'i A TRST, sobota 10. decembra 1955 Uto XI. - Št. 292 (3221) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Til. 94*638, 93*808, 37-338 teDNISTVO: UL. MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 83-8M IN 84-638 — Poštni predal 359 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. H — TeL 1 37.338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellkco l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 13.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za viak mm v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 80 din. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 raj poročali, so se danes Bdaljevale svečanosti ob desetnici odporniškega giba-» v koncentracijskih taborih. Včeraj Je govoril Fer-Tfio Parri v bivšem tabori- * Fossoli pri Carpiju, danes * so bile delegacije iz Ino-?®stva sprejete na sedežu ^ine, kjer Je imel župan Svnostni govor. Nato so od-J)" relief v spomin na vče-•linjo in današnjo komemo-['tjo. Delegati so predložili Podpisali posebno resolu-ki so Jo naslovili na vse I topske narode. V resoluciji ',®ied drugim rečeno: t*0b io. obletnici osvobodili Pozivamo udeleženci iz vse KiI°Pe komemoracije v tabo-3« Fossoli, ki je bilo priča jjTOolJ groznih strahot in govarjal. Razgovorom je prisostvoval tudi namestnik kitajskega ministrskega predsednika Cenjun. Kasneje je Grotewohla u-radno sprejel predsednik kitajske republike Maocetung. LONDON, 9. — «Daily Sketch* je objavil danes rezultat referenduma o obisku Hruščeva in Rulganina v Angliji. 69,6 odst. odgovorov na vprašanje lista o prikladnosti tega obiska je negativnih. najčudovitejših juna- jk * -_____m- «?v> vso Evropo, mladino in [J[°de, da bi za gotovo našli g stalnega in trdnega spo-:,;»a, ki odklanja vojno v C oblikah, ki naj zajamči mir, pravico in svobo-£ V duhu, ki nas Je zdru-* *t v odporu proti tiraniji, (Obvezujemo nadaljevati in gjvati na najučinkovitejši za dosego bolj civilizi-C«»a sožitja, da bi prenesi? sovraštvo, preganjanja, W ,evanja in da se ne bi nikdar več na svetu polti grozote taborišč smrti.* Minister Moro o pravicah Človeka 9. — Pravosodni mi-Ver Moro je na nekem zbo-Kabju govoril danes o var-Im" Pravic človeka v medna-il- bi skupnosti ob priliki pro-C e V. obletnice podpisa uni-t,L*alne deklaracije o praviti! .floveka. Moro je pouda-tjj tdealni pomen te deklara-C in njen zgodovinski po-c| ter dejal, da se pravice » j®ka odražajo v glavnem iv*tirih bistvenih točkah: v :J**bbi fizične in duhovne Wlv'dualnosti osebe, v o-■jj hibi pravne osebe, v obram-(i človeka pred bedo in v >0c-mbi človeka v bistvenih -Ivinih manifestacijah. »O0 so svečano potrdili ij^bost teh pravic — je za-mJU*il Moro — so se zdruze-tru.harodi odločili za eno iz-kj*. dveh koncepcij človeške se *,be ter izbrali težnjo, da L. človeške pravice vedno Vi1, smatrajo kot pravice, ka-tio a Varstvo se tiče neposredni biednarodne skupnosti tu-i(. zato, ker gre za zelo obit ?6 vprašanja in ker so bi-'tki Pravice v nedavni pre-j,°sti kršene.)) t v^ianja načel deklarac le (t|ravicah človeka s politiko k,abje vlade do manjšin v tli! 'it. minister Moro ni om"-s*K ,®Prav se je vlada s polj bita sporazumom obvezu-vtJ* načela dosledno sposto-prav posebej do slo- ** manjšine. ^rotewohl v Pekingu no, nova najemnina in cena za zemljo. Pri vsem tem pa novi zakon ne nudi nobenih demokratičnih jamstev. Zato list poudarja nujno potrebo splošne in odločne borbe za vnašanje v zakon predvsem stalnih upravičenih razlogov, «Ta borba bo morala biti med največjimi, ki jih je demokratično gibanje v zadnjih letih začelo in vodilo*, zaključuje omenjenih uvodnik. Da je razočaranje zaradi dejstva, da stalnih upravičenih razlogov zakonski osnutek sploh ne omenja, resnično splošno in globoko, nam priča dejstvo, da je celo socialdemokratska sindikalna organizacija UIL zavzela do načrta negativno stališče. «Naše stališče ostane nespremenjeno. UIL smatra, da je rešitev, ki nima za podlago priznanja stalnih upravičenih razlogov, nezadostna«, je rečeno v poročilu socialdemokratskega sindikata, ki zahteva tudi 60 odst. v prid kolonom in spolovinarjem v hribovitih conah. Poleg tega UIL poudarja, da v vladnem načrtu ni predvideva odvisnost najemnine z določenim odstotkom proizvodnje, kar bi moral biti neobhodno potreben pogoj, če se hoče v nekaterih pokrajinah izogniti primerom, da ne bi najemnine postale previsoke. Tudi v kinematografskih krogih vlada nezadovoljstvo, ker vladni zakonski predlog o kinematografiji ne vsebuje nobenega zboljšanja glede cenzure in ker nudi podporo monopolistom, ki imajo v rokah dokumentarne filme. Zboljšanj pa vsebuje načrt zelo malo, čeprav je vlada razmišljala o načrtu tri leta in o njem razpravljala na številnih svojih sejah. ^ ^ Narodna banka FLRJ edini kupec in prudaialec deviz BEOGRAD, 9. — Z odlokom zveznega izvršnega sveta bodo morala jugoslovanska podjetja od 1. januarja vsa devizna sredstva iz poslovanja z inozemstvom odstopiti po dvojnem uradnem tečaju Narodni banki. Doslej so podjetja razpolagala z določenim odstotkom deviznih sredstev, ki so jih lahko prodajala na svobodnem obračunskem mestu, kjer so se tečaji ravnali na osnovi ponudbe in povpru-ševanja. Spekulacije na svo- bodnem obračunskem mestu pa so imele za posledico velika nihanja tečajev. Te špekulacije bodo odslej onemogočene. ker bo Narodna banka dini kupec in prodajalec deviz. Menderes sestavil novo turško vlado ANKARA, 9. —• Turški ministrski predsednik A divan Menderes je sestavil ^ danes novo. vlado in predložil seznam ministrov predsedniku Bajarju. V novi vladi je zunanji minister spet Fuad Keprulu, medtem ko je ministrski predsednik obdržal tudi obrambno 1 tiopskega ..Galeb" st pribiizue pristanišča nsth BEOGRAD. 9. — Eskadra predsednika republike pluje vzdolž etiopske obale po mirnem morju in se približuje pristanišču Asab v Eritreji. Posebni dopisnik Tanjuga ugotavlja v komentarju z »Galeba«, da prihaja predsednik republike v Etiopijo ne le kot voditelj jugoslovanske države, temveč tudi kot najuglednejši pobornik aktivnega mednarodnega sodelovanja. Obisk predsednika republike bo, kot poudarjajo obveščeni krogi, nedvomno prispeval k mednarodnemu sodelovanju. ki se v raznih oblikah uspešno razvija. Etiopci so kaj kmalu razumeli, da imajo v Jugoslaviji prijatelja, državo, ki je pripravljena pomagati prijateljski deželi, katere politika temelji na načelih enakopravnega sodelovanja, nevmešavanja v notranje zadeve in spoštovanja suverenosti in neodvisnosti drugih držav. Za prvega etiopskega veleposlanika v Beogradu je bil imenovan Gabre Lefkel Kif-legzi. dosedanji namestnik e- NADALJEVANJE PROCESA PROTI FURLANSKIM PARTIZANOM Proces se dejansko spreminja v obsodbo fašističnih krvolokov Borba proti slovenskim partizanom naj bi bila patriotizem - Dramatična pričevanja razbremenilnih prič o fašističnih grozodejstvih, sadizmu, umorih in ropanju (Od našega dopisnika) VIDEM, 9. — Zasebna stranka je danes, peti dan procesa proti garibaldinskim poveljnikom v Vidmu, zaigrala poslednjo karto. Kot prva priča je namreč nastopil Luigi Fachin, fašist in član formacije «Brigate Nere», ki je spremljal svojega fašističnega poveljnika Vettorinija na njegovih, kriminalnih pohodih. NjegoVa izpoved je bila predvsem političnega značaja, ki naj bi dokazala Vettorinijev patriotizem v časih, ko so Nemci »favorizirali Slovence na škodo Italije«. Fachin je namreč izjavil, da je skupno obrambnega mini- ministrstvo. Nova vlada se bo stra. Novi veleposlanik bo ........vv ----------r.-- prihodnji teden predstavila | prispel v Beograd po obisku z Vettorinijem, ki je bil do parlamentu in zahtevala za-i predsednika republike v Etio- januarja 1944. leta poveljnik upnico. | piji. | fašističnih edinic na Krasu ozi- ■ ■ — -r-T roma v Dornbergu, sodeloval v številnih borbah proti Slovencem. Dejal je, da je bila njihova prisotnost na Krasu nujno potrebna, ker so Nemci favorizirali Slovence in hoteli ustanoviti Slovensko Primorje. »Naša dolžnost je bila«, je dejal Fachin, »da ohranimo oziroma obranimo italijanstvo Trsta in Gorice in zato smo tudi šli v tiste kraje«. Povedal je, da so med drugim branili železniško progo med Trstom in Gorico ter da so na tem področju ustanovili svoja gnezda iz katerih naj bi se zoperstavili pritisku Slovencev. Ko je govoril o pripadnikih fašističnih edinic, je dejal, da so bili »ragazzi« povsem nedolžni, pridni, morda Danes odloča Varnostni svet o sprejemu novih članov v OZN Ameriška delegacija a a diskusijo na tajni seji - Čangkajšek še ni spre menil svojega stališča -„Washington Post“ poudarja, da bo v primeru formoškega veta graja padla na ZDA - Konec diskusije o razorožitvi NEW YORK. 9. — Jutri se bo sestal Varnostni svet OZN in razpravljal o sprejemu novih članov. Resolucija, ki odo. brava istočasni sprejem 18. držav, je bila prejšnje dni z ogromno večino odobrema tako v posebni politični komisiji kot na plenarni seji glavne skupščine: zanjo je glasovalo 52 delegacij, proti pa samo dve, medtem ko se jih je pet vzdržalo. Toda kljub tej ogromni večini, ki meji na soglasnost, je dokončen sprejem kandidatov še vedno problematičen zaradi stališča Cangkajškove delegacije, ki ima po absurdu še vedno pra. vico veta v Varnostnem svetu. Kot je izjavil načelnik ameriške delegacije pri OZN u-tegne biti jutrišnja seja Vai^ nostnega sveta za zaprtimi vrati, kar naj bi olajšalo u-spešno diskusijo. Vendar je večina ostalih delegatov v Varnostnem svetu izjavila, da Spor med Blanhom in Rundestagom zaradi imenovanja nemških častnikov Sam kancler Adenauer je danes posegel v spor zaradi odklonitve parlamentarne komisije, da spozna za vredne nekatere najbliije Blankove sodelavce ■ Obseg zahodnonemške vojske . Vzhodna ISemčija in Berlin BERLIN, 9. — lSOo dovoljenj za rečno plovbo v Berlin, ki so jih izdale sovjetske oblasti, bo veljalo tudi t> prihodnje. Sporazum d tem je bil dosežen med posebno delegacijo zahodnonemške republike in pristojnim uradom Vzhodne Nemčije. Ni bilo pa še pojasnjeno, kdo bo izdajal nova dovoljenja, za katera bi zaprosila druga podjetja iz Zahodne Nemčije. felNG. 9. — Kot poroča VjC^ija Nova Kitajska, je Craj.Prispela v Peking vzhod-Dg e,hška vladna delegacija Vodstvom ministrskega ,'^'ednika Grotevvohla. Na .»‘Učil je delegacijo sprejet ti čdnik vlade Cuenlaj bho i drugimi člani vlade V^asneje je Otto Grotevvohl t^femstvu vseh ostalih čla-Iji delegacije obiskal Cuen * ^ se z njim dalj časa raz- BONN, 9. — V nemških političnih parlamentarnih krogih še vedno živahno komentirajo sklep parlamentarne komisije za imenovanje višjih častnikov bodoče zahodnonemške vojske, ki je doslej odklonila imenovanje petih visokih častnikov, dosedanjih bližnjih sodelavcev obrambnega ministra Blanka, češ da «niso vredni pripadati zboru višjih častnikov bodočih oboroženih sil«. Dokaz obsega, ki ga je zavzela afera, je že v tem, da se je z zadevo danes u-kvarjal sam kancler Adenauer. Adenauer se je danes sestal i. obrambnim ministrom Blan-kom in s tremi najvplivnejšimi člani personalne komisije. Po seji, ki je trajala več kot eno uro, ni nihče hotel dati izjav. Sodijo pa, da je Ade nauer svetoval, naj se zahteva revizija dela parlamentarne komisije. Obrambni minister Theodor Blank je pisal parlamentarni komisiji in zahteval, naj mu ta sporoči razloge, zaradi katerih ni hotela dati privoljenja za imenovanje petih višjih častnikov, med katerimi so štirje polkovniki. Komisija se bo sestala prihodnji četrtek in proučevala ministrovo zahtevo. Po zakonu, ki ga je odobril Bunde-stag, pa morajo sklepi komisije ostati tajni, in predsednik komisije Robach je že poudaril, da bo dal Blanku zahtevana pojasnila samo, če bo to soglasno sklenila vsa komisija ali pa če bo Bunde-stag spremenil obstoječo zako. nodajo. Prav danes je «nemška stranka* napovedala, da bo zahtevala od parlamenta, naj ukine parlamentarno komisijo. Vendar je ta načrt takoj naletel na nasprotovanje demokristjanov in zlasti socialnih demokratov. Iz Parjza pa poročajo, da je bil na seji sedmih stalnih predstavnikov držav ZEZ dosežen sporazum o oboroženih silah Zahodne Nemčije. V krogih ZEZ poudarjajo, da za- zaenkrat samo za navadno uradno sporočilo o dejstvu, da so začeli veljati sporazumi, sklenjeni med ZSSR in Vzhodno Nemčijo. V istih krogih sicer opozarjajo na dvoumnost nekaterih izrazov, ch-enem pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da poročilo zagotavlja, da bodo sovjetske vojaške oblasti nadaljevale z izvrševanjem nadzorstva nad vojaškim prometom zahodnih zaveznikov med Berlinom in bonnsko republiko. Pri tem potrjujejo, da so sovjetski vojaki še vedno v službi na onih železniških in cestnih blokih, ki so predvideni za prehode angleškega, francoskega in ameriškega osebja in blaga. Ameriško poveljstvo v Berlinu je danes s posebnim pismom polk. Kocjubi, namestniku sovjetskega poveljnika V Berlinu, zahtevalo izpustitev dveh ameriških vojakov, ki sta bila v sredo ponoči zaradi pijanosti in razgrajanja aretirana v vzhodnem Berlinu. Angleško poveljstvo v Berlinu pa sporoča da je vzhodnonemška policija 2.1. novembra v vzhodnem Berlinu aretirala nekega angleškega vojaka in njegovo ženo, vendar ju je takoj izpustila, ko je ugotovila, kdo sta. Zaradi korektnega ravnanja z njima ni angleško poveljstvo vložilo nobenega protesta. Imena aretiranega vojaka pa angleško poveljstvo ni objavile Današnji londonski »Times« ponovno komentira položaj v Berlinu in poudarja vznemirjenost zahodnoberlinskega prebivalstva, ki »ima vtis, da živi v obsednem stanju« zaradi nedavne izmenjave not o rečni plovbi. List dodaja, da ni videti razloga, zakaj povsem upravna vprašanja rečnega prometa ne bi mogla biti rešena med funkcionarji Vzhodne in Zahodne Nemčije, kot se že dogaja za železniške in poštne probleme, in s tem indirektno napada stališče Bonna. List dodaja: »Ce bi obstajala neposredna grožnja proti nadzorstvu štirih velesil ali proti zvezam med Ber- hodnonemški vojaški program ne predvideva nikjer prekoračenja meja, ki jih določajo pariški sporazumi. Te ^čni^ so se namreč pojavile številne govorice, da ima Zahodna Nemčija v načrtu ustanovitev večjega števila divizij in večje vojne mornarice, kot je bilo dovoljeno s pariškimi sporazumi. Današnji sporazum bo priložen v odobritev sedmim zunanjim ministrom Zahodnoevropske zveze, ki se bodo sestali v Parizu 14. decembra. Do te odobritve ne bo objavljena nobena podrobnost o sporazumu, ki je bil dosežen, kot pravijo, z obojestranskimi koncesijami. BERLIN, 9. — Tiskovni urad predsedstva vzhodnonemške vlade sporoča, da od l. decembra 1955 edino vzhodnonemška obmejna policija skrbi za nadzorstvo nad »mejami demokratične republike in zunanjim robom berlinskega mesta«. To delo so doslej opravljale sovjetske čete. Vendar upošteva to vzhodnonemško nadzorstvo posebne predpise sporazuma o prometu vojaškega osebja in blaga francoske angleške in ameriške posaake v Berlinu. Poročilo vzhodnonemškega tiskovnega urada dodaja, da so «oblasti nemške obmejne policije dobile navodila, naj vljudno in korektno ravnajo z osebami/ ki potujejo čez me. jo na določenih obmejnih prehodih; poleg tega so dobili ukaz, naj odločno preprečijo vsakršno kršitev suverenosti in zakonov nemške demokratične republike«. Dejstvo, da je vzhodnonemška policija prevzela nadzorstvo. nad mejami, je v skladu s pogodbo o odnosih med ZSSR in Vzhodno Nemčijo, ki je Bila podpisana v Moskvi 20. septembra in ki je začela linom in zunanjim svetom, bi se jim seja za zaprtimi vrnli ne zdi verjetna. Po veljavni proceduri v Varnostnem svetu bodo verjetno glasovali o vsakem kandidatu posebej ir sicer po datumih priglasitve. V tem primeru bi prišla najprej na vrsto najbolj sporna država. Zunanja Mongolija, ki je vložila kandidaturo zadnja. Ce bo Cangkajškov veto blokiral njen sprejem, bo glasovanje o ostalih kandidatih praktično nepotrebno, ker bo začel delovati sovjetski veto. Ce pa bo Varnostni svet priporočil sprejem vseh 18 držav. mora ta sHen ratificirati glavna skupščina z dvetre-tjinsko večino. Po dosedanjih glasovanjih to v glavni skupščini ne bo noben »problem. Morda se bo glavna skupščina sestala obenem z Varnostnim svetom, tako da bo lahko odobravala sprejeme no vrsti, ko ji bo sporočal svoje sklepe Varnostni svet. Nekateri ameriški listi izražajo danes neprikrito svarilo Cangkajškovi delegaciji, naj se ne poslužuje veta. «W.i-shington Post« opozarja, da bi v tem primeru graja prizadela predvsem Cangkajško-vega zaščitnika — ZDA. Tudi «New York Herald Tribune«, ki sicer ni ravno naklonjen skupnemu snrej"rmi 18 (težav, ne podcenjuje dejstva, da bi (ormoška viada prevzela izredno hudo odgovornost, ko bi s svojim vetom blokirala sprejem novih članov. List izraža sicer «vso simpatijo« za kitajsko stališče, »veluje pa Cangkajšku, naj ne povečuje jeze nanj, ki se pojavlja v krogih Združenih narodov, kjer hočejo »sprejem vseh držav, ki so se priglasile. «New York Times« piše, da istočasni sprejem 18 držav »sicer ni v skladu z Listino OZN«, da pa v sedanjih političnih okoliščinah ni mogoče najti drugačnega izhoda Politična komisija je danes končala diskusijo o razorožitvi. Razgovore o raznih oborožitvenih načrtih bo nadaljeval pododbor petih. Med današnjo sejo je indijski delegat Krišna Menon poudaril svoje predloge, naj se začno pogajanja o prekinitvi vseh poskusnih nuklearnih eksplozij, naj se razširi razorožitvena podkomisija in naj se izdela načrt o premirju v oboroževalni tekmi. Menon je nadalje izrazil željo, naj resolucija o razorožitvi, ki jo bo na koncu odobrila glavna skupščina, vsebuje tudi zahtevo po popolni prepovedi uporabe in izdelovanja atomskega orožja. Indija, je poudaril Krišna Menon. ne bo nikoli pristala na noben izgovor za uporabo atomskega orožja. Na plenarni seji glavne skupščine je bil danes častni gost urugvajski predsednik Luis Battle Berres. V kratkem nagovoru je poudaril zanimanje malih držav za ohranitev miru, potrdil svoje zaupanje v OZN in se izrekel za sprejem vseh držav, ki to želijo. kurenčnih organizacij, je bil George Meany, dosedanji predsednik AFL, soglasno izvoljen za predsednika in prav teko ni bilo nasprotij pri volitvah ostalih funkcij. Zdi se, da ima novi odbor položaj trdno v rokah. Nadalje so opazovalci opozorili na naslednja pomembna dejstva s kongresa: dosedanji predsednik CIO Walter Reu-ther je bil imenovan za pred. sednika novega oddelka indu. striiskih sindikatov, katerega naloga je, da pospeši združitev med strokovnimi in krajevnimi organizacijami CIO m AFL: 2. za podpredsednika sta bila izbrana tudi dva črnska sindikalna voditelja, Town-send in Randolph; prvič v zgodovini ameriškega delavskega gibanja sta dva črnca zavzela tako visok pi ložaj (skupno je bilo izvoljenih 21 podpredsednikov); 3. kongres je izredno toplo pozdravil Adlaija Stevensona, verjetnega demokratičnega kandidata na bližnjih predsedniških volitvah. Stevenson je tudi govoril na kongresu in med pogostim odobravanjem in ploskanjem delegatov napadal socialno politiko republikanske stranice, prikazoval prednosti demokratične politike in nastopil proti rasni diskriminaciji. Stevenson se je vzdržal vsakršne omembe mednarodne politike, temveč je samo izrazil soglasje z zadnjimi Harri manovimi izjavami, naperjenimi proti Dullesu. Trije kandidati za laburistično vodstvo LONDON, 9. — Danes pred. poldne ob 11. uri se je zaključilo vlaganje kandidatur za Attleejevo nasledstvo v vodstvu laburistične stranke vinski minister, je bil postavljen za načelnika komisije, ki naj pripravi splošno reorganizacijo laburistične stranke. Načrt o reorganizaciji sloni na poročilu, ki ga je podal sam Wilson na zadnjem kongresu laburistične stranke, ko je analiziral vzroke laburističnega poraza na zadnjih parlamentarnih volitvah. V tem poročilu je Wilson označil aparat stranke za »zastarel« in «zarjavel«. Laburistična stranka je na današnjih dopolnilnih volitvah v Greencocku na Škotskem ohranila sedež, ki jg bil izpraznjen zaradi smrti dosedanjega poslanca Hecto-ra McNeila, bivšega laburističnega ministra za delo. Laburistični kandidat je dobil 19.698 glasov, konservativni pa 17.004. Clement Attlee in soproga sta bila danes gosta na kosilu v Buckinghamski palači pri kraljici Elizabeti. Kot po navadi, sta zakonca Attlee prispela v palačo s svojim starim avtomobilom, ki ga je vozila gospa Attlee. Inozemska naročila reški ladjedelnici BEOGRAD, 9. — Ladjedelnica »Tretji maj« na Reki je sklenila te dni z londonskim lastnikom ladij Lemo-som pogodbo za gradnjo še dveh 10.600-tonskih tramper-jev. Z novim naročilom se je število ladij, ki jih reška ladjedelnica gradi za inozemstvo povečala na enajst. Kot je znano, gradi ladjedelnica »Tretji maj« za švicarsko plovno družbo »Ocean Bhipping« sedem ladij po 10.000 ton, od katerih bo prva, «Silvretta», do konca tega leta opravila poskusno vožnjo. V puljsko ladjedelnico «U-ljanik« pa je prispela danes J popravilo ena Kot je bilo pričakovati, so kandidati samo trije; Hugh. Gaitskell, Herbert Morrison in v generalno . . Aneurin Bevan inaivečjih romunskih ladij, Harrold Wilson, bivši trgo-17.000-tonska »Transilvanija«. nekoliko živahni, toda le v tem smislu, »da so bili pač na mestu, kjer je Italija morala biti«. V čem se je odražala ta »živahnost« je bilo razvidno iz naslednje zgodbice, ki jo je priča povedala: Pr: mlinu v bližini Vipave naj bi nekdo (Slovenec) s klici »Smert talianski« provociral italijansko posadko. Toda klic »Viva Italia« in odmet ročne bombe naj bi zadušil izzivanje neznanega provokatorja. Brez dvoma predstavlja izpoved nekdanjega fašista Važen argument za zasebno stranko, ki ne zamudi nobene prilike, da ne bi poudarjala fašistične zasluge »v borbi proti Slovencem«. Cilj, za katerim fašisti stremijo, je očiten, kajti vsakomur je jasno, da skušajo po eni strani prikazati fašistične zločince kot patriote, po drugi strani pa umazati antifašistično borbo in antifašistično gibanje sploh. Hujši od nacistov Odv. Silvano Silvani, bivši komandant 15. brigade «Osop-po» je kot naslednja priča načel serijo razbremenilnih z-povedi številnih partizanov, očetov, bratov in žena. ki so sami posredno ali neposredno doživeli in občutili fašistični teror. Silvani je najprej govoril o položaju, ki je bil v Pordenonu 29. in 30. aprila 1945. Pripadniki omenjene brigade »Osoppo* so bili že 29 aprila v telefonskem kontaktu z zavezniki in jim ob 'e.l priliki povedali, da je položaj v mestu slab. ker Nemci še ne mislijo na umik. Obvestili so Angleže o svojih položajih, takoj po razgovoru pa so o tem obvestili tudi komandanta divizije #Modotti». Dan kas neje se je v bližini Fordenr-na, in sicer pri Magnagu koncentrirala nemška oklopna t-dinica. v kateri je bilo 15 ali 20 tankov. Očitno je bilo, je dejal priča, da ta edinica n’ mislila na umik. saj se je med dnevom premaknila nekoliko proti jugu in ne proti severu, kamor bi morala, če bt se hotela umakniti. Nemški tankisti so se vdali šele 1. maja zjutraj, in sicer Angležem in partizanom, ki so jih skupno pozvali, da se vdajo. Silvani je nadalje izpovedal, da je bil 30. aprila položaj absolutno v rokah vojske in da CLN. ki je sicer obstajal, ni imel nobene oblasti. »Kako naj bi jo imel«, je dejal priča, »ko pa sploh niso poznali naših edinic in je bilo že zaradi tega nemogoče, da bi nas nadzorovali«. V zvezi s splošnim položajem je Silvani še poudaril, da so bile 30. aprila in celo 1. maja v neposredni bližini Pordenona hude bitke med Nemci in partizanskimi edinicami. Na vprašanje predsednika sodišča, zakaj sp partizani ustrelili omenjene fašiste, je Silvani odgovoril, da ne ve, toda izrazil je mnenje, da so to storili zaradi negotovega položaja, posebno še potem, ko so zavezniki odšli in je obstajala nevarnost ponovnega nemškega vdora. Ostale Silvanijeve izjave se nanašajo na razne značilnosti takratnega položaja in na nekatere fašistične zločine Najprej je povedal, da je 30. aprila z okna sodišča v Pordenonu videl, kako so parti- Volilni položaj med strankami v Franciji še vedno negotov Zaskrbljenost vlade zaradi sklepa alžirske skupščine o odlo-žitvi volitev na alžirskem ozemlju - Odgovor SFIO na poziv KPF veljati 6. oktobra. Obenem pa ta odlok upošteva štirislran-ski sporazum o gibanju zavezniških \oj»kov v Berlinu. V zahodnih berlinskih krogih imajo današnje poročilo se bilo treba upreti. Dokler pa vzhodnonemške oblasti ie vztrajajo pri svojih političnih zahtevah, vprašanje rečnega prometa ne predstavlja taksne grožnje.:; Zaključek kongresa ameriških sindikatov NEW YORK, 9. — Kongres z.i združitev obeh velikih a-meriških sindikalnih organizacij AFL in CIO se je končal včeraj zvečer z govorom predsednika Georgea Meanyja, ki je zatrdil, da bo novo gibanje »ostalo zvesto borbenim tradicijam, v imenu katerih je bila ustanovljena tudi skupna organizacija«. Tako se je po štiridnevnem delu zaključil kongres, na katerem je bilo ustanovljeno sindikalno gibanje, ki šteje 16 milijonov članov. Medtem ko sc nekateri pričakovali odkrito borbo med predstavniki ene ali druge dosedanjih kon- PARIZ, 9. — Čeprav se približuje zadnji rok za predložitev sporazumov o povezavi list (jutri opolnoči), se položaj v Franciji še vedno dokaj počasi in nekako s težaVo razvija. Ena izmed največjih neznank tega trenutka je v tem, kaj bo vodstvo radikalne stranke storilo po Faurovi odklonitvi ultimata stranke, naj radikalni predstavniki pri RGR izstopijo iz vodstva zbiranja republikanske levice in se podvržejo disciplini svoje stranke. Nekateri radikalni kandidati kažejo tendenco, da se nočejo odpovedati kandidaturi v okviru svoje stranke, pristajajo pa tudi na kandidaturo v okviru RGR. Zaskrbljenost vladnih krogov povzroča tudi včerajšnji sklep alžirske skupščine, ki je z veliko večino zahtevala, naj se volitve na alžirskem ozemlju odložijo. Gre sicer za povsem posvetovalen glas, ki pa ima kljub temu svoj pomen v sedanjih negotovih odnosih med francosko vlado i’n severnoafriškimi deželami, zlasti še, ker v političnih krogih to glasovanje večinoma razlagajo kot poskus, da se Alžiru nakaže poseben položaj v okviru Francoske unije. Teza Alžira kot skupnosti treh francoskih departmajev bi bila s tem še bolj oslabljena. Zunanji minister Faurove vlade in prvak desničarskih neodvisnih Pinay je danes nastopil proti polemikam, ki jih je povzročil sklep vlade o razpisu predčasnih volitev. Pi-nay je zatrjeval, da tudi delitev francoskih političnih sil na desnico in levico ni točna, češ da so v desnem taboru tudi precejšnje leve sile (mislil je na Faura), v levem pa je precej desničarjev (nekateri bivši golisti). Sicer pa je Pinay zatrjeval, da je važnost mnogih problemov, o katerih se zdaj govori, samo navidezna in da je edini resnični problem ohranitev miru; v tem okviru pa da je važno, da Francija ne dovoli ali povzroči oslabitve atlantskega pakta. Izvršni odbor socialistične stranke pa je izdaj danes proglas članom KP Francije, v katerem prikazuje razloge za socialistično zavrnitev povezave s komunisti. Proglas poudarja važnost enotnosti delavskega razreda, pravi pa, da ni mogoče zaupati vodstvu KPF, »ki je doslej pokazal), da je samo orodje sovjetske politike*. Da bo mogoče doseči enotnost delavcev, zaključuje socialistični poziv, «je potrebno, da komunistična partija postane demokratična stranka, ki bo delovala demokratično, ki se bo postavila proti vsakemu napadu na svo- bodo in ki bo prenehala proglašati vojno za sredstvo, enako vsem ostalim«. Bulganin in Hruščev prispela v Kašmir SRLNAGAR, 9. — Predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi sekretar CK KP ZSSR Hruščev sta danes z letalom prispela iz Jaipurja v Srma-gar na dvodnevni obisk v Kašmiru. Sprejeli so ju ar-žavni poglavar princ Karan Sing, ministrski predsednik Gulam Mohamed in Nehruje-va hči, ki je nalašč zato prispela v Kašmir. Mraz v Moskvi MOSKVA. 9. — Rusijo, zlasti pa Moskvo je zajel mrzel val, kot ga že dolgo let ne pomnijo v tem času. Danes ponoči je termometer kazal 35 stopinj pod ničlo. Mestne oblasti so po radiu sporočile, da bodo osnovne in srednje šole zaprte, dokler bo temperatura pod 25 stopinj pod ničlo. Danes je zapadel prvi sneg v Severni Angliji in na Škotskem. Vendar sneženje ni bilo hudo in snežna odeja je dosegla komaj 5 cm. zani, garibaldinoi in ozopov-ci, peljali v zapor nekega fašista. ki je bil znan pod imenom »Conte Bomba«. Okoli njih se je zbrala takoj miu^ žica meščanov, ki so začeli fašista pljuvati in sramotiti in bi ga prav gotovo linčali, če ne bi poslal partizanom na pomoč svojega človesa in tako preprečil linčanje. Nato je Silvani govoril o aretaciji komandanta Martellija, ki so ga zaprli Nemci 24. novembra 1944. Med hišno preiskavo niso našli nobenega obtežilnega dokumenta in bi ga po vsej verjetnosti izpustili iz zapora, če ne bi naslednjega dne prišli v stanovanje pripadniki «Brigate Ne-re», ki so premetali vso hišo in našli dokaz o njegovem sodelovanju v odporniškem gibanju Na podlagi fašistične ovadbe so Martellija 26. novembra obsodili na smrt, 27. pa ustrelili. Omenil je tudi da so fašisti še 27. aprila 1945 izvedli »rasirellam nto« ter da so v nekem otroškem vrtcu v Pordenonu, kjer so imeli fašisti svojo postojanko, našli na stenah neke sobe. kjer so mučili ujete partizane. sledove krvi. Naslednja priča De Frase Santin, tajnik CLN, je izpovedal. da so ga 10. januarja 1945 fašisti zaprli in ga v zaporu pretepali, nato pa odpeljali v Videm, kjer je zbežal in se vrnil v fordenone 28. aprila. Santin, ki so mu brata ubili fašisti bande »Le-schiutta«, je poudaril, da je imel CLN v tistih dneh o-pravka le z administrativnimi posli, medtem ko je bila vsa oblast v rokah vojske. Ruffo Marco je nato povedal, da so fašisti aretirali njegovega sina 7. januarja 1945 zato, ker je bil partizan. Skupno z devetimi drugimi partizani je bil teden dni kasneje ustreljen, potem ko so jih v pordenonskih zaporih strahovito mučili. Tudi sina Morra Albina so aretirali fašisti, ga odpeljali najprej v Pordenone, nato v Videm, od koder je izginil. Pripadniki fašističnih band so aretirali tudi sina Ermidia Bor toluzzija. ki je bil kasneje ustreljen v Tricesimu z drugimi partizani. Umor Vipavca Raierja Zanimiva je bila izpoved Vincenza Mantovanija, ki je povedal, da so 23. aprila aretirali v njegovi hiši partizana Guernna Raierja, ki je bil doma iz okolice Ajdovščine. Raierja so aretirali kozaki, ki so jih vodili fašisti. Naslednjega dne so aretirali tudi pričo, ki je videl, kako so štirje fašisti pretepali ‘in mučili omenjenega partizana. Pri soočenju so ga brcali, pretepali in mu nastavljali revolver na sence ter ga hoteli s tem pripraviti, da bi govoril. Kančno so Mantovanija izpustili, češ da je Italijan, medtem ko so Raierja baje predali Nemcem, ker je bil Slovenec. Kasneje so Raierja našli mrtvega na cesti, ki vodi proti Roveredu. Naslednja priča, Grando Eligio, je povedal, da je fašist Vettorini 7. januarja 1945 leta aretiral njegovega očeta in več drugih ter da od takrat naprej ni zvedel, kaj se je z njim zgodilo. Izrazil je mnenje, da so njegovega očeta po vsej verjetnosti odpeljali v Nemčijo. V tistem trenutku se je iz občinstva, ki sledi razpravi, oglasil neki mladenič, ki je na ves glas dejal, da je bil oče odpeljan v Dachau in da je tam z njim tudi govoril. Predsednik sodišča je izpoved, ki je bila podana v tako dramatičnih okoliščinah, vzel na znanje in priči dejal, da bo lahko sedaj končno zvedel, kaj se je zgodilo z njegovim očetom. Kako so fašisti kradli in ropali, je izpovedala Ema Pe-rosa, ki so ji črnosrajčniki vdrli v stanovanje, ji vse razbili, kar pa je bilo vrednega. med drugim tudi vso zlatnino, pa so odnesli s sabo. Povedala je tudi, da je po osvoboditvi s pomočjo komandanta Zamba. ki je imeF v oblasti enega izmed fašistov, ki so sodelovali pri tej akciji, prišla zopet do svoje zlatnine. Omenila je tudi, da so fašisti razbili tudi stanovanje komandanta Zamba, ga izropali ter na razna mesta postavili bombe, ki hi oh neprevidnem premikanju predmetov eksplodirale. O smrti partizanskega komandanta Mosce je nato govorila njegova žena Sartor Vittorina. Povedala je, da je imel komandant Mosca sestanek s fašisti, da bi se na njem dogovorili o trenutnem premirju. Mosca bi moral priti na sestanek z nekim župnikom, toda namesto njega je prišel ponj neki vojak, ki ga je odpeljal na določeno mesto. Ko so prišli tja. so jih obkolili fašisti in eden izmed njih, Nerino Basso, je Mosco ustrelil v prsi in trebuh. Fašisti so tedaj odšli po njegovo ženo, jo še v stanovanju E. K. (Nadaljevanje na 4. strani) »FOMUKMI IHEVI Na današnji dan je bil leta 1853 rojen Evgenij Stefanovič Fedorov. veliki ruski kr ista lo-traf. ryjr S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zakaj si: ni rešeno vprašanje odpuščenih zapriseženih čuvajev CRDA? Intervencija dr. Dekleve proti diskriminacijam v škodo čuvajev CRDA - Vprašanje pokritega zelenjavnega trga na Trgu Giuliani itd. Na »inočpji seji tržaškega občinskega sveta so bila na dnevnem redu predvsem vprašanja in interpelacije. Svetovalec Gombač goden. Premiera v tTeatro Nuovo» O 31. dec. ob 12. uri bo v skladišču v Ul, Lazzaretto Vecchio št. 14 javna dražbi! za prodajo nerabljenega železnega materiala. Informacije so na razpolago na občinskem pogodbenem uradu v sobi št. 203. Božični zavoji za olroke brezposelnih Zenska komisija Delavske zbeze sporoča, da traja do ponedeljka zvečer vpisovanje za razdeljevanje božičnih zavojev otrokom od 6 do 12 let staristi brezposelnih delavc.ev ali delavcgv, ki živijo v zelo, slabih gmotnih razmerah. Danes se zaključi vpisovanje za dodelitev zavojev otrokom občinskih uslužbencev. Obvestilo F LW Zveza italijanskih pomoršča. kov (FILM) »poroča; Vsi upo. kojenci in invalidi. člani zadruge ii^aribaldin, ki so svoj čas izročili knjižice ali delnica te zadruge in. ki so vpisani v «častni seznami), naj v lastner* interesu do 31. decembra 1955 pošljejo 500 lir na osrednji sedež zadruge »Garibaldi« v Genovi, s čimer si pridobe pravice, postati dejanski člani. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA STROGE OBSODBE mladih kriminalcev Sodišče je štirim mladim roparjem in tatovom prisodilo skupno 11 let zapora nrivadili nanj. Toda s koncem poletja je bilo konec tudi nje- pod njihovim nadzorstvom Pogajanj* na uradu za delo Danes se bodo med predstavniki ravnateljstva CRDA in sindikatov nadaljevala na uradu za delo pogajanja za rešitev vprašanja suspendiranih delavcev CRDA. V morje je skočila Po nekaj tednih bivanja v nekem hotelu našega mesta je 46-letna Giuseppina Da Col iz Lentiaia v pokrajini Vicen-za včeraj poravnala račun in položila prtljago na kolodvoru v pričakovanju odhoda. Namesto. da bi odpotovala pa .ie žer.ska — v samomorilnem namenu — skočila s pomola Venezia v morje in bi gotovo O Na sedežu »Zveze demokratičnih žena« se je sestala pod predsedstvom slikarja G. Zigaina ocenjevalna komisija za podelitev nagrade najboljšemu osnutku za pristopno izkaznico, ki so bili predloženi v okviru natečaja ZD2. Komisija je podelila nagrado tržaškemu slikarju Avgustu Černigoju z motivacijo, da se njegov osnutek najbolj približuje temi vrednotenja žene. Pohvale so bili deležni osnutki slikarjev Colonija, (Kluna), Černeta in Stocchija. IZGUBLJENO Tistega, ki je našel rjavo usnjato rokavico, ki sem jo izgubil na Opčinah v četrtek popoldne na pogrebu Lidije Stojkovič, prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Telefonirati na štev. 36-310. Razprava proti osmim mladeničem, ki so se pregrešili s številnimi roparskimi napadi in tatvinami raznega blaga, se je včeraj zjutraj končala. Po govoru zadnjega zagovornika nekaterih obtožencev odv. Kezicha se je sodišče u-maknilo v sejno dvorano in jo zapustilo kaki dve uri kasneje z razsodbo, katero je predsednik nato prečital v skoraj smrtni tišini. V primeri s kaznimi, ki jih je zahteval tožilec so bile one. ki jih je izreklo sodišče, nekoliko manjše a nikakor ne mile. Komaj 18-letni Stellio Cec-chi iz Ul. Combi se bo moral 3 leta in 11 mesecev kesati v zaporu zaradi svojih roparskih podvigov in tatvin, moral bo plačati 45.000 lir globe in za dobo petih let mu bo zabranjen vstop v kakršnokoli javno službo. Nekoliko manj bo sedel 19-letni Luciano Fi-notello iz Ul. DTsella, ki se bo pokoril za svoje prekrške 2 leti in 4 mesece v zaporu ter bo moral plačati 35.000 lir globe. 31-letni Ruggero Ruzzier iz Ul. C. Elisi, za ka. deno blago enemu izmed obtožencev. zaradi česar je tožilec zahteval obsodbo na 9 mesecev zapora, so obsodili s spremembo obtožnice v posest ukradenega blaga le na 2 meseca in 20 dni zapora ter na 4.000 lir ter mu istočasno preklicali, kakor že prej Ruzzieru, predhodno pogojno kazen izrečeno pred tržaškim sodiščem. Za mladoletne se je cela zadeva, razen za Scarpiella končala dobro; sodišče je namreč zaradi mladoletnosti prekinilo postopek proti 18-letnemu Italu Z., proti 18-let-nemu Claudiu W. in končno proti 17-letnemu Antoniu R., zaradi česar so mladeniči lahko veseli. 19-letnega Giusep-pa Scarpiella pa je sodišče spoznalo kot nezmožnega hotenja in mišljenja, zaradi česar ga je sicer oprostilo, a je istočasno odredilo, da se za najmanj leto dni pošlje v poboljševalnico. Dokler ne bo to urejeno bo Scarpiello ostal v zaporu na Razpolago državnemu pravdniku. Preds. Rossi, tož. Pascoli. zapisn. Tessier, obramba odv. Morgera, Kezich. Poilucci, Sinoči je bila v Teatro Nuovo premiera starorimske Plautove komedije «Anfi- tridn«. Pri polno zasedeni dvorani je gledališki ansambel odigral ob splošni pozornosti in,, iskrenem odobravanju dvo-dejansko komedijo. Posamezne kreacije so bile uspešno ;n inteligentno podane, kakor je bila tudi režija V dobrih rokah. O komediji bomo priobčili obširnejše poročilo. ( OLEDALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danea ob 20.30 za red A v par-teriu in na balkonih ter za red C na galerijah prva predstava Borodinove opere «Knez Igor«, ki bo prvikrat predvajana v Trstu. Opero bo dirigiral Franco Capuana. naslovno vlogo bo pel baritonist Rolando Panerai, v osca-lih glavnih vlogah pa i>odo nastopili IseRe Favati, Gina Con-solandi, Alfredo Verrvetti in Boris Chrlstoff. Prva plesalca Nives Poli in Youra Loboff 'Zbo-, rovodja Adolto Fanfani, koreografija Nives Poli. Režija Er.rico Frigerio. Jutri ob 16. uri zadnja predstava Puccinijeve opere »Deklica z Zahoda« za dnevni red v vseh prostorih. Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo, se danes začne prodaja vstopnic za Jutrišnjo predstavo. Danes, SOBOTA I«. decembra Lavrelanska M., D1-3*® Sonce vzide ob 7.33 in zatone 16.20 Dolžina dneva 8.47. LU' vzide ob 3.51 in zatone ob 13.50-Jutri, NEDELJA 11. decembra Datira zi j, Gojica Ideale. 16.00: «Srebrna kut»»< Virginia Mayo. Impero. 16.00: «Edenska ftollmj James Dean in Julle Har Italia. 16.00: »Don Camillo m » Peppone«, Gino Cervi in r' namtfel ^ S. Marco. 16.00: »Bobnenje nov«, Alan I.add. . ,.i Kino ob morju. 16.00: mož«, Dan.n,y K a.v e in V«*1 Ma.vo. TrtUiito Moderuo. 16.00: «Mostovi V1™* Riju«, G. Kell.y, W. Hol^L Savona. 15 30: «Princ VtoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V torek 13. decembra ob 17. uri v kinodvorani v Skednju Grimm - Skifca Janko in Metka Darovi in prispevki Namesto cvetja pa grob pokojne Lidije 9tojkovič daruje Angela Morpurgo 1000 lir za Dijaško Matico, K t A O Rossetti. 15.00: «Atomako vohunstvo«, Edivard G. 1 Robinson, George Raft. Escelsior. 15.00: «Kadar je žena na počitnicah«. Marllyn Monroe. Tom Ewelt. Fenlce. 15.00: «Tam Tam Ma- yumbe», Kerima. Pedro Armen-dariz, Naziouale. 15.00: »Nasilni možje«, Glenn Ford. B. Stanwyck. Fllodrammatico. 16.00: »Alamo« (Napad štiri tisočev). Steriing Ha.vden. Richard Carlson, Snperclnema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: »Ljubezen te čudovita stvar«, VViHiam Hol-den in Jennifer Jones. Aztra Rojan. 16.00: «Kralj barbarov«. Jett Chandler. Jack Pslsocs Capitol. 15.30: «ZadnJič. ko sem videl Pariz«. E Tavlor In Van Johnson. Cristallo. 16.00: «MoJa žena ima rajši svojega moža«. B. Grable, Morg? m G Campion. Grattacielo. 15.30: »Izguoljenl sin«. Lana Turner, Edmund Purdom, Alaharda. 16.00: »Don Camillo in on. Peppone«, Gino Cervi in Fernandel. Ariston. 16.00: »potopljeni za- klad«. Jane Russell in R. Egan. Armonla. 15.00: »Indijanska kri«, A. Ouinn, K. De Mille. Aurora. 15.15: «Očka Dolgokrak«, Lealie Caron .in Frsd Asuire. arlbaldl. 15.30: «Sporni otrok« avuna. io ju: rine »"-v.,, Ann Blyth, Edmund Puro™ ‘ Viale. 16.00: »Zakon proti BliuJ Kidu«, Scott Brady. Vittorio Veneto. 14.30: «SlnW)». Egipčan«. Edimund Purdoni' ne Tierney. , Azzurro. 16.00: «Babilonska »jL tizana«, Rhonda Flemipg-cardo Montalban. yUt. Belveuere. 15,30: »Ogenj v tageni«. S. Kavden ih K miog. , „,«1», Marconi. 15.00: «Pred orkan«*1 Van Heflin, Mona Freenia^. Massimo. 15.30: «Tujk»». «■" Garson, Dana Andrew>. La Novo cine. 16.00: »Hočem tvoja«. Ava Gardner in R® Mitohum. Odeon. 15.00; »Zgodba o ‘tl*’, Millerju«, James Stevvart »* A!lyson. . „rii». Radio. 16.00: «Vihar.fi pod mon Venezia. 15.30: »Kraljevi 0 mant«, F. Lamas, A D* inno Skedenj. 18.00: »Junaki i® legend«. Kino na Opčinah. 18.00: vohunska služba«. Clark G*0 Lana Turner. SOBOTA, 18, decembra H« TIIST POM1AJA A 11.30 Zabavna glasba: *3Iir Naša vina; 12.10 Za nekaj; 12.45 Kulturni P^njO 12.55 Jugoslovanski motivi. 1 • Operne arije; 14.45 Ritmični } kester Svvingtng Brothers: ‘,L| Slavni pevci; 15.30 Ka£?S-koncert orkestra Carla P ,coO NJa; 15.50 Ravel: Cigan; Sobotna novela; 16.15 v: odmevi; 16.45 Rimski Kor*» Španski cappiccio; 17.00 ^ melodije; 17.30 Dva stavka opere »Mefisto«: 18.00 lri Koncert v A-duru za vl0* t,Mri: orkester; 18.30 Ameriški ■ 18.50 Lahki orkestri; 19 '® JLvra vor s poslušalkami; 19-3<> *r)Ve Rlasba; 20.00 Šport; 20.30 " slovanski simfoniji; 20.48 '“ Slovenske filharmonije: nja rodin: plesi iz drugega 06J. .... opere #Knez Igor#: 21.30 ni orkestri; 22.00 Blaž ^.{r; ivum: piesi iz druge«« opere «Knez Igor«; 21.30 ni orkestri: 22.00 Blaž Koncert za violino In orviirge; 22.37 K ar,n e ritmične d01* 23.00 Večerni ples "IN. I. 5 11.30 Simfonična glasba, Tržaška kulturna kronika, Bt, Rav Antihopv s svojim ,gj5 etrom; 18.10 Tržaški pa«*1; ae-Korvcert sopranistke LetiZie (lJ; netti; 18,50 Jazz New gpt-19.10 Borodln: «Knez Ig°1r. 'rnl V ra; 21.30 Renzo Rosso: «Ala' skladišču«, slušna igr«. f.48 .SluveiiskH poročila: 13.30. 14.30 19.30 Ul 23.3IŽ , 0|i llrvatska poročila: vsak (0.20 „ «3.3® Italijanska poročilu: "mn l„ 23 00 K«. 6.Q0 Jutranja glasba: 'd n>‘ ledar, vremenska napove« ^ poved časa: 7.05 žen*’ _. navalov*6' 11.30 Zenska ura: 11.50 “ qjjJ bro jutro: 7.30 Za ske narodne pesmi Petkovič; 14.00 Pisan spor Gar (Razdvojena šrga), C. Bori Y. Mttehel‘1. Zgodba o sl chers, oven* skem otroku, ki so ga nacisti med zadnjo vojno izročili nemški družini, katera ga po vojni noče vrniti pravi materi OD VČERAJ DO DlfflES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. in 9. decembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok Je bilo 6, umrlo pa Je 17 oseb. POROČILI SO SE: mehanik Guerrino Cociani in cvetličarka Vanna Valeri, mehanik Bruno Rosenkranz in delavka Iolanda Scocchl. elektrovarllec Attlllo Sangermano in prodajalka Lucija Krevatin,. finančni stražnik Vale-riano Ascione in tehnična asistentka Stella Piacente, gasilce Luciano Bonin in gospodinja Vita Glrandi, uradnik Serglo Ar-ban In uradnica Ester Pezzi. UMRLI SO: 51-1 et na Giselia Paronuzzi por. Pobega, 56-letm Mario Sonnl, 60-letni Aldo Ma-slero. 79-letni Pletro Schwagei, 92-letn.i Ivan Dolenc, 70-Ietni Lulgl Spadon, 50-)etnl F.ugenio Camura. 63-letni Felice Notuzzi. 81-1 etna Natalia Cupez, 77-letna Luoia Viezzoli vd. Fornasaro, 19-letna Giuseppina Lpser vd. Cus-sito, 75-letna Marija Forbpat vd. Poropat, 55-letna Leonida Nespo-lo, 87-letna Anfonietta Bagnato por, Cescon, 74-letni Giovannl Battlsta Franchin, 49-letna Antonija Rebula vd. Geri, 84-ietna Luigia Holis. „ »orH* benlh ugank; 14.40 Kulturna .j. nlka; 14.50 stare tržaške \t ne pesmi - poje nevski zbO_i>; Barkovelj p. v. Milana F>cr.,£lr 17.30 Sodobni skladatelji: ,.{Li Stravinski: 18.25 Motivi iz- irc-»LIH«; 19.15 Šport: 20.00 srt|;u; stelanetzem v revijskem fl.re 20.30 B Smetana: III. «Prodana nevesta«; 21.30 »Tri plus ena«, komedij* vedbi SNG iz Trsta. ai.ui »■, a !•'A 327.1 lil. 202.1 ni. 2J2-4 ■« ^ Poročila ob 3,00. ^O.O^ 13.00, 15.00. 17.00. 19.00. 11.00 Radijski koled*r;,j La-Gospodinjski nasveti: ponorsk > hek spored Izvajajo r a„. fantje in Mariborski Plna ^ro-sambel: 11.45 Pojte z n«m»; iaS-cll; 12.00 Lahek opoldans* M,. benl spored; 12.40 arjje lz cheau poie koloraturne lnStru. oper; 13.30 Vokalni ,ri i»h-mentalni solisti in orkea j^p; ke, zabavne in P,eSh* IujaJte': 14.35 Želeli ste — P?®'. i5.3® 15.15 Igra Češka godb' ,jan-Utrinki iz literature - ‘r. tekat: Bela krizantema: >• »umij pe melodije; 16.00 jg.n0 16.10 Koncert po, žP3jam tjuh. Okno v svet: 18.15 Fo. jr-ljanskl komorni ztM>rin v v*^" z i kovni pogovori: l8-5'> več«r kovem tempu; 20.00 Vesen u r r.\ i/.MA n«- 14.25 Posnetek reportaže *Mll. gometne tekme: 17'3?0 S %ovelJ' Šketlr.il s prerije«; 18.30 # 20.30 Vesti: 21.00 Pusti aiw4', dvoil;, 21.45 Louisa Mar «^<9 »Male žene«, peto nada Orkester Angelini. VREME VČERAJ NajvUJa temperatura 10,7. naj-nižja 6,1, ob 17. uri 9,8 stop., zračni tlak 1016,4 stanoviten, veter 3 km na uro z vzhoda, vlaga 75 odst., nebo poob lačeno, morje mirno, temperatura morja 11,1 stop. LnrT Jit.i™ve(;»Z™rt.eVai-PhR Uglessich, Catalani Veneziani’. ko 8 mesecev zapora, je bil Sferco Carlin ’ tudi spoznan za krivega obtoženih dejanj, to je poskusnih roparskih napadov in številnih tatvin, zaradi česar ga je sodišče obsodilo na 4 leta in 8 mesecev ter 15 dni zapora in na 42.500 lir globe. Seveda velja tudi zanj petletna prepoved vstopa v javne službe. 28-letnega Bruna Preložena razprava Razprava proti bivšima par-tizanima Josipu Sancinu ip Rihardu Svetini, ki bi se morala nadaljevati včeraj zjutraj. je bila zaradi bolezni predsednika odseka, kjer bi Doza s Kolonkovca. ki so ga moral biti proces, odložena obtožili, da je shranil ukra- | na 19. t.m. ob 9. uri. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 18; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44: Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schlapnarelli 58; Hacabaglia v Backovilah in Nicoli v Skednju. r h s Ul. sv Fran-čiška 20/11L tel. J7-338 sprejema in- serate mal« w ar0g« oglase, osmrtnic« »n od 8. do 12.30 in od I«-18. ure, TURISTIČNI URAD ADRIA EXPBESS Ul Cicerone. 4 - Tel 29243 ZAHVALA Vsem, ki so ob bridki izgubi naše drage Kristine Hutter roj. Košuta ^ sočustvovali z r.ami, g. župnikom, godbenikom, cem, darovalcem cvetja in vsem, ki so neP° n0 pokojnico spremili k zadnjemu počitku, se i* zahvaljujemo. »estre Mož, sinovi, starši, bratje, »f in svaki, vnuki in ostalo sorod Trst - Sv. Križ, 10. dec. 1955 ! bitnih slojev, ki jim psihološke in politične ovire — predvsem one, ki so v neposredni zveri s povojnim razvojem italijanske socialistične stranke — preprečujejo, da bi se vključili v vrste zavestnih borcev za socialistično preobrazbo dežele, zla-st' še, ker med socialističnimi težnjami delovnega ljudstva in demokratičnimi težnjami levega liberalizma ni nobenega nepremostljivega prepada, ki bi že vnaprej'•o-nemogoča l plodno sodelovanje v boju za tiste osnovne cilje, ki so vsem doslednim socialistom prav tako pri srcu, kakor levim liberalcem. Demokratični socializem je dedič vseh tistih pozitivnih vrednot, ki so revolucionarna zasluga meščanstva; in če se kje poti ločijo (in nespametno bi bilo prikrivati si, da se dejansko tudi ločijo), je to iiključno le tam, kjer se v °elovala v vladi najprej v ^lopu nekdanjega šestštran-‘»rskega CLN, pozneje v ob-štiristrankarske vladne koalicije demokratičnega cenita. Nihajoča gospodarska in •^cialna politika tako imeno-vanega demokratičnega centra, ki Ima glavno oporo v tlružbeno nejasnem gospodarjem, socialnem in političnem Dtogramu demokrščanske •Iranke, je tudi liberalno •tfanko postopno pripravila tega, da je zajadrala v J^de vedno tesnejšega sode-loiVan,ja z gospodarsko desni-dokler ni sedanje tajnico te stranke postalo poli-'čno orodje te gospodarske Jtsnice same in s tem Ppli-'*no orodje najbolj konser-.ktivnih in monopolističnih ‘rogov italijanskega kapitala. To pa seveda ni moglo bi- odkupa Kakšna je danes struktura zemljiške posesti v SZ, je najjasneje razvidno od deleža v skupnem poljedelskem proizvodu. Številke o tem so sledeče: sovhozi 9,2 odst., kolhozi 83,6 odst., individualna posest delavcev in nameščencev 7,1 odst., privatni sektor 0,1 odst. Kot razvidno predstavljajo kolhozi osnovno organizacij- monskih tvorb ostal zvest starim, poromantičnim načelom. (Razveza, prehod iz 16. v 17. takt resda ni povsem v skladu s staro šolo). Sicer pa izredno razgibana, vse* Naj mi bo najprej dovoljeno pokazati na očiten interval, ki loči Ubalda Vrabca in deloma tudi mladega Pavla Merkuja od ostalih skladateljev, ki jih navaja zbirka enaindvajsetih zborov. Nemara sta to dva «svetova». Razkol v liberalni stranki Razprtije v italijanski li-,Jtralni stranki niso od vče-r*j; nesoglasja glede glavnih i Političnih smernic liberalne | *lranke so nastopila zlasti ko J it posle glavnega tajnika — i kar pomeni praktično vod-•tvo stranke — prevzel njen \ •fcdanji tajnik, poslanec Ma-J«Rod i. Od tedaj so se notra-I •)& nesoglasja stopnjevala, i dokler ni končno prišlo do ■ lazkola. Levo krilo v liberal-stranki, ki se zbira okrog f>ivšega poslanika in bivšega hjnika, Villabrune ter Ca-•tnainija, in ki šteje 30 članov glavnega odbora, je pre-'tkli četrtek uradno izstopilo '< stranke, včeraj pa so ime-ll prvi sestanek, kjer so iz-volili pripravljalni odbor in ••črtali osnovne točke pohotnega programa nove radj-k»lne stranke, ki naj bi tolmačila politično misel bivše-predsednika republike, <>-««ka italijanskega liberali-!»ia, Luigija Einaudija. Razkol v italijanski liberal-"1 Stranki je z naprednega tolitičnega zornega kota po-•'tiven ali negativen pdlitič-dogodek? Nedvomno gre *' pozitiven politični dogo-^*k. In tak zaključek bomo •kuiali obrazložiti takoj. Liberalna stranka ima v •f.odovini italijanskega poli-, Očnega življenja nedvomno ?a*tno mesto, kljub temu, da i ^ bila zaradi specifičnih pobojev notranjega gospodarnega in socialnega razvoja težele y;dno med številčno j Jejšibkejšimi strankami. Šibke revolucionarna moč italijanskega meščanstva, ki se ;t pojavilo med zadnjimi na i evropski gospodarski in politični pozornici, v zelo zaostati deželi, polni notranjih gozdarskih in družbenih iia-•Protij, in ki se dosegla pre-pozno svoje politično zedinjenje, je politični vpliv likalne stranke še bolj ometala, dokler ga ni fašizem Povsem izločil iz italijanske-javnega življenja. Po zma-nad fašizmom, h kateri so ,voj delež prispevali tudi najboljši elementi nekdanje j t‘beralne stranke in liberalizma kot svetovnega nazora, *® je stranka obnovila in sodelovala ti všeč tistim predstavnikom liberalne misli in liberalne politične tradicije, ki so se vedno upirali, da bi se liberalna stranka povsem istovetila s težnjami in koristmi pajreakcionarnejših gospodarskih krogov in bila le politično orodje le-teh za dosego njihovih ciljev. Od tod nesoglasja in sedanji razkol ter odcepitev levega krila liberalne stranke od Malagodi. ja, ki je stranko podredil interesom monopolistično u-smerjene zveze industrijcev in veleposestnikov. Ce k temu dodamo je okoliščino, da je taka desničarska politika sedanjega vodstva liberalne Stranke povzročila nesoglasja med njo in ostalima dvema laičnima strankama vladne koalicije, namreč republikansko in socialdemokratsko stranko, ki nasprotujeta težnji krščanske demokracije, da spremeni — po načelih Fan-fanijevega «integralizma» (neke vrste katoliškega korporativizma) — državo v izključno lovišče konfesionalnn-klerikalnih sil, potem je sedo-nji razcep v liberalni stranki pojasnjen tudi s tega zornega kota Danes je še prezgodaj, da bi mogli natančneje oceniti vlogo, ki jo utegne nova radikalna stranka igrati v bodočem političnem življenju; vendar pa moremo že na temelju dosedanje kritične dejavnosti levega krila liberalne stranke (ki ima svojo javno tribuno predvsem v znanem tedniku «11 Mondo*) zaključiti, da bo nova stranka pomenila vsekakor stvaren, pozitiven prispevek v bodočem razvoju italijanske demokracije, zlasti še, ker je dobro znano stališče njenih prvakov do monopolov in njihova nepomirljivost do teženj po klerikalnem monopolu od strani krščanske demokracije. Z družbenega zornega kota bo nova radikalna stranka mogla računati na uspeh, če bo razsoden tolmač predvsem teženj tistih srednjih, prido- obrambo občečloveških načel svobode, enakosti in bratstva skušajo vtihotapiti izključno razredne koristi izkoriščevalskih in monopolističnih krogov in slojev, ki nimajo z o-menjenimi liberalnimi in socialističnimi načeli nobenega opravka, oziroma ga imajo le toliko, kolikor se morejo, na primer, tudi desni liberal-v svojem hlapčevanju interesom italijanskega monopola, hkrati trkati na svoje »liberalne* prsi. A tu ne gre za besede, ampak za stvarnost; in ta stvarnost je pač taka, da ne prenese liberalne fraze, če je politična praksa dejansko protiliberalna (glej ra pr. stališče liberalne stranke do italijanskih monopolov, zemljiških pogodb itd.). Novo radikalno stranko bomo sodili po njeni dejavnosti; v borbi proti monopolom in monopolističnim težnjam d« mokrščanskega klerikalnega integralizma pa more že sedaj računati na podporo vseh iskrenih demokratov in socialistov. d. h. Dolgoletni predsednik angleške laburistične stranke Attlee, ki ga vidimo na gornji sliki skupno z znano Javno delavko Summerskillovo, se Je zaradi starosti in šibkega zdravja umaknil s predsedniškega mesta Tržaška Glasbena Matica glablja svojo dejavnost Razmišljanja ob iZbirki pesmi za mešani in moški zbor> Mihael Rožanc sodeluje v zbirki z dvema zboroma. Priredba narodne iz Kanalske doline «Oi le prid' moj fantič ...» ža mešani zbor je prikupna skladbica v 6/8 taktu s prehodnim motivom. Bolj zanimiva, bolj sveža in eksaktna v vseh pogledih pa jc skladba za moški zbor (ali oktet, še raje) »Veseli gosti* na prevodni tekst iz kitajske lirike Alojza Grad-rika. Dalje: Stanko Premrl - »Domovini* za mešani zbor. Aktualna, za vse prilike uporabna skladbica z u-spešnim aludiranjem na Hajdrihov motiv «Buči, bu-č*...» ob zaključku. Uvodna oznaka o dveh slogovno različnih, a očitnih skupinah velja za skladatelja Ubalda Vrabca v splošnem. Kajti z moškim zborom «V spomin Ivanu Cankarju*, ki v obrisu predstav, lja zanimivo, originalno zbor. sko delo, avtor ne more do- lahko da pomeni ta zbirka zanimiv spopad dveh integralnih slogovnih skupin. To. rej prizorišče dveh srečanj. Tudi prva, v zbirki številnejša, v osebnih izrazih mehko-čutnejša, harmonsko, melodično in motivično korektna in precizna skupina ni tako frontalno enotna, kakor bi človek sodil na pogled. Ivan Grbec, izrazit pripadnik «srednje generacije slovenskih zboristov*, je s »Pesmijo upora* na Kosovelov tekst uveljavil svojo temperamentno ustvarjalno razrast, dasi je v pogledu har- KAJ NAM POVEDO ŠTEVILKE O STRUKTURI ZEMLJIŠKE POSESTI V SZ Okoli 87 tisoč kolhozov je v posesti nad 80°/o vse obdelovalne površine Stalinova zamisel o poljedelskih mestih - agrogorodih - je šla v pozabo • Novi ukrepi težijo k povečanju produktivnosti, vendar se ta nikakor ne pomakne z mesta in je zato SZ kar se tega tiče še vedno za ostalimi deželami Evrope Sovjetsko poljedelstvo je navzlic težavam in napakam, ki so bile storjene, v splošnem doseglo lep razvoj. Leta 1954 so posejane in obdelane površine znašale 164,1 milijona hektarov, vtem ko je leta 1913 bilo posejanih in obdelanih samo 105 milijonov hektarov. Po načrtu, ki sta ga odobrila sovjetska vlada in CK, se bo ta površina v teku leta 1956 povečala še za 28 do 30 milijonov hektarov. Materialni položaj kolhozni-kov se je posebno zadnja leta precej izboljšal. To v prvi vrsti zahvaljujoč novim ukrepom v poljedelstvu, sistgmu nagrajevanja. Navzlic temu pa predstavlja razvoj poljedelstva v SZ še vedno enega najbolj perečih problemov. To področje namreč še vedno zaostaja za industrijskim in nikakor ne more zadovoljiti vseh potreb dežele. Dasi so v mehanizaciji poljedelstva bili doseženi lepi u-je produktivnost ne sektorju še vedno nizka, če jo primerjamo z V ostalih evropskih de- svoji poti po Indiji sta Hruščev in Bulganin obiskala tudi državno posestvo v Ba* r*JliJu. Tu vidimo Hruščeva z lepim petelinom v naročju in Bulganina, kako z zanimanjem opazuje lepo žival SZ prav gotovo sodi med dežele, kjer se je v pogledu koncentracije zemljiške posesti Slo najdlje. Od oktober-ske revolucije do leta 1950 je bilo tu združenih več kot 25 milijonov majhnih posestev v 254.000 kolhozov. Od istega lata do danes se je omenjeno Število kolhozov skrčilo na 93 tisoč, odnosno zadnji čas na 87 tisoč kolhozov, kar pomeni, da se je iz večjega števila manjših napravilo manjše f.te-vilo večjih kolhozov. Tendenca procesa je torej k nadaljnjemu združevanju v čim večje površine, kar seveda omogoča racionalnejše izkoriščanje mehanizacije, cenejšo kapitalno izgradnjo,, nove agrotehnične ukrepe itd. S tem pa bi se zmanjšali tudi stroški za vzdrževanje upravnega aparata. Za Stalinovega življenja se je v zvezi s procesom vse večje koncentracije zemljišča mnogo govorilo tudi o koncentraciji kolhoznikov v nekakšnih kmečkih mestih (a-gro-gorodih). Po njegovi smrti je ta zamisel šla v pozabo in se o njej danes ne govori več. struktura proiz-tem so cle-9,2 odst., kolhozi individualna posest in nameščencev 7,1 sektor 0,1 odst. predstavljajo osnovno organizacijsko gdspodarsko enoto sovjetskega poljedelstva. Potemtakem bi morali tudi imeti odločilno besedo v razvoju poljedelske proizvodnje, kar pa ne drži, Dasi je v rokah kolhozov več kot 80 odst, obdelovalne zemlje, je vendar država tista, ki s pomočjo svojih organov in strojnotraktor-skih postaj ter njihovega a-parata drži v rokah vajeti poljedelske proizvodnje. Danes je v SZ okrog 9000 strojnotraktorskih postaj, se pravi da je v rokah države domala 100 odst. osnovnega poljedelskega inventarja, brez katerega si je težko zamisliti obdelovanje prostranih kol-površin. Od 1.330.000 traktorjev, kar jih je danes v SZ, jih je 1.075.000 last strojnotraktorskih postaj. A- gronomi in ostali strokovnjaki, ki so zaposleni v kolhozih, so pravtako nameščenci strojnotraktorskih postaj. V letu 1954 so strojnotraktorske postaje opravile več lebt 80 odst. vseh poljskih del. Novi ukrepi, ki se na področju poljedelstva izvajajo v SZ, so v prvi vrsti preračunani na izboljšanje materialnega položaja kolhoznikov, povečanje produktivnosti in delovnega učinka. Z njimi so bile zmanjšane odkupne mere, povečane cene, zmanjšan je bil obseg naturalnih dajatev, s katerimi *o~‘kolhozi plačevali strojnotraktorskim postajam njihove usluge, določene so bile nekatere davčne olajšave, omogočen je bil kolhozom kredit za zidanje stanovanjskih hiš, hlevov itd. Ro teh ukrepih gre sklepati, da so se v SZ resno lotili iskanja novih poti, s pomočjo katerih bi se popravilo stanje sovjetskega poljedelstva, ki se je nanje opozorilo na V. zasedanju vrhovnega sovjeta in na septembrskem sestanku CK. Uspeh se. je kmalu pokazal. V lanskem ’ in letošnjem letu so se posejane površine povečale za polnih 15 milijonov hektarov, a materialni položaj kolhoznikov se je v istem času izboljšal za skoraj )00 odst. Navzlic temu se proizvodnja žitaric v SZ, posebno če upoštevamo stopnjo mehanizacije, še ne more primerjati z ono v svetovnem merilu, ali proizvodnjo v Evropi ter zahodnih deželah nasploh. V letu 1954 je proizvodnja v SZ na osebo še vedno bila za 46 kg ali 8 odst. manjša od one v letu 1913. Tudi stanje živinoreje še ni zadovoljivo. Iz uradnih podatkov je razvidno, da živinoreja še danes ni dosegla' ravni iz leta 1916. Res je bil dober del živinskega fonda uničen med drugo svetovno vojno, vendar je osnovni razlog v tem, da ni dovolj prirastka. Državno vodstvo se na v»e pretege trudi, da bi vprašanje poljedelstva in živinoreje rešilo v celoti. Novi ukrepi, ki so v bistvu naperjeni proti birokratskemu administrativnemu reševanju raznih vprašanj v poljedelski predlagal, naj bi se v bodoče proizvodnji, pa vsebujejo po drugi strani še vedno določene elemente neekonomskega m administrativnega gledanja na osnovna vprašanja poljedelske proizvodnje. Morda bodo kasneje, če bo praksa tako narekovala, še ti odpadli. Na vsak način je nujno potrebno zainteresirati tudi neposredne proizvajalce same, da s povečanim delovnim učinkom hkrati povečajo tudi obseg proizvodnje, kar ne bo tako lahko doseči, ce ne bo potrebnega stimulansa. Postavlja »e tu vprašanje, ali so res prav kolhozi tista organizacijska oblika, s katero bi se jo dalo najlaže doseči. To bo pokazal nadaljnji razvoj. *Afomski» denar Na mednarodnem kongresu atomskih strokovnjakov, ki je bil v Milanu, so poleg drugega pokazali tudi praktično u-porabo najnovejših atomskih odkritij, Neki strokovnjak je pri tiskanju denarja tiskarski barvi dodale majhne količine radioaktivne snovi, Ta količina bi bila tako majhna, da njena radioaktivnost ne bi bila nevarna ljudem, onemogočila pa bi ponarejevalcem, da bi spravili v promet ponare-jeni denar. Blagajniki v bankah bi denar prešteli v bližini majhnega geigerskega števca, ki bi registriral radioaktivno izžarevanje denarja. Ce geigerski števec takega izžarevanja ne bi zaznamoval, bi pomenilo, da je denar ponarejen. Omenjeni strokovnjaki pa niso ničesar povedali o tem, kdo in kako bi ponarejanje denarja preprečili, da tudi oni ne bi pri ponarejanju denarja uporabili te nove »radioaktivne* metode. Pa tudi to Je nepojasnjeno kako bi ponarejevalcem prišli na sled, ker vendar vsak človek ne bi nosil v žepu geigerski števec in tako ob vsakem sprejemu denarja preizkušal denar, ali je radioaktiven ali ne. Seveda, vse to je samo možnost in vprašanje zase je. le-to tudi koristno uporabiti binsko dramatična in dinamična skladba. Vladimir Prinčič, ki se tokrat prvič predstavlja našim pevskim zborom, je prispeval dve skladbi, obe na Kosovelov tekst. Menim, da ni bilo prav, prilepljati Kosovelovi osnovni izrazni lestvici, melanholiji, etiketo «zmerno gibčno* in jo — predvsem v pesmi »Temni bori* — skoraj dosledno uveljaviti in jo v 4/8 taktu še podčrtati s kanonskimi prijemi. Bolj je uspela druga za moški zbor «Vse je tiho*, toda zakaj »zmerno gibčno*? (17. takt prve pesmi ne bo povsem jasen za zbore, ki še niso pogledali čez ograd subdomi-nante). »Barčica* Brede Sče-kove; izredno lep, še bolj i-skren in neposreden mešani zbor, ki se razrašča kar v sedemglasje in niti ni tako »star* v prehodnih harmonijah. Dva preprosta, iskrena, živahna in vesela pevca srečamo 'v tej zbirki: pokojnega Frana Venturinija in pokojnega Vinka Vodopivca, oba s po dvema nepretenziozni-ma zboroma v radovoljnem narodnem duhu in — pri Vodopivcu — domoljubnem akcentu. Na sicer že tako bogato mizo slovenske zborovske literature pa je skladatelj Rihard Orel prispeval lep in redek dar: Tri narodne pesmi beneških Slovencev. Zdi se, da bi bilo brez pravega haska, če bi avtor uveljavljal princip neke o-riginalne »beneške* lestvice, ker je tudi dvomljivo, da gre za stroge avtentičen material. (Koliko slovenskih »narodnih*, tistih, ki danes brezskrbno križarijo med našimi zbori, pa je naših?)- V harmonskem pogledu so tri beneške pesmi starega kova, z oglatimi postopi in z jasno, preprosto fakturo. Našim zborom na dani stopnji razvoja bodo popestrile reper-toar. Vasilij Mirk, ki predstavlja danes zanesljivo prvo garnituro slovenskih zborovskih skladateljev, sodeluje v zbirki z dvema odličnima zboroma: s priredbo stare i-strske vojaške »Slovo* in v metru razgibano, originalno pesmijo «Mladini» na Gradnikovo besedilo. Za zbore kar trd oreh, toda: neutaj-ljivo mojstrstvo kompozicijske tehnike, skrajna levica srednje generacije v harmonskem pogledu, všečna linearnost robnih in srednjih glasov. Drobne kultu Pred kratkim je bila v Ženevi javna dražba roko-pisov in pisem, ki so jih bili nekoč napisali slavni možje. Med njimi je bilo neko‘ Marxovo pismo, ki je bilo prodano za 600 frankov. Kupila ga je neka o-seba po naročilu sovjetske vlade. Zraven tega sta bila prodana dva Mozartova rokopisa, ki je neki švicarski trgovec zanju plačal 5500 in 5800 frankov, * • * V januarju prihodnjega leta bo v Milanu odprta razstava jugoslovanskih antičnih fresk. Razstava bo zatem prenesena v Gradec, a trenutno so freske razstavljene v Rimu. • • • V čast jugoslovanskemu prazniku 39. novembra je osrednja kitajska radijska postaja v Pekingu priredila teden jugoslovanske glasbe, ki se je začel 38. novembra. Ptve štiri dni so bili na programu koncerti eKo las. posneti na Kitajskem, zatem delo jugoslovanskega skladatelja Josipa Slovenskega m nekatere druge jugoslovanske skladbe. • * • V Zuerichu so nedolgo tega odprli veliko in pomembno razstavo «angleških akvarelov od IT50. do 1850. leta*. Razstava omogoča obisfcoralCu lep pregled razvoja angleškega a-kvarela in osvetljuje rplie, ki so ga angleški akvareli-sti imeli na francoske slikarje 19. stoletja. Iz Zueri-cha se bo razstava prenesla v Ženevo, • • • Zagrebško gledališče »Komedija* bo « kratkem dalo premiero Gotovčevega dela eDjerdan». Libreto je izdelan po isto imeni noveli h r-vatskega pisatelja Dinka Si-munoviča. Z uprizoritvijo tega dela bo «Ko medija* proslavila petletnico svoje- ga obstoja. Delo je režiral Tito Strozzi. • • • Pred kratkim Je odpotovalo iz Skoplja v Bolgarijo folklorna plesna skupina »Tqnec». V Bolgariji bo priredila 15-dneono turnejo, na kateri se bodo izvajali jugoslovanski narodni plesi in pesmi. Najprej bodo gostovali v Sofiji, zatem v Plovdivur Gornji Djumaji, Veliki Trnovi in drugod. • - • Na pomlad bo verjetno v ZDA odprta velika razstava italijanskega renesančnega slikarstva. Na tej razstavi bodo zbrana vsa naj-večja dela Iz tega obdobja, a po obsegu bo to doslej najoečja italijanska umetniška manifestacija v ZDA. Tako se je izrazil minister Rossi, ko je pred kratkim obiskal ZDA, da bi se tu med drugim pomenil tudi o kulturnih stikih med obema državama. ^° likvidaciji tovarne Soto-,?v' v kateri sem do tedaj •luib, »ti oval, sem ostal kakot vsi G le- SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE laesSjftf KO SEDA BIL PROPAGANDIST V RDEČI ARMADI uspodarstva, ni bilo mogočo ^^________ ^eda niti misliti na kako službo. Iti ker se je prav , ,kčm času odprl v Moskvi za agitatorje, mi ni o- *lo drugega, kot da se tudi i so moraij na Dunaju kaditi I džarski komunisti niso prizna-1 stopnike tudi v prvi Leninovi vpišem v ta tečaj, da si • celo posušeno bukovo listje.' vali nemadžarskih narodnosti I vladi. Leva eserovska večina h fiotovim vsaj minimalno - Kot konjeniški «starejši» je začel svojo kariero tudi splošno znani general Budjoni. V svojem predavanju sem razvijal misel, da ne bodo mogli sovražniki premagati ruska revolucije, čeprav ao v gospodarskem in vojaškem pogledu neizmerno močnejši, predvsem Eserovci so bili v vladni koaliciji komaj dva meseca - Poveljnik moskovskega garnizona «starši»'podčastnik Mura lov zaradi tega, ker so zaradi ka 1 _________________________________________ v. IIM > .......----- 1^'hrano. O tem tečaju imam L telo meglene spomine. Ni-r?** nisem imel navade, da 5> delal in hranil beležke, j *® ta tečaj mi je zares žal. v* jih nimam. Bil je zame ^ en, ker sem ostai tako v j,v*ti s političnimi dogodki in in tazvojem ruske revolucije r *lednjič ker sem s tega šel .1* Univerzitetni tečaj za prebije. t^'-Sornja opomba o beležkah ^ * je spomnila na socialisttč-,eea poslanca v rimskem par-^frentu Odina Morgarija. s {.“•srirn sem se po polomu Kunove ogrske avanture ^st®l na Dunaju, kamor je drugimi pribežal tudi , 0rgari. Se danes sem mu f^ležen za toskane, s kate-•**! «ne je zalagal v času; ko Morgan, ki je šel študirat v I na Ogrskem, od katerih so za-Budimpešto revolucijo, je pri. htevali, da se odpovedo svo- nesel od tam poln notes beležk, da napiše potem študijo o ogrski revoluciji, ki pa ni bila nikoli objavljena. Take beležke, nabrane v vrtincu zgodovinskih dogodkov, večinoma bolj škodujejo kot koristijo, ker se človek lahko izgubi v gozdu nevainih po-diobnosti. Se z nekim drugim beguncem iz Ogrske sem se tedai srečal na Dunaju. Bil je to neki ogrski Srb, moj znanec iz jugoslovanske komunistične, giupe v Moskvi, ki je odpotoval z Bela Kunom v Budimpešto. Po njegovem mnenju le bil eden glavnih vzrokov ogrske katastrofe Bela Kunov madžarski šovinizem. Ma- jim narodnim pravicam, češ oa bodo le na ta način dokazali, da so pravi internacio-nalisti in komunisti, kar je izzvalo oster odpor vseh nemadžarskih narodnosti, torej večine ogrskega prebivalstva proti Bela Kunovi vladi Kakor sem že zgoraj omenil, sem po končanem agitacijskem tečaju stopil v vseučili-ški tečaj za predavatelje v Moskvi, v katerem nas je bilo okoli sto slušateljev, dirigiranih iz vseh ruskih agitacijskih tečajev. Slušatelji so bili večinoma levi Eseri, to je levo krilo socialrevolucionaiv i,e stranke, ki je simpatiziralo z boljševlško revolucionarno politiko in imelo svoje ze- na omenjenem tečaju se razlaga z dejstvom, da je pripadala skoraj vsa nebogata ruska inteligenca eserovski stran ki. Od naših profesorjev ni bil menda nobeden boljševik. Prof. Anton Bogdanov, ki nam je predaval socialno e-konomijo, je ob priliki izrecno izjavil, da ni boljševik, ampak da je levi socialrevo-lucionar. Mimogrede bodi o-menjeno, da je boljševiško-so-cialrevolucionarna koalicija zelo kratko trajala, menda niti dva meseca, kar je slabo vplivalo na izgradnjo nove države, ki je s prestopom levih Eserov v opozicijo izgubila večino izobraženih kadrov. Predavateljski tečaj se je zelo ugodno razlikoval od prej omenjenega agitacijskega te- čaja. Predavali ao nam pro-| Tokiu, in ki je bil slednjič, fesorji in tudi predmeti so bi-* pod Stalinom, skupaj z dru- li dobro izbrani. Izbor slušateljev pa se ni nič kaj posrečil, o čemer sem se prepričal. ko sta nas dva izmed profesorjev, že omenjeni Bogdanov in neki stari poljski revolucionar, ki nam je predaval o internucionalizmu in nacjopalizmu, pozvala, naj pripravimo poskusna predgva. r.ja o teh predmetih, čemur se, razen mene, ni nihče odzval. Tečaj je trajal do Kolčako-ve ofenzive v Sibiriji. Ko je ta postala nevarna, so tečaj zaprli in poslali vse tečajnike-krasnoarmejce na sibirsko fronto. Mene pa'v oddelek za propagando in kulturo v Krasni arroiji, ki ga je vodil Jure. nev, poznejši veleposlanik v Rmju, Pragi, na Dunaju in v gim' boljševiškimi prvaki likvidiran. Spominjam se ga, ko je, ne vem več točno, ali v Smolensku ali v nekem drugem jugozapadnem ruskem mestu, govoril vojakom tam. kajšnjega garnizona o težavah s prehrano in kako jih je treba požrtvovalno prenašati. Zadnjič sem govoril z Jure-nevom ria ruskem poslaništvu na Dunaju, kakih šest let pred drugo svetovno vojno. Takrat sem prišel že drugič na Dunaj r namenom, da se povrnem v Moskvo ter sem Jureneva naprosil za potni list, kakor ga jc h.ez vsake težkoče izdal, ko je bil v Pragi, neki znani mi osebi, ki jo je tudi on poznal še iz Moskve. Na moje začudenje je odgovoril, da mi ne more ugoditi in da si mo- pitalistične konkurence med ram preskrbeti poziv iz Rusi- “'k*0) nesložni. Srčna želja je. Prisotna sekretarka je s prav izzivalno pozornostjo v pravem pomenu besede nadzorovala najin razgovor, kar mi je vzbudilo »um, da ni bila samo sekretarka. Smola, sem si mislil, in ostal sem na Dunaju. Morda pa je bila to ihoja sreča. Po mojem vstopu v omenjeni kulturno-propagandistič-ni oddelek sem imel prvo predavanje v moskovskem artilerijskem štabu, v dvorani so bili sami bivši carski častniki, k> so vstopili v službo boljše-viške vlade edinole kot inštruktorji, brez poveljniških pravic. Vojaški poveljniki so bili v prvih mesecih boljševj. ške vlade sami podčastniki; komandant moskovskega garnizona je bil na primer »starejši* podčastnik Muralov. vsakega izmed njih je, seveda, da bi se revolucija zadušila. ali le na ta način, da bi šel kdo drugi zanj po kostanj v žerjavico, kar bi mu pripomoglo do tega, da bi se na lep način znebil svojega konkurenta in socialne revolucije Ne samo med vnanjimi sovražniki ni moglo priti do i-skrenega soglasja, tudi notranji sovražniki, razni Denikini, Kolčakl, Wrangli in Judeniči. so se vsak na svojo roko borili proti boljievlkom. neza-upno gledali drug na drugega, posebno pa na svoje inozemske zaveznike, ki bi bili v primeru popolne zmage lahko postali njihovi gospodarji. Samo ob sebi se razume, da moji poslušalci, bivši carski čast-riki. z mano niso soglašali, ali tega si seveda nihče ni u-pal povedati. BREŽAN Zbirko, o kateri govori ta članek, interesenti lahko nabavijo pri Glasbeni Matici m v »Tržaški knjigarni«. cela opravičiti nagibov v moderno, zdravo in drzno (kakor smo bili doslej vajeni) modeliranje glasben« snovi. Mimo elastičnih kon-trapunktskih kontrastov, lepih. logičnih pregibov v linijah mi ne gredo v račun nekateri očitni harmonski kompromisi, s katerimi je skušal pregladiti na videz očitno ostrino. Zakaj v tretjem taktu »fis* namesto «f», in to celo v baritonskem po-stopu navzdol? Komu na zdravje podvojitev terce v sekstakordu c-e-a? In — ali bi vendar ne bila trdnejša. i7raznejia je enkrat ponovljena kvinta e-h na tretji dobi v desetem taktu? Nemara bi bil v — menda — 31. taktu na četrti četrtinski dobi boljši »c* v baritonih in bi tvoril harmonijo c-f-a namesto h-d-f-a. Ta »c* vendar tvori izhodišče ( vtem primeru) za briljanten baritonski postop navzgor. In tako naprej. V tem primeru sta po mojem zelo subjektivnem mnenju dva vzroka: ali je Ubald Vrabec (kar j« toliko kakor neverjetno) «o-stal na istem mestu* in torej »ne napreduje* ali pa je — kar je bolj verjetno — to posledica tiskarskega škrata. V resnici gre za vej drobnih, toda karakterističnih spodrsljajev, ki so *pri Vrabcu toliko bolj očitni. Iskreno izpovedna ljubezenska »Da veš* nestorja goričkih skladateljev Emila Komela s preprostim motivom in pregledno fakturo sodi med prikupne prispevke te zbirke. To velja tudi za Adolfa Groebminga z živahno, v narodnem tonu u-glašeno «Ceško narodno* na Kettejevo besedilo in sa Tržačana Stanka Maliča, ki je prispeval (in prvič natisnil) zelo občuteno »Leži meglica* z lepim sopranskim solom. Tudi mladi Pavle Merku, ki smo ga doslej poznali bolj kot glasbenega publicista in skladatelja komornih zasedb, je tokrat (zavestno?) prestopil precej ozke meie svoj« dejavnosti in s»- lotil vokalnega večglasja. Zanimivo je obdelal kraško narodno «Dekle, dekle . ..» In sapica dobrega vetra j« zavela iz tega drobnega dela. To bi bil zelo skromen č»-sooisni koncept o tej prvi zbirki pesmi primorskih skladateljev. Seveda pa bi si zdaj. ko bo zbirka šla na prvo uspešno pot med vs« naše primorske zbore, želeli še nbkai. Da bi to zbirko, teh enaindvajset novih, lepih. iskreno izpetih pesmi predstavil ne le tržaškemu, marveč vsemu slovenskemu koncertnemu občestvu kak mešani zbor Slovenske fil-harmoniie. To bi ne bila zgolj dobra spodbuda, ampak tudi nauk. ki veliko pove. Skladateljem, poslušalcem! pevovodjem. In še komu drtmemu. Tistemu, ki po varoča »nepremostljive okoliščine* Olasbeni Matici v Trstu še enkrat: čestitamo! m zbirki na pot: da bi uspešno opravila svoje poslanstvo! MILAN LINDIČ .irfrMiiim' UU i V. I ranč iška SO nudi zadnje novosti iz slovenskega izvirnega in prevodnega slovstva; Rado Bordon,- Večne san k« pl L 550,— L. N. Tolstoj: Kozaki. Hadži Murat pl L 7*0.— J. E. RitJera; Vrtinec — ppl L 950,— Andri Malraui: Vihar v Sangaju ppl L 1040,- Herbert Wendt: Ladja s prekletimi ppl L 850,— Zdenek Nemeiek• Zahodno od Panonije ppl L 940 — Proces v Vidmu Sadizem mučiteljev (Nadaljevanje » 1. straniJ pretepli skupno i materjo potem pa jo odpeljali do mesta, kjer se je njen mož še živ zvijal v zadnjih krčih Zena, ki je bila takrat noseča, je ob pogledu na svojega moža začela kričati, toda Vettorini, ki je načeloval fašistični bandi, je tedaj izvlekel revolver in ga pred njo ustrelil. Dva dni po smrti svojega moža so nesrečno ženo, ki je bila mučena, odpeljali na neki most, kjer je bilo truplo mrtvega partizana in uživali v njeni bolečini. Sartorovo so fašisti tako mučili, da bo nosila posledice skozi vse življenje. Pomirjevalni sodnik Azzano Virgilio iz Aszana je nato izpovedal. kako so fašisti 6. januarja aretirali njegovo ženo in hčer in zagrozili, da ju bodo ustrelili, če se sin ne bo javil na njihovem poveljstvu. Zaradi grožnje se je sin fašistom predstavil in kljub zagotovilom, da se mu ne bo nič zgodilo, so ga čez nekaj dni ustrelili. Fašisti so tudi izropali njegovo stanovanje ter postavili k zidu njega, njegovo svakinjo in nečaka ter jim grozili, da jih bodo ustrelili. »Sam ne vem, kako smo se takrat rešili«, je zaključila svojo izpoved priča Azzano. Z vročim likalnikom so jo pekli po prsih Na popoldanski razpravi je nastopila najprej Badelli Maria, ki so jo Nemci aretirali 6. januarja in jo nato predali fašistom. Povedala je. kako so jo Vettorinijevi fašisti mučili, in sicer s tem. da so jo z vročim likalnikom pekli po prsih, po stegnih in drugod po telesu. V zaporu, kjer je bila do osvoboditve, je tudi zvedela, da so fašisti ustrelili partizana Conteja. Naslednja priča, pelbeni Ele-na pa je povedala, kako so v njeni hiši oziroma v shrambi za žito fašisti zaklali partizana Franca Burina. Pretresljiva je bila izpoved naslednje priče, Terese Giorgiet-to. ki je nazorno prikazala, kako so fašisti aretirali njenega komaj 18 let starega sina, ki je bil nato odpeljan v Dachau, medtem ko je Mor-io Rosina povedala, da so ji ubili moža med nekim rastre-lamentom in v že mrtvega sprožili več kot 30 strelov. Omenjena priča je še povedala, da so fašisti ustrelili tudi njenega svaka Pietra Cam-merota, ki se je odpravil v mesto da bi vpisal v šolo svojo punčko. Fašistični banditi so ga najprej odpeljali na svoje poveljstvo, nato pa ustrelili. *— Predaleč bi zašli, če bi naštevali pričevanja ostalih o-seb, ki so kakorkoli trpele zaradi fašističnega nasilja. Omenimo naj le še izpoved Lodovica Casetta, pri katerem je bil pok. prof. Drusin v času aretacije. Povedal je, kako so fašisti obkolili hišo in aretirali Drusina ter ga začeli takoj pretepati. Ko je kasneje prišel neki kamion, so poleg njega naložili nanj tudi druge aretirance, zraven pa še živino in razne stvari, ki so jih izropali iz stanovanja. Povedal je tudi. da so Drusina v zaporu mučili in da je bilo njegovo zadržanje skozi ves čas nad vse junaško. Vsaka izpoved današnjih prič je bila hud udarec fašističnim zagovornikom. Ko smo poslušali pretresljiva pripovedovanja o grozodejstvih, ki so jih počenjali fašistični banditi, se nismo mogli otresti misli, kako je bilo sploh mogoče, da so sodne oblasti lahko uvedle kazenski postopek proti hrabrim partizanskim borcem, ki so proti fašistični golazni in nemškemu okupatorju neštetokrat tvegali svoja življenja. Ce smo že predvčerajšnjim napisali, da bi se morala sodna razprava končati s popolno oprostitvijo vseh obtoženih garibaldin-cev, tedaj lahko danes, v luči novih pričevanj, to samo ponovimo. Današnje izpovedi prič pa dokazujejo da se proces spreminja v proces proti fašističnim krvolokom čeprav so partizanski poveljniki, ki so ljudstvo pred temi krvoloki branili, formalni obtoženci. E. K. GORIŠKI I N B ENEŠKI DNEVNIK NA CESTI GORICA - VIDEM NAIVEC CESTNIH NESREČ V ITA1IJI 317 prometnih nesreč v pokrajini v prvih letošnjih desetih meseeih V teh nesrečah je bilo 17 mrtvih in 204 ranjeni - Pomanjkanje čuta odgovornosti povzroča tako veliko število nesreč Sedanje ceste prav gotovo niso kos naraščajoči motorizaciji: preozke so in premalo ravne. Poleg tega imajo mnogo priključkov, ki tvorijo izredno nevarna križišča. Po podatkih prometne policije je bilo v prvih desetih mesecih letos v naši pokrajini 317 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 17 oseb, 204 osebe pa so bile ranjene. V naslednjem objavljamo nekaj številk: prva številka pomeni smrtne primere, druga ranjence tretja pa nesreče: januar: 2, 14, 20; februar 1, 12, 26; marec 2, 10, 25; april 2, 21, 33; maj 2, 33, 40; junij 3, 17, 22; julij 1, 32, 37; avgust 0, 30, 38; september 1, 26, 46; oktober 4, 19, 30. Bilanca prometnih nesreč postane še bolj porazna, če pogledamo na statistike prometnih nesreč v Italiji, ki jih je sestavil italijanski avtomo. bilski klub. Omenjeni urad je pregledal 7531 kilometrov na 33 državnih cestah in ugotovil, da je bilo na teh cestah 1954, leta 6475 prometnih nesreč. v katerih je bilo ranjenih 6628 oseb, življenje pa je izgubilo 951 oseb. Na teh cestah je 154 tako imenovanih »kritičnih točk«, na katerih se je dogodilo 1915 nesreč. Za-ntmivo je, da se dogodi največ nesreč na dkžavni cesti št. 56 Gorica - Videm. Na tej cesti so se lani dogodile po tri nesreče na vsak kilometer. Avtomobilisti in motociklisti pravijo, da povzročajo največ nesreč ženske, kokoši, psi in mačke. V tem je samo nekaj resnice. Veliko več je je v tistem utemeljevanju, ki pravi, da nostajajo nesreče zaradi premajhne discipliniranost* vozačev. Nekateri menijo, da je od ene sekunde odvisno, če se določena situacija na cesti razvozla: ali pride ali pa ne pride do nesreče. Dokler bodo šoferji tega mnenja, do tedaj ne bo nikoli zmanjšano število prometnih resreč in število smrtnih primerov na cestah. To število se bo ob takem pojmovanju samo povečalo, ker sč stalno veča tudi motorizacija, Na sodišču skoraj ne mine te‘den, da ne bi bilo razprave zaradi prometne nesreče ali zaradi nenamernega umora s trčenjem vozil. V večini primerov je izkaže, da se eden izmed obeh povzročiteljev nesreče ni v trenutku nesreče zavedal odgovornosti do sebe in do bližniega. ko je sedel za volanom: Ce bi se tega zavedal. tedaj bi vozil z zmanjšano brzino, ali bi dal zvočno ali svetldboo znamenje, bi spoštoval prometne predpise itd., s čimer tti lahko prepreči! nesrečo. Z zakonskimi predpisi ter /. obsodbami krivcev ni mogoče odpraviti prometnih nesreč, Vzroki tolikih nesreč so v premajhni pazljivosti šoferjev in pešcev, in v premajhnem čutu odgovornosti, ki ga imaio ljudje, ko se peš ali z vozili kretajo po cestišču. Samo kadar se bomo vsi zavedali, da je treba biti izven svojega stanovanja skraj. no previdni, da ne povzročimo nesreče sebi ali bližnjemu, šele tedaj bomo lahko rekli, da smo napravili korak naprej v piometni varnosti. dne 83-letna Teresa Simšič, rojena na Dobrovem, še ni prišla iz stanovanja, čeprav je prejšnje dneve vsakokrat že zgodaj zjutraj pričela pospravljati. Ker so bila vrata stanovanja zaklenjena, so o zadevi obvestili državnega prokuratorja dr. Marsija, ki je odredil, naj policijske sile pregledajo stanovanje. Skupno z njimi je prispela tudi zdravnica dr. Danelon. Simsi-čeva je res negibno ležala na postelji. Dr. Danelonova je truplo pregledala in ugotovila. da je ženska urtirla okoli 4. ure zjutraj zaradi srčne kapi. Državni prokurator je odredil prevoz trupla v mrtvašnico glavnega pokopališča, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Na Andrejevem sejmu so jo okradli 42-letna Emilia Medved, por. Gulin iz Ul. Malilla št. 23 v Goricj je včeraj prijavila go- DANES 10. ob 20.30 In JUTRI H. dec. ob 16.30 bo SNG iz Trsta nastopilo v prosvetni dvorani v Gorici s pravljično mladinsko i;li Treba je samo še snega -v ZC TJj ■i ' ' > m Lepa skakalnica v Zuelu pri Cortini, ki jo Je sicer že pobelil sneg, čaka, da ga bo dovolj, da se bo po njenem zaletišču spustil prvi skakalec. PRED TEKMO Z NEMČIJO IN EGIPTOM Torej vendarle tudi „oriundi“ Kandidati za obe tekmi so že pozvani, še ne* Kaj pa jiH čaka poziva po nedeljskih tekmah NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRVENS1U Virtiis nasprotnih Triestine Najboljši strelec Riminucci nekaj časa zaradi poškodbe na roki ne bo mogel igrati če bi igral vse tekme, bi bil sedaj precej više, čeprav n* izrazit strelec. Lestvica je sedaj taka: 240; Riminucci (Benelli)! 208; Romanutfci (Borletti). 182: Matheou (Storm Var«-se); 177; Costanzo (Stella A*^ zurra); 172; De Carli (Rom»)> 167; Zorzi (Storm Varettj* 163; Porcelli (Triestina); lš*' Calebotta (Virtus Minganti), 151; Sardagna (Reyer); Posar (Cama); 142: De CaroH* (Roma); 136: Geminiani (M<>^ tomorini); 121; Nesti (Cama), 116; Macoratti (Pr^ti Oirah 115: Stephanidis (Borletti)* 113: Alesini (Virtus Minganti): 111: Murutsis (Preti Gir*)> 110: Bockrath (Cama); 10®- Ranuzzi (Motomorini); I®*' Bizzaro (Triestina); 106: Lu cev (Preti Gira); 103: Chiari* (Stella Azzurra); 102: Margh*' ritini (Roma), Rosolen (Pav** Necchi); 101; Canna (Virtu* Minganti); 93; Chalhoub iMo-tomorini); 92; Andrijaševi« (Pavia Necchi); 90: Roccbj (Stella Azzurra); 85; RizZ1 (Virtus Minganti); 84: Cernich (Stella Azzurra), Fronzoni (Benelli); 82; Flokas (Storm Varese), ’ Gamba (Borletti), 78; Ferrari (Pavia Necchi)! 77: Gambini (Virtus Mingan' ti); 74: Rivalta (Benelli)! Bontempi (Benelli); 70: Bof' soi (Reyer), Cecchi (Storm Varese), itd. Triestina se bo morala po nekaj neuspešnih nastopih sedaj pomeriti ma domačem igrišču kar z državnim prvakom. Lansko leto je bila Triestina na domačem igrišču nepremagljiva in je moral torej vsak nasprotnik občutiti pred nastopom v Trstu spoštljiv strah. Seveda prihaja vsako moštvo na tuje igrišče s primerno opreznostjo in tako tudi Virtus ne bo vzela tekme s Triestino neresno. Prvič Ji je mnogo na tem, da orhani svojo sijajno pozicijo, drugič pa se gotovo zaveda, da je na domačem igrišču še vsak slabič nevaren. Ali bo Triestina to potrdila prav v tekmi z Virtus? Ali bo končno pripravila svojim prijateljem spet veselje prav z zmago nad ponosnim državnim prvakom? Kdo ve... Vsekakor pa bo to tekma, ki je bolj kot katerakoli vredna ogleda. Zadnjo nedeljo so v prvi košarkarski ligi tekmovali samo moški, medtem ko so imele ženske pavzo zaradi današnje tekme s Francijo. Sedaj je na čelu strelcev Riminucci, ki pa nekaj časa ne bo mogel igrati zaradi poškodovane roke, tako da ga bo Romanutti gotovo ysaj začasno dohitel. Pripomniti je tudi treba, da je Andrijaševič začel igrati znatno pozneje; BOLOGNA, 9. — Italijanska nogometna zveza je v sporazumu s tehnično komisijo za državno reprezentanco sklicala sledeče igralce, ki se morajo javiti v ponedeljek ob 19,30 v Grand Hotelu v Firencah: Za tekmo Italija - Nemčija, 18. decembra: Bolognar - Pivatelli; Fiorentina: Cervato, Chiap-pella, Magnini, Rosetta, Sarti, Segato, Virgili; Juventus: Montico, Viola; Lazio: Burini; MILAN, 9. — Nogometna liga je sklenila, da se bodo tekme Inter-Atalanta, Pro Patrla-Milan in Juventus-Padova, ki so bile v četrtek zaradi megle odložene ali prekinjene, odigrale v nedeljo U. t. m. Novara in Sampdoria ter Atalanta in. Bologna pa bodo odigrale svoji tekmi v sredo 21. decembra. Napoli: Comaschi; Roma: Venturi. Zvezni trener: dr. Alfredo Foni. Za tekmo Italija B - Egipt, 16. decembra: Fiorentina: Gratton, Mou- tuori; Lanerossi: Pavinato; Lazio: Lovati; Milan: Buffon: Napoli: Pesaola; Sampdoria: Bernasconi, Fa-rina, Tortul; Torino: Antoniotti, Bearzot; Roma: Galli: Giuliano; Udinese: Magli, Pinardi. Trener: Giuserppe Bigogno. Po tekmah 11. decembra bo odločeno o pozivu še sledečih igralcev: Atalanta: Bassetto: Juventus: Boniperti; Milan:: Frignani; Udinese: Menegotti. Popoldne se je sestala ko- misija za državne reprezentance, ki je določila program priprav pred tekmama. Trinajst igralcev moštva A, katerim se bosta pridružila še dva po nedeljskih tekmah, bo imelo svoj prvi trening 13. t. m. ob 15. uri na igrišču Fio-rentine proti moštvu, ki bo še določeno (izmed teh treh: Legnano, Marzotto, Alessan-dria). Naslednjega dne bo po-pol počitek. V četrtek in petek bodo individualni treningi, v soboto pa bo moštvo odpotovalo v Rim. Moštvo B bo imelo trening prav tako 13. t. m. in sicer uro prej. Za nasprotnika bo izbrano eno izmed moštev Sanremese, Cremonese in Lecco. Se isti večer ho moštvo odpotovalo in tudi dospelo v Rim. Drugo jutro bo na stadionu Torino nekaj treninga, nato pa po kosilu start z letalom za Kairo, kamor bo skupina prispela ob osmih zvečer. Tekma z Egiptom bo v petek, 16. t. m. Naslednjega dne bo povratek in prihod v Rim, kjer bodo igralci ostali na razpolago komisiji ter bodo obenem prisostvovali tekmi Italija - Nemčija. Dr. Pa-squale je obenem sporočil, da bo uradna postava moštva B objavljena v torek 13. t. m. ob 18. uri. RIM, 9. — Italijanska nogometna zveza poudarja glede na današnji poziv igralcev za moštvo B in predvsem glede na uporabo »oriundov«, da zanjo ne obstaja nikaka potreba za posebno dovoljenje, ker je bilo že prej določeno, da se smejo »oriundi« uporabiti v moštvu B in v reprezentancah nižjega reda. Zdelo se je že, da bo vsaj nekak ponos prevladal, in da bodo državne reprezentance te naprej sestavljali italijanski igralci. Smešno je namreč govoriti o Italijanih »po po- kolenjus, ki prihajajo iž Južne Amerike. Na enak način si lahko sestavijo odlična reprezentančna moštva z uporabo Južnih Amerikancev še vsaj Španija in Portugalska. Za druge športe bi pa lahko našli v Združenih državah in Kanadi svoje «oriunde» vsi evropski narodi, pa se vendar ne čuje, da bi »i sestavljali svoje lahkoatletske, plavalne alt druge reprezentance s pomočjo Amerikancev. Ko so že pozvali Montuorija, zakaj niso napravili še koraka dlje, r>a bi pozvali še Julinha, pa Marala. Ghiggio, Costo, Vinicia in še koga? Ali pa so to le plašni poskusi, češ zaradi enega samega ne bo posebnega razburjenja, drugič bomo vključili dva, tretjič če lanko štiri, potem pa bo že m.ngot tudr nastop v reprezentanci A. ne da bi se kdo še vznemirjal... Ellis bo sodil v Rimu RIM, 9. — Tekmo Italija -Nemčija bo sodil angleški sodnik Ellis, pa tudi stranska sodnika Hamer in Lewis sta Angleža. SZ-Egipl 3:1 (2:1) KAIRO, 9. — Povratna nogometna tekma Sovjetska zveza - Egipt se je končala z rezultatom 3:1 (2:1). DUNAJ, 9. — Tekma med Rapidom in Milanom se ne bo molga več odigrati v tem mesecu, ker je večina igralcev dunajskega Rapida v reprezentanci avstrijske državne lige, ki bo igrala proti Portugalski B 18. dec. v Lizboni. Rapid je prosil Milan, da bi izbral katerikoli datum po 11. januarju 1956. Sedaj čakajo, kaj bo odgovoril Milan. Tako mislimo mi: Bari-Verona 1 Como-Alessandria 1 Messina-Marzotto 1 X Palermo-Cagliari 1 Parma-Legnano X 1 2 Salernit.-Simm. Monza X 2 Taranto-Modena 1 BPD Collef.-Empoli X 2 1 Catanzaro-Pavia 1 Lecco-Cremonese 1 Sambened.-Sanremese 1 Siracusa-Venezia X 1 Treviso-Molfetta 1 X Piacenza-Piombino 1 X Brescia-Livorno 1 CHICAGO, 9. — Tehtanje pred dvpbojem med Olsonom in Robinsonom, ki bo to noč, je pokazalo, da tehta Olson 72,235 kg, Robinson pa 72,405 kg- PLAVANJE Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Pragi so bili pred dnevi doseženi sledeči rezultati: 100 m hrbtno: 1. Bozon (Fr.) 1’04”5. 100 m metuljček: 1. Samu-hel (CSR) 1’06”. 400 m: 1. Grembovski (Polj.) 4’43”8. 100 m hrbtno — 4.: 1. Van Echris (Hol.) 1’16”4. 100 m metuljček — 4.: 1. Subrova (CSR) 1'21”3. 400 m — 4.: 1. Markova (CSR) 5’24”5. Londonski boksarski mena” žer Jack Solomons je spor0-čil, da je bil dvoboj za svetovno prvenstvo poltežke kategorije med svetovnim prva' kom Archiem Moorom in landom Pompeyem s Trinida' da, ki bi moral biti 10. )a nuarja v Earls Courtu v Londonu, preložen, ker si j« M00* re poškodoval gleženj. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - r HIflll SKEDEItlj predvaja danes 10 t. »-4>b lt. uri film: Junaki iz tisoč legend Robin Hoodov film! KIHOPROSIK-lOHlOVa predvaja danes 10. t. »• ob 16.30 Metro barvni fil®: Tojw na C predvaja danes 10. t. m. ob 10. uri Metro barvni tiW- Protivohunska služba Igralci: Clark Gable, Lana Turner in Victor Mature Dramatičen konflikt med herojem in izdajalcem, med ljubeznijo in dolžnostjo. Opozarjamo naše cenjeno občinstvo, da bomo 15-16. t. m. predvajali film o dečku Pirečniku; tilm> * prikazuje odlomek iz naše težke preteklosti. =GUY DE MAUPASSANT J J vi timi 46. (LEPI STRIČEK) »Dragica ljuba, ves zmeden sem, ves žalosten in ves v zadregi zaradi tega, kar ti moram priznati. Zelo te ljubim, res iz dna srca, zato me tudi skrb, da te užalostim, še huje muči kakor sama novica, ki tl jo povem.« Pobledevala je, čuteč, da trepeče, in zajecljala: »Kaj pa Je vendar? Brž povej!« Odgovoril Je z žalostnim, vendar odločnim glasom hlinjene potrtosti, s kakršno si človek pomaga, kadar hoče naznaniti kako srečno nesrečo; »Kaj je? ženim se.» Vzdihnila je kakor ženska, ki bo zdaj zdaj zgubila zavest, z bolečine polnim vzdihom, prihajajočim lz globine prsi; sapo ji Je zaprlo in govoriti ni mogla, tolikanj težko je dihala. Ko je videl, da nič ne reče, je nadaljeval: »Ne moreš si misliti, koliko sem trpel, preden sem prišel do tega sklepa. A kaj, ko nimam ne položaja ne denarja. Sam sem, zgubljen v Parizu. Treba je, da imam poleg sebe nekoga, ki mi bo pred-vsem svetovalka, tolažnica in opora. Družabnice, zaveznice sem iskal, in našel sem Jol« ’ Utihnil Je. Upal Je, da odgovori, in pričakoval izbruha besne togote, nasilnosti in psovk. Ta pa si je tiščala eno roko na srce, kakor da bi ga hotela pridržati, in še zmeraj dihala v mučnih sunkih, ki so Ji dvigali prsi in stresali glavo. ja., Prijel jo je za roko, ki Je bila obležala na področnlku nMi^njfrAn^ burno mu jo Je odtegnila. Potem Je zamr- mrala, ko da bi se bila pogreznila v nekakšno otopelost; »O!... Moj bog...« Pokleknil je prednjo, vendar se je ni upal dotakniti, marveč je zajecljal, kajti njen molk ga je globlje presunjal, nego bi ga bili mogli izbruhi: »Klo, moja Klo, razumej vendar moj položaj, premisli vendar, kaj sem. O, da sem se mogel s teboj oženiti, s teboj, kako bi bil srečen! Pa si omožena. Kaj sem hotel storiti? Premisli, no premisli! Ustanoviti si moram položaj v družbi, in tega ne morem storiti, dokler ne bom Imel lastnega doma. Ko bi vedela!... So dnevi, ko me mika, da bi ubil tvojega moža...« Govoril Je, s svojim blagim, pristrtim, zapeljivim glasom, ki je kakor godba udarjal na uho. Videl je, kako sta se ljubici počasi zbrali v uprtih očeh dve solzi in ji nato zdrknili po licih, medtem ko sta se na robu trepalnic že delali drugi dve. Zamrmral je: »O, nikar ne jokaj, Klo, nikar ne jokaj, milo te prosim. Srce mi trgaš.« Tedaj je zbrala moči, vse moči, da bi se dostojno in ponosno držala; in vprašala Je z meketajočim glasom, kakršnega imajo ženske, ki bodo vsak hip zaihtele: «Katera je?« Trenutek ali kaj se je obotavljal, potem Je sprevidel, da mora z resnico na dan: »Madeleine Forestier.« Gospo de Marelle je spreletelo po vsem telesu; potem je molče obsedela in se tako napeto zamislila, kakor bi bila pozabila, da ji kleči ob znožju. In dvoje prozornih kapljic se ji Je ven in ven nabiralo v očeh, se utrinjalo in se delalo znova. Vstala je. Duroy je uganil, da hoče oditi, ne da bi mu rekla besedo, brez očitkov in brez odpuščanja; to ga Je užalilo in v dno duše ponižalo. Hoteč Jo pridržati, jo je občroč zgrabil za obleko ter ji skozi blago objel oble noge, ki je čutil, da se napenjajo za odpor. Milo je zaprosil: «Rotim te, nikar tako ne odhajaj.« — Tedaj ga je premerila od glave do nog, ga pogledala s tistim vlažnim in obupanim, tolikanj očarljivim in žalostnim očesom, ki razodeva vso bolečino ženskega srca, in zajecljala: »Nič... nič nimam reči... nič..; nič storiti. Prav imaš... prav.., dobro... dobro si si izbral, kar ti je bilo treba.« Odmaknila se je, se ga osvobodila in odšla, ne da bi jo bil skušal še dalj. zadrževati. Ko je ostal sam, se je vzdignil, omotičen, kakor da bi bil dobil udarec po glavi; potem se je osvestil in zamrmral: »Borne, naj je bilo dobro ali slabo, storjeno je... in brez prizorov. Tako mi Je najljubše!« Velikanski kamen se mu ie odvalil od srca, hipoma se je začutil prostega, svobodnega za novo življenje, in začel boj s pestmi proti zidu; v nekakšni pijanosti uspeha in moči je silovito buhal vanj, kakor da bi se boril z Usodo. Ko ga Je gospa Forestier jeva vprašala: »Ali ste povedali gospe de Marelle?« — Je mirno odgovoril: »Seveda...« Njene jasne oči so mu pregrebale dušo. »In je ni nič razburilo?« »Ne, ne, še malo ne. Narobe, povsem prav se ji je zdelo.« Novica se je kmalu razvedela. Nekateri so se začudili, drugi so trdili, da so to že naprej videli, spet drugi so se muzali, češ da jih niti malo ne preseneča. Mladi mož, ki se Je zdaj podpisoval pod svoje kronike D. de Cantel, pod mestne novice Duroy in pod politične članke, ki Jih Je jel tu pa tam priobčevati, du Roy, je preživljal polovico dni pri zaročnici, ki je bila v občevanju z njim po sestrsko domača; vendar se je mešalo v to domačnost tudi nekaj resnične, čeprav pritajene nežnosti, nekakšno hrepenenje, ki ga je skrivala kakor slabost. Odločila je bila, da bodi poroka čisto na tihem, samo v navzočnosti prič, in da se še tisti večer odpeljeta v Rouen. Naslednji dan pojdeta k časnikarjevim staršem, da jih pozdravita, in ostaneta nekaj dni pri njih. Duroy si Je mnogo prizadeval, da bi Jo odgovoril od tega načrta, ko pa ni mogel nič doseči, se Je naposled vdal. Deseti maj je torej prišel, in ker sta imela mlada cerkvene obrede za nepotrebne in nista bila nikogar povabila, sta se samo kratko pomudila na županstvu, se vrnila domov, pozaklenila kovčke in sedla ob šestih zvečer na vlak, ki ju je odpeljal s postaje Saint-Lazare proti Normandiji. Homaj če sta bila spregovorila dvajset besed do trenutk > ko sta sedela sama v železniškem vozu. Brž ko sta da se peljeta, sta se spogledala in se jela smejati, da bi P* krila nekolikšno zadrego, ki je nista hotela pokazati. , Vlak je počasi vozil mimo dolge batignollske PoS;!d potem pa zdrdral preko garjave ravnine, ki se razteza utrdb do Seine. - Duroy in njegova žena sta kdaj pa kdaj spregovorila nekaj nepotrebnih besed in se nato znova obrnila proti okn Ko sta se peljala čez asničrski most, ju je prevzete v® lost ob pogledu na reko z ladjami, ribiči in čolnarji. Sonc . silno majniško sonce, je razlivalo svojo poševno svetlobo P ladjah in po mirni reki, ki je bila videti negibna, brez to in brez vrtincev, strjena pod vročino in jasnino pjoemajoes dne; Jadrnica sredi reke Je bila razvila na obeh straneri velika trikotnika belega platna, da bi ujela tudi najma J sapico vetra, podobna velikanski ptici, pripravljeni za v • Duroy je zamrmral: »Pariško okolico obožujem! SP°-iv njam se ocvrtih ribic, najboljših, kar sem jih svoj dan jedel.« ,. K0 Odgovorila je: »Pa čolni! Kako lepo je drčati po vodi, sonce zahaja!« . ., tej, Potem sta utihnila, kakor da si ne upata nadaljeva srčnih izlivov o svojem minulem življenju, in nemo mir uživajoč nemara že poezijo otožnih spominov. ,0 Duroy, ki je sedel ženi nasproti, jo Je prijel za rok počasi poljubil. , , . v »Ko bova spet doma«, je rekel, »pojdeva kakšen Chatou večerjat.« »lasom, Zamrmrala je: »Toliko posla bova imela!« j-jLedati kakor da bi hotela reči: »Prijetnostim se bo treba odpov koristnemu na ljubo.« , še zmeraj Jo je držal za roko in vznemirjeno premisu yed. po kakšnem prehodu bi prišel do ljubkovanja. Prfi *ivahiii> nostjo mlade deklice bi ne bil tolikanj v zadregi; ali da premeteno bistri um, ki ga Je čutil v Madeleini, je ae • ne mu je bilo njeno zadržanje nerodno. Bal se je, da „ei# zdel bedast, preboječ ali presurov, prepočasen ali pren » Nadaljevanje