraviti na noge — prav, le naj to stori, pa nc na račun tujih njiv, saj se to že zdaj večkrat godi bolj kakor je lastnikom ljubo. Pač pa je res, da se da spo-mladne jako dobre krme dobiti še marsikje po cestah, ob javnih potih, gozdih, ne da bi kedo opravičeno ugovarjal. Tako jc regrat za mlade prasce izbor-na piča, in takega bi marsikje otroci lahko več nabrali, kakor ga sedaj na-bero. Pa trava jc trava. Od trave ni špeha. Če se hoče prešiče opitati, mora biti na razpolago tucli precej boljše krme, krompirja, žita, in tega ni! Zdi se nam, da bi imeli zadnje mesce več špeha, čo bi bili imeli manj prešičev. Naj se tudi . nikar ne piše tjavendan, da se more do Božiča prirediti pri enem prešiču 800 K, ko to vendar ni res. Mladi plemenski prešiti naj bi imeli srednji kup; previsoke cene so krive, da marsikdo pre-šička ne kupi. Nove določbe glede uvoza v Avstrijo. Izšla je nova naredba, ki za uvoz prav vsakega blaga v Avstrijo zahteva dovoljenje finančnega ministra. Naredba hoče preprečiti nepotrebna plačila v tuje države in tako zboljšati našo plačilno bilanco. Koža morskega psa. Švicarski trgov-ski list javlja, da si severnoameriški ribiški uradi prizadevajo najti način, da bi se kože morskih psov priredile za uporabo kot usnje. Ker je v ameriških vodah silno mnogo morskih psov, upajo doseči s temi kožami velik uspeh. Preja in tkanina iz papirja. Izdelava nadomestkov (surogatov) se je med vojsko tako razširila, da je bilo mogoče marsikatero važno surovino deloma nadomestiti. Nadomestek, ki je prav v zadnjem času stopil v ospredje in sc je povsod dobro izkazal, je preja iz papirja. Že pred vojno so se bavile nekatere velike tvrdke z izdelavo preje in tkanin iz papirja ter so dosegle lepe uspehe. Ta izdelava pa se je omejevala le na posamezne tvrdke, ker so služili predmeti iz papirne preje le posebnim namenom, pred vsem kot nadomestek za predmet iz jute. Med vojsko se je pa to popolnoma izpremenilo, začeli so se izdelovati vse mogoči predmeti, na primer vrvice, zadrge in drugi stremeni, ki so se pred vojno izdelovali iz bombaže-vine, ter raznovrstne tkanine. Začetkom so se izdelovale seveda le debelejše številke, polagoma pa so se začele plesti finejše tkanine, izdelovanje se je vedno spopolnjevalo; sedaj se že izdelujejo iz papirne preje predmeti, katerih nepoznava-lec od drugih tkanin skoraj ločiti ne more. V teku 1, 1916 so začele skoro vse jutine predilnice izdelovati papirno prejo; enako so storile tudi nekatere druge predilnice. V zadnjih mesecih so se ustanovile tudi različne družbe z omejeno zavezo, ki se pečajo izključno le z izdelavo papirne preje in tkanin. Pojavlja pa se vprašanje, ali bo ostala ta industrija tudi po vojski. To vprašanje se pač mora glede cele vrste papirnih izdelkov potrditi, posebno kar se tiče nadomestkov za juto, če tudi bo pozneje juta v večji množini na razpolago. Tudi drugi izdelki iz papirja, ki so se med vojsko dobro obnesli, ne bodo tako hitro izginili s površja, posebno če se bo izdelava še izpopolnila. Poleg tega se mora računati tudi z dejstvom, da bo mnogo časa preteklo, preden se bo po vojski vršil uvoz surovin v isti meri kakor pred vojsko. Kali v Avstriji. Za poljedelstvo tako važni kali se nahaja razun v Nemčiji, ki ima glede te snovi skoraj svetovni monopol, v drugih deželah le v majhni množini, kakor v Indiji, Perziji, Severni Ameriki in v Čile. Ni pa splošno znano, da ima tudi Avstrija v Galiciji precej velika ležišča kalijeve soli. V šolniku v Kaluszu, kjer se koplje kamena sol že več stoletij, sta tudi dve bogati ležišči kajnita, ki vsebujeta poprečno 60% kajnita. Nahajata se 75 in 128 m globoko pod zemljo. Gališki kaj-nit vsebuje 9 do 11% kalija. Vojna nese. Ogrska delniška družba za gumi je leta 1916 imela s svojo tovarno 3,922.812 K dobička nasproti 1,920.027 K v letu 1915. — Češka delniška tovarna za čokolado in sladkornine, ki razpolaga s petmilijonsko delniško glavnico, bo za leto 1916. razdelila za 2 do 5 odstotkov višjo dividendo nego v prejšnjem letu, bili z ukazom c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 4. marca 1917, št. 7505 prepovedani domači zakoli goveje živine. Ravno tako pa tudi domači zakoli telet. Nihče izmed živinorejcev torej ne sme doma klati niti goveje živine niti telet, tudi ne za lastno uporabo, še manj, da bi prodajali meso. Le izjemoma, ako sc živina ponesreči ter je nujno potrebno, da se živina zakolje, ker bi sicer poginila (zakol v sili), sme lastnik pobiti lastno govedo oziroma tele. Vendar pa se morajo tudi taki v sili izvršeni zakoli potom županstev tako naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Kdor na nedovoljen način zakolje domače govedo ozir. tele ali pa ne naznani zakola v sili, bo kaznovan po politični oblasti prve instance z denarno globo do 5000 K ozir. z zaporom do 6 mesecev. Ta ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko je bil nujno potreben, da se do-močo živino po možnosti ohrani. Vojaške zahteve po živini bodo čimdalje večje. Živina je po večini mlada in zato je dolžnost vsakega pametnega gospodaja, da skrbi po vseh svojih močeh dejansko ali pa z podukom, da se domača kranjska živinoreja vsaj kolikor toliko ohrani. Povdarjati je, da ima »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« izključno pravico nakupa ne le klavne živine, nego tudi plemenske živine na Kranjskem in tozadevno re-kvizicijsko pravico z izjemo, da smejo živinorejci s potrdilom domačega županstva plemensko živino za domačo porabo kupiti. Vsaka kupčija s plemensko živino pa je kaznjiva, povrh pa domači živinoreji splošno kvarno je tudi izvažanje živine iz dežele ter se opozarja prebivalce obmejnih občin, naj vendar ne bodo toliko nespametni, da bi prodajali mešetarjem iz drugih dežel živino, čeprav za nekaj kron dražje, ko bo morala Kranjska vojaštvu in civilnemu prebivalstvu brezpogojno dati predpisano število ter bo vsak posameznik moral dati tudi živino, ki jo nujno rabi, ako druge živine ne bo na razpolago. Svinjske kože. Kako je pravzaprav s svinjskimi kožami od doma zaklanih prešičev, ali jih smemo dati ustrojiti za domačo rabo in koliko? — Odgovor: Glasom ministrske naredbe z dne 26. januarja t. 1„ drž. zak. št. 30, ki urejuje promet s svinjskimi kožami, je rečeno v 4. in 5. točki § 2. to-le: »Lastniki prešičev, ki jih koljejo za dom ali za porabo v svojem gospodarskem obratu, smejo eno petino pri tem dobljenih kož, najmanj pa pet na leto porabiti za dom ali v svojem gospodarskem obratu, ali jih smejo dati strojarjem proti plačilu v strojenje. — Kože od prešičev, ki se zakoljejo v sili, tudi smejo strojarji prevzeti.« — To velja sedaj za celo Avstrijo. Koliko hranil in živil ostane morav-skim poljedelcem? Po novi razdelitvi hrane, s katero morajo kmetiški gospodarji izhajati do prihodnje žetve, ostane kmetom naslednja množina na osebo, ki izvršuje težka dela: 63 kg žita ali 52 kg moke, za lahka dela izvršujoče 52 kg žita ali 42 kilogramov moke in naposled 75 kg krompirja. Za živino je določeno za vsako govejo glavo 7 kg repe na dan, na enega prešiča pa pride 225 kg krompirja do nove žetve. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1'50, za otroke K T20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Volički za uprego se bodo oddajali v petek dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Cesta v mestni log štev. 15. (Pristava Deželnega mesta za dobavo klavne živine v Ljubljani.) Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg štev. 1. 688 Pri bolečinah vsled prehlajenja, ranitve itd. naj se uporablja Feiierjev bol lajšajoči rastlinski esenčni fluid z znamke »Elsa-fluid«. Priporoča ga mnogo zdravnikov. Stotisoče zahvalnic. Predvojne cene. 12 steklenic pošlje tranko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 134 (Hrvatsko). »Elsa-kroglice« 6 škatel 4 K 40 v. (eb) Umetniško dovršeni kip presvitle-ga cesarja Karla I., delo našega domačega umetnika, akad. kiparja profesorja Repiča, ki je razstavljen v izložbenem oknu Katoliške Bukvarnc, velja samo 25 kron; ta cena je pa pri današnjih razmerah mogoča samo, če se oglasi vsaj 20 naročnikov. Razni zavodi, trgovci itd. si bodo kij) za razne slav-nosti ali javne lokale prej ali slej gotovo omislili in jih prosimo, da se takoj zglasijo, ker moramo dati celo število naenkrat v delo, da se doseže ta izredno nizka cena. Vsled vladajočih razmer pozneje ti kipi sploh ne bodo dobiti, če pa bodo n;i razpolago, bo pa cena neprimerno višja. Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin je naslov času primerni knjižici, ki nam razjasni, do kakih podpor imajo pravico družine, kojih vzdrževa-telj je odšel k vojakom. Iz nje izvemo tudi, kake so pokojnine invalidov, kake teh podpore, doklade vsled ranitve in kaka je preskrba v invalidnicah. Slednjič izvemo tudi, kake pokojnine in *podpore dobe družine po padlih vojakih. Postavna določila glede omenjenih pokojnin in podpor so zelo težko umljiva, zato bo ta knjižica dobrodošla našim občinskim uradom, ki imajo važno nalogo pri pripravi za podelitev podpor. Knjižica bo pa dobro došla tudi vsem onim, ki mislijo, da imajo p-avico do podpore, da se pouče, ali imajo prav ali ne. Knjižici je pridejanih več vzorcev za prošnje, ki jih je vložiti pri merodajnih oblastvih. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane s poštnino vred 70 vin. dobivate v špecijalni trgovini za milo Milan HoCevar LJubljana, sv. Pslra cac&a 39 Istotam tudi cveče, kremo, za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno. 358 Za oskrbovanje par konj se sprejme trezen, vojaščine prost HLiAPEC Hrana in per;lo pri družini, plaea po dogovoru. — ŠIŠKOVIČ, trgovee, Črnikal pri Trstu. C85 V nianufakturni trgovini v mestu išče mesta llletni GG ki se jc pol leta 2e učil te stroke. Vešč je obeh deželnih jezikov. Prijazne ponudbe na naslov: Marija Hožanec, Begunje pri Cerknici. Iščem za restavracijo na deželo. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 869. Vr- 11 jHE1 išče službe oziroma sianovanja pri dobri kmečki družini; vajena je vsega kmečkega dela in tudi živine. Službo nastopi lahko takoj. Vprašanje pod št. 684 na upravo Slovenca. ViiJ dobro izurjena, išče službe, najraje v kakem župnišču, v starosti 31-ih let. Kje, to pove upravništvo „Slovenca" pod št. 6A2 V najem ali na račun se prevzame takoj ali pozneje _ M m & ll1ll!IIIIM!!lllll!l1llll!M!tl1!lllllinilllllMIIIIIIIIIHIIIIIII!IIIIIIIHIIIiniMIIIIMIII 7 a H, £ 1 Tesarska ul. dekoracijski slikar Ljubljana | se priporoča slavnemu občinstvu za : izvršitev novih naročil in popravil. = Cene nizke! 683 Cene nizke! | "•••^UU!!tlllilll!!!l>lllltllMt«IJIIIIIi;!l!ll!l!ni!r!lllll»)fl>llllll>lllllltacfter. ro!- Burger. v soboto, 17. t. m. ob pol \ popoldne, previdena s tolažili sv. vere, po skrbi polnem, blagu njene d.užine posvečenem življenju, v ,6. letu svoje starosti mirno preminula. Pogreb se jo vršil v ponedeljek 19. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice so bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana, rrirca ln17. Vlljemina Mark pl. Traise^ha'., roj. Stauflacher, Ferdinand Staudacher, računski re-vident c. kr. deželne vlade, občinski svetnik, dr Josip Staudacher, pral?, zdravnik in c. kr. višji zdravnik v aktivni vojaški službi, otroci. — Gustav Mark pl. Tralsenthal, c. in kr. podpolkovnik v 99. inf. polku (vjet v P.usiji), zet. — Avijusta Staudacher, roj. Pakid, sneha. — Antonija Neugebnu°v, roj. Buiger, sestra. — Dina Paschek, roj. Mark pl. Tralsenthal, Emil Paschek, c. in kr. stotnik v generalnem štabnem koru pri nekem armadnem poveljstvu, Uust^ M-rk pl. Tralsenthal, c. in kr. praporščak v rezervi pri nekem artiljerijskem polku, tačas na bojnem polju, Giintber in Arnold Mark pl. TraisenthrJ, l-ca in Ferdinand Staudaciier, vnuki. 677 Jf!*™:...........! rMctm salon ^s® ™J Ivanka Naročita in popravita točno in ceno. pr.pcročci svojo zalogo damskih svilenih klobukov in stamnikov na/novejših oblik ter raznega nakita. mo Marija Thomltz roj. Merzel naznanja v svojem in v imenu svojega sina Ivana Thom tza, nadrevidenta c. kr. avstrijskih drž. železnic, c. kr. mornariškega komisarja, ter v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega ljubega, dobrega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda IVANA THOMITZA zdravnika južne železnice v pok., imejitelja zlatega zaslužnega križca, vojne kolajne, jubilejne kolajne m častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje kateri je v torek dne 20. marca 1917, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguudano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 22. t.m. ob 4. uri pop. iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 21. marca 1917. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zava oranja na doživetje In smrt, otroški« dot. rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem :cta 1*14...........................K 173,490.838-- Stan,e garancijskih fondov koncem leta 1914. ..............K 48,752.022*76 V letu 1914. se ie izplačalo zavarovancem na divdendah iz čistega dobička . . K 432 232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjllO zaoafH!)au]B, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki so spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12. Povodom smrti našega iskrenoljubljenega, predobrega so; rog-'. < . ina svaka in strica, gospoda Ivana Frisch-a trgovca in hišnega posestnika mi je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Naj tedaj tem potom izrazim vsem, ki so nam na ta ali oni način tešili našo bridko bol, darovateljem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti, v svojem in vseh ostalih sorodnikov imenu, mojo najprisrčnejšo globoko čutečo zahvalo. Kristina Fsisdi.