Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. l'o:;ume,:!id štcvt/ka JJ ainunk. Izhaja : vsakpondeljekin čctrtek popoldne. Stane za ccfo leto 15 L. „ pol U'ta S „ ., Mrt „ 4 „ LQ inozetnstvo celo leto 35 L Na narotila brez do- Poslane naročninc sc ne moremo ozirati. Odgovorni urcdnik: Pohte Kcmperle. m/MsMA Št 76 V Gorki, v četrtek 2. oktobra 1924. Leto VII. Nc/rankirana pisma se nc sprejemujv. Oglast sc rucunajopo dogovoru in sc plačujo v naprej. List üdaja konsorcij „GOK/ŠKE STHAŽE* Tisk Zndružne tiskarne v Gorici kivu Piazzulta št. 18. Upravu in uredništvo: ulicu Mameli štev. 5. (prej Scuofe). — Zelezna roka. ...V povojnih letih je zaplalo po Ita- ''•!' 'iio^očuo gibanje delovnili stanov, *} Je hotelo prevreei sodobni drnžab- )!,' 'cd. Revolucija je bila pred vrati. 'i'Liiiic organiziranih kolonov so za- ^ilale groiovsko zemljo, stroji v Yj>riiicah so zastajali, stavka je sle- 5'a.stavki. Slabotne vlade so zatiian jkušalc spraviti to gibanje na mirno J°j. ijiescanstvo je trcpctalo pred re- °ucijo. Takrat se je iz vrst nacijo- ^istične mladine dvignil klic: Naj ^rahi Italijo železna pest želczncga J°.Za> da s silo zaduši ustajo, ki gro- ,l .'^bruliniti! Tako se je iz nižin ,Vl^nila postava fašizma, ki je v na- ,*oku zavzel postajanke na višini dr- ,'?Ve» in je ix)ložil svojo železno pest a ,vse Javiio življenja. V državi je ^ladala diktatura. . Ali je fašistovska diktatura rodila jj^.uspehov? Ne gre jih tajiti. Naj- **•' jc fašizem stavke s silo zlornil, j() e.ni Je podprl italijansko industri- s • Ml je pod svojc vodstvo spravil utisoce delavcev, katerih večina je I ^ stala v naskočnih četah revo- 2I 'Je. Kagizem jc umirajoči revoinciji y.\\ 's" Vrat- ^at() se Je (>krog njegove ijg>ave ^Kniilo skoro vse imovito jj ^»nstvo Italijc, ki je pričakovalo, ^ PaPoči doba mini in reda v dr- VhpM0 bridko razocaranjc so doži- TJ^J1 jjudje, ki so pričakovali, da bo tir;';U\cy/Aavil° gnile ranc na tclesu L Mve! Zadjiji uicseci so pokazah, tisW stra^en strtip je nasllje, ki pri- jj^11 na deželo in duši ljudstvo! Tu iiirl-v (>bličjcm Italijc stoji cela gora j^'iskiji j(lav, ki niolče vpijejo, da nc j. ^rcče v državi, dokler sc iz miš- ,, 1!.Ja ljudi nc izrije strupeni koren "pia, iz katere^a je zrastlo vse zlo. 'Jve skupini liudi sta v državi, ki üa,ll>ata 'e v surovo silo, v nož in s[J(iIii» ista "e^loveška 0^st in žeja \x> maščcvanju žcne ^ skupini najprej. sJ ^(>ti teniu barbarskeinu mišljeiiju 2aiuiKa svol)O(Jni dul1 IJudstva iij Da i^ na^ se ri»zoroži.io rokc. Mi y Ki S"H> po.d železno pestjo trpeli, viiii n.e zlei>a kdo druKi v ItaliJ'' pra" Hin'0' ^' ^e '>r^^'° nat^ rKtSt 'ma k(>rc" ^j^^lolKiko v dnu src. Pratikrščan- l^; ^uii je očc nasilja, vir vseli krivic, &irj' zKrinjajo nad deželo. Koinunisti \^JÜ to z^lo ravno tako kot zločinci iz n^(>vskili vrst. Proti temu taboru i^J[{a se tiho, v miru, a z rastočo X(|f!etostjo duha vpirajo vse duševno ^V(i in napredne sile bodočnosti. (jy^^nsko ljudstvo jc dalo v teh trcr letih blcsteč zgled, kako se je •W !'I)reti nasilju. Ni sc dalo pre- sÜn ^' ()c^ strast'- I^oti divjanju na- eiu/ ?!v J*i postavilo tiho in nioRočno g^ r^° svoju duše. TeKa duhovnc- g, f>upora nobena zlobna sila ni mo- k(w zl°niiti. In že se podira nasilni- os n strclui nad giavo v Brdih, že se in t'!rnočetii skrivajo po Vipavskcm Ta{?J^° krvave pomladanske volitve. orr>- Se ^0"10 tudi v bodoče borili z W^Jem sI(>venskekra duha proti vsa- ai; u "asilju, naj pride k nam z črno s«n»r v ° zastavo- ^akai Slovenci v^l? ljudstvo, ki si hoče svobodno tl vero in jx)stave. Kaj se godi po svetu? Davidovič trdno stoji. V Ju^oslaviji se jc I )avidovičeva vlada vrgla na mrzlično delo, da reši najnujncjše državne- zadeve. V krat- kcm predloži zbornici zakon za inva- lide, ki ga je izdelal naš vipavski ro- jak dr. Jež. Ta zakon je zclo mode- ren in izvrsten, ker priznava invali- doni vse olajšave, da bodo mogli iz- liajati. Silno važen zakon bo predlo- zil parlamentu kmctijski minister dr. Knlovec. On je pripravil načrt, da dr- žava in vclike zveze Ijudskih zadrug skupno ustanovijo Osrednjo zadruž- no banko, ki naj bo prava trdnjava vsega jugoslovanskega zadružništva. Nova vlada se trudi, da bi se zadeve, ki visijo med Jugoslavijo in vod- stvom Katoliške Cerkve v Vatikanu, sporazumno uredile. 2e dolgo tečejo pogajanja, da bi se sklenila taka po- godba. Pašičeva vlada temu ni bila kos. Na mizi je pet nerešenih pra- šanj: Kdo naj imenuje škofe, ali pa- I>ež sam, ali sporazumno z vlado? Ali done jugoslovanski katoličani pravico do popoine verske sole? Ali bo država nadzirala cerkveno pre- moženje? K temu pride še prašanje mešanih zakonov in staroslovenskega obreda v cerkvi. Ta prašanja so zelo zapletcna, a nova vlada jili iskreno ž.eli rešiti. To tvorno in velikopotezno delo je prineslo Davidovičevi vladi prvi žlaht- ni sad: vlada si je pridobila naklo- li.lCllOM MIUM1I IJUUMM'll nuiu/>|v_. i^^ix/ zaupa vanjo kralj, posebno zato, ker se ji je končno posrečilo po- staviti most med Fielgradom in Hr- vati. Svoje zaupanje v novo vlado je kralj te dni'potrdil na prav poseben liačin. Ministerski predsednik Davi- dovič je bil v avdijenci pri kralju. Razložil je kralju vse načrte, kako naj se državne zadeve uredijo. O avdijenci je Davidovič dal novi- narjem tole izjavo: »Poročal scm kralju o jwlozaju in kaj s'mo napravili. Obvestil scm ga, kaj se sedaj dela. Rekel sem. da se priliodnji teden sestane skupščina. I^oročal sem mu, da so razni zakoni v načrtu in obtožnice gotove. Na to sem kralja obvestil, kaj je treba sto- riti, da se noložaj ustali. Krai} je od- govoril: Pa kako more biti položaj labilen, ko imate večino v parlamentu in moje pojx>lno zaupanje?« To sicer vcliko delo Davidovičeve vlade je pa samo priprava, je prchod iz Sestletnili zmed v urejeno državno življen.ie. Še mnogo napornega dela bo treba, predno bo stavba nilade države zgrajena. Japonska pred Zvezo narodov. V zadnji številki smo poročali, kako se zastopniki držav, zbrani v Zvezi narodov trudijo, da sestaviio med- narodni zakon, po katerem bo Zveza narodov razsojala spore, radi kate- rih hi moglo priti do vojne. Kako te- žavna je ta zadeva, se je kmalu po- kazalo. Nastalo je prašanje: Ali mo- rati nasprotni si stranki prinesti vse spore pred Zvezo narodov? Ne, so zavpili Angleži, to ne gre! Vsaka država ima dve vrsti zatlev: ene za- deve se tičejo nje same, druge pa se tičejo nje in tudi drugih držav. V one zadeve, v katerih po veljavnem mednarodnem pravu jx)samezna dr- žava povsem neodvisno odloca, se druge države ne smejo vtikati! Zato naj se določi. da se morajo pnnesti pred razsodišče le spori radi zadev, ki niso zgolj notranje zadeve. am- pak se tičejo več držav. Zdaj se je dvignil japonski delegat in je izjavil: Moja vlada ne more pristati na to. .lafwnska zahteva, da se morajo vs7 spori, radi katerih bi mogla vzplainteti vojna, prinesti pred razsodišče, pa naj ti spori izvirajo iz strogo notranjili zadev ix)samezne države ali pa iz skupnih zadev več držav. Tu ob tem kaniiui se je voz Zvezc narodov ustavil. Zavladalo je veliko nizburjenje, delcgati drzav so se popraševali: Kaj hoče Japonska s tem? Japonska meri na Ameriko, ki je Japoncem prepovedala se naseljeva- ti v deželo. Ta prepoved naseljevanja je notranja zadeva Amerike. Če bi Japonci kedaj hoteli prisiliti Ameri- ko, da odpre ineje njihovim ljudem, kaj bi mogli storiti? Ne imeli bi pravice, predložiti sporno prašanje razsodišču Zveze narodov. ker je iz- seljeniški zakon notranja zadeva. Ja- ponska pa tudi vojne ue bi sinela napovedati, ker bi jo sicer Zveza na- rodov proglasila za napadalca in bi se vse države vrgle na njo. V vseh teh notranjih prašanjih bi torej ena drža- va napram drugi bila brez moči in zaščite. Japonsko stališče je v glavnern zmagalo. Vsi spori, radi katerih bi grozila vojna, se bodo morali pred- ložiti Zvezi narodov v razsodbo. Kaj pa je gnalo Japonsko. da se je •;s tako silo zavzela za to, da bo vsak mednarodno razsodisce.'' Japoncem je domača dežela premajhna. Trda sila žene Japonce, da se upira- jo vsaki določbi, ki bi priznavala kaki državi pravico, da brez dogovora kar na lcpeni zapre tujeem vrata v svoje ozemljc. Zakaj Japonska more le z vcliko težavo preživljati vse svoje prebivalce doma. Na ozemlju, ki me- ri 385000 kvadratnih kilometrov, pre- biva 57 milijonov ljudi! Na vsak kva- dratni kilometer pride do 150 ljudi! Japonska je ena najbolj gosto na- seljenih dežel sveta. Kako naj se pre- živi to prebivalstvo? Samo od zem- 1 je živeti ne more. Japonska je zato razvila mogočno industrijo, tako da je v tvomicah za svilo. tkanine, ko- vinske izdelke našel velik del prefei- vaJstva zaslužek, ki je sicer pray bo- ren in krvav, ker japonski kapitali- zem v izkoriščanju niiiia para na svetu, toda vendar se od niega redi močan del ljudstva. Citnbolj pa je industrija rastla, tembolj je čutila Ja- ponska, da je domača dežela pretes,- na. Kam naj odproda vse izdelke. ki jih proizvaja industrija? Jajx)nska si je morala odpreti trg. Uprla je oči v vzhoUnoniorsko obal. Tarn so brez- uiejne kitajske dežele z zelo šibko in- dustrijo. Japonsko, ki je nasičena ljudi in ima prekomerno industrijo, žene trda nuja, da dela imperijalistič- no politiko na Daljnem vzhodu. Že 25 let preži Japonska na vsako pri- liko, da razširi svoj vpliv, da zavo- juje nove trge za svoje izdelke in lju- di. 2c desetletja drži Japonec v ro- kah veliko in rodovitno korejsko de- želo, ki šteje 17 milijonov prebival- cev. V rusko - japonski vojni je nesla mlada azijska država zmagovito za- stavo v Mandžurijo. Polagoma pro- dira japonski vpliv v Kitajsko, kjer gradijo Japonski inženirji železnice, kanale, ceste. Japonci so zasedli i>o- lovico otoka Sahalina, otočje v Oce- aniji in so se vgnezdili v nekdanji nemški naselbini Kiau-čou na Kitaj- ski obali. Iz svojih tesnih mej hoöe japonsko ljudstvo ven, ven! Združene države so zaprle vrata. Na ameriška tla ne sme stopiti no- ben človek rumenega plemena. Ki- tajcev in Japoncev se Arneričani bra- nijo na vse sile. Zakaj? Japonci bi se nikoJi ne navzeli ameriškega duha, ker se trdno drzijo svoje vere, svo- jega jezika, japonskili seg in japon- skega duha. ()Ce je Japonec, sin in vnuk bosta ravnotako zavedna in trda Japonca. Ko pridejo Japonci v tujo dezelo se naselijo skupno, tako da nastanejo cela japonska pred- mestja, kjer otvarjajo narodne sole, svoja driistva. Njih naselbiiie so pra- ve trdnjave japonskega cesarstva v tuji državi. Amerikanci pa tudi vedo, da se Jaix>nsko ljudstvo naglo in inocnp »nnoži, da je zdravo in vztraj- no. Ce bi Amerika odprla vrata ru- nienemu plemenu, bi milijoni Kitaj- cev in Japoncev preplavili deželo in ves iK>litični i>ol(rzaj v notranjosti Amerike bi se s-premenil. Amerika bi v svojem naroeju irrvela rnogfjčnega sovražnika. Ameriški delavci proti Japoncem. Japonec je vztrajen delavec, poln neizčrpnih sil. Vzgojila sta ga ostra narava in beda. Po zimi pritisne na Japonskem leden mraz, rK>letje pa prinese zadusno toploto. Na tesni zernlji in iK)d tem krutim podnebjein trdo mucili zu* liorni ri/. Klar je l>ilo slatMjtnega zaroda je poinrl.o. bo!:'1" vi in slabotni so ginili, le korenj narave so vzdržale in se v tezkem delu krepile. Tako je japonsko plerne nabiralo v sebi življenskih sil in jih je podedovalo do današnjih dni. Ja- ponski delavec dela brez težav 12 do 14 ur, živi ob hrani, ki bi je pri nas še pes ne povohal, ne pije, ne za- pravlja, živi cele rnesece od riža in zelenjave, spravlja prihranke na kup in si ustanovi veliko družino. Jekleni in skromni Japonec je nevaren tek- movalec bolj mehkužnemu in razva- jenemu ameriskernu delavcu. Zato se ameriški delavci z vso je- zo branijo Japoncev. Ce vlada pusti Japonce v deželo, bodo ti vzeli vjwko delo za vsako plačo. Tlačili bodo mezde domačih delavcev, trgali jim delo iz rok; vniCili bodo 8 urni de- lavnik, ker so doma vajeni delati v tvomicah po 12 ur dnevno. Vse pri- dobitve, ki si jih je aineriško delav- stvo priborilo v polstoletni Iwrbi. bo jx)vodenj cilih japotiskih delavcev odnesla. Arneriške države se branijo rurne- nega plemena, ker se l>oje. da naglo zraste in zavlada v dezeli. Delavci se branijo sposobnih tekmeeev. Ja|x>n- ska dežela pa, nasičena ljudi, gleda pred nosom brezmejne, r(xlovitne de- žele, kjer je zemlje in kruha dovolj za milijone skromnih ljudi. 1 • ¦¦ vlada zato neprestano dviga / da se rnorajo odpreti poti rurnenerTru plemenu. Saj gre Japonski za to, da olajša bedo svojemu ljudstvu in uw zagotovi kruha v širnih zemljah aine- riške celine.______________________ (irozovita in nespumetmi je politika, ki uö, da je treba pri vsakem koraku teptuti pravi- co, da se doseže usprh; in ki oznania, ko te nuffrornudcne krivice postanejo nevurne, du je vse dov(Ajeiu) zuto. da vse rešiš. Alessandro Munzoni. Stri »OORISKA STRATA« DNEVNE VESTI. Našim zaupnikom. SporocUe podpisammu tajništvu vse slučaje, Cc bodo solska vod- stva delala sitnosti starisem radi vpi- sa otrok za pouk stovenščine v do- datnih urah. Sporočite: 1. Koliko starisev je zahteyalo pouk slovenščine? 2. Kako je postopalo šolsko vqd- stvo nasproti zahtcvi starišev? Zaupniki nai sporoäjo tudi, cc se pouk v slovensam v resnici vrši. Slovenski starisi v Gorki naj se zglasijo osebno v tajništvu. če bodo imeli sitnosti pri priglaševanju svo- jih otrok za pouk slovenščine v do- datnih urah. Tainistvo Politic tu*sa društva »Edinosti« v Oorici. Osebna vest. V torek dnc 30. m. m. je bil inve- stiran za župnika v Voleali č. g. AI. Kodermae, doscdaj župni upravitelj ravnotam. Častitamo in želimo mno- go božjcga blagoslova! Duhovniške vesti. V torek dne M\ scpt. popoldne se je preselil g. župnik A. Orbec iz Mir- na v svojo novo župnijo St. Peter.pri Oorici. Ob slovesu iz stare in ob pri- liodu v novo župnijo je bil svečano pozdravljen. Nekoliko pozneje se je poslovil od Št. Petra dosedanji ta- mošnji upravitelj g. Oskar Pahor, ki >e bil pred kratkim investiran za žup- nika v Mirnu. Ko se je pripel'jal v svojo novo iaro, so ga župljani sve- čano sprejeli. Obema župnikoma že- limo na njunih novih mestih obilo sreče in uspehov. PriCetek šolskega leta je tu. Opozarjamo stariše in šolska vod- stva, da je prodajalna Kat. Tisk. dr. v Gortei zelo bogato založena z vse- zvczki, papincm ita. Obcinstvu je ze predobro znano, da ima prodajalna K. T. D. (Montovra hiša) vedno naj- bogatejšo zalogo šolskih potrebščin. S svojim sülidnim poslovanjcin in točno postrežbo si je priborila že slo- ves. Zato našega priporočila niti ne potrebuje. Opozarjamo nanjo sa.mo vsled tega, da pripomoremo starišcm in solskim vodstvom do najboljšega blaga po najpriniernejših cenali. „Gospodinjska sola" v zavodu Nase Ljubc Qospe v Trno- vem na Notranjskcm se prične letos s 15. oktobrom. Tolminsko učiteljišče se preseli ? Tržaški »II Popolo« prinaša vest, da namerava vlada prenesti sloven- sko učiteljišče iz Tolmina v Oradi- ško. (Za letos najbrže ostane še v Tolminu.) Torej zopet se pripravlja Slovencem nova krivica! Opozaria- mo občine tolminskega okraja, naj zadeve ne prezrejo, da se o pravem času prepreči ta načrt, ki bi težko o- škodoval Tolminsko, pa tudi vso de- želo. Obrnlli so medaljo. Zadnjič smo poročali o fašistov- skem poslancu grofu Barbielliniju, ki je sam sebi podelil več vojnih odliko- vanj. Zdaj je prišlo na dan, da si je gospod grof pripel tudi krizcc za vojne pohabljence, čeravno ni bil ni- koli proglašen za takcga. Slednjič se je vrli junak vendar predstavil komisiji in zahteval 4230 lir invalidne podpore. Predložil je komisiji se- znam poškodb, ki jih je baje dobil v vojni. »II Popolo« trdi sedaj, da je grof Barbiellini te poškodbe iinel že pred vojno. Tako kaže gospod po- slanec brazgotino na eelu, kjer ga je oprasnila avstrijska krogla. »II Po- polo« pa zatrjuje, da je ta brazgo- tina nastala, »ko je padel kos opckc z očetovske palače na nežno glavo bodočega vojnega pohabljenca!« Res, medalja iina dve strani! Zbor časnikarjev za svobodo tiska. Pretekli teden so se v Palermu na Siciliji sestali zastopniki časnikar- skih udruzcnj iz cele države. Eno- glasno proti samo dvema glasovoma so obsodili sedanji, od fašistovske vlade vpcljani tiskovni zakon. Ce pomislimo, da so v državni časni- karski zvezi zastopane vse politične italijanske stranke, potem šc le ra- zumetno dalekosežnost tega sklepa. Veličastni zbor je poslal tudi topic pozdravc vsem on im tovarisem - časnikarjem, ki so vsled novega tis- kovnega zakona trpeli in bili prega- njani. Ta pozdrav nas navdaja z zado- ščeniem. Le se najde v Italiji zbor odličnih mož, ki obsoja početje, pod kakoršnim mora po volji podprefekta Nicolottija trpeti tudi naš list. Občinske volitve v Celju. Pri nedeljskih volitvah so v sta- jerskem Celju nastopile tri skupine: Narodni blök, v katerem so združe- ni demokratje, radikali in narodni socialisti, potem socialno-gospodar- ski blök (del Ljudske stranke in Nemci) in pa socialni demokratje. Narodni blök je dobil 600 glasov in 25 mandatov, socialno - gospodarski blök 486 glasov in 7 mandatov, so- cialisti 93 glasov in en mandat. Telesa tnoč, duha krepost! Slovenska prosvetna društva so posvetila septernbersko številko »Na- šega čolniča« Prevzvišenemu knezo- nadškofu goriškcmu ob sedemdeset- letnici. V jedrnatcm uvodniku pri- naša slovenska niladina Vladiki svo- jo zahvalo za apostolsko delo, ki ga vrši med ljudstvom. »Pomenki« ob- ravnavajo z nežno besedo važno dobo mladega življenja, ko se iz deklice razvija mladenka, iz dečka fant. Prav toplo je človeku pri srcu, ko bere poročilo o telovadnein nastopu v Mirnu. Zopet diha iz na.se mladine krepki spev: Telesa moč, dulia kre- post hočemo! — Sledijo lepa poro- čila o prosvetaiem gibanju na Cer- kljanskem, o shodu Marijinih družb v Logu in o velikem evharističnem sliodu naših Oor. Zelo poučna je raz- prava o pokretu italijanske krščanskc mladine. Fantje predavatelii bodo pa našli obilno snovi v 4. zgodovinski sliki. — Ta številka mojstrsko ureje- vanega lista naj pridobi >Našemu čolniču« novili prijateljev! Nova slovenska drama. V Narodnem glcdišču v Maribom bodo 4. oktobra prvič igrali dramo »Kajn«, ki jo je spisal France Bevk. Drama je izredno krepko delo. Snov je zajeta iz briSkega življenja. Slo- venski književni krogi pričakujejo z vcliko napetostjo krstne predstave. Znaeilen sklep. V Napoliju se je v nedeljo sestala pokrajinska skupščina bivšili bojevni- kov. Skupščina je koncern zborovanja z na.vdušeniin ploskanjem sprejela sklep, da se brzojavno pozdravi kra- lja, z veliko večiuo pa ie odbila pred- loženo pozdravno brzojavko Musso- liniju. To je pač glasen opomin! Nova postaja pri Prvačini. V ponedeljek so otvorili novo po- stajališče med Rihemberkom in Pr- vačino. Ob 12 in pol se je vlak št. 1744, ki priliaja iz Trsta, ustavil sre- di proge ob lepem vinogradn. Potniki so stegali glave skozi okuo. da po- gledajo, ali se ni mar zgodila kaka nesreča. Zagledali so kurjača, ki je stopil z lokomotive in jo udaril v vi- nograd. Ko se mu je zdelo, da je na- šel pravo trto, je snel kapo in natrgal vanjo grozdja. Nato je stopil na vlak, stroj je zažvižgal in počasi se je vlak začel pomikati proti prvaški postaji. Nežni prizor sta gledala dva orož- nika in en miličar. Pravijo, da so vsi trije kurjaču salutirali, ko se je vra- čal s plenorn. Tako sino pri Prvačini otvoriii novo postajo. KaKo üa siavni Nicolotti ni bil navzoč? Tisočletnica hrvatskega kraljestva. Drugo leto, ko bo obliajala Kato- liška cerkev sveto leto, bo praznoval hrvatski narod tisočletnico hrvatske- ga kraljestva. L. 1925. bo minulo ti- soč let, odkar je kralj Tomislav usta- novil hrvatsko kraljevino. V proslavo tega dogodka so izdali hrvatski ško- fje, katerim se je pridruzil tudi ljub- ljanski škof Jeglič, poscbno poslani- co hrvatskeinu ljudstvu. Po kratkem orisu hrvatske zgodovine se cerkveni knezjc zalivaljujejo Vsemogočnernu, ki je ohranil hrvatski narod čvrst in svobojJen na lastnem ozemlju. »No- bena sovražna zastava«, pravijo ško- fje med drugim, »ni še plapolala na zidovju kraljevske prestolice —- Za- greba. V vseh deželah kralja Tomi- slava se še govori hrvatski jezik in se prepeyajo starodavne hrvatske pe- smi. Z zaupanjem stoji hrvatski na- rod na pragu novega tisocletja. Ka- toliška vera in Cerkev sta ustvarlla veličino Hrvatske ter sta ji dala slav- ni naslov: antemurale Christianita- tis (prcdstraža krščanstva)«. V zjiak udanosti in hvaležnosti Vscmogočnc- mu bodo Hrvatje v svetem letu W klonili njcgovermi namcstnikii ¦— sV# očetu zlat kelih. Mestne novice. Kr. trgovska sola v Gorici. Ponavljalni izpiti im tukajšnji trgovski soli so sc pričeli 1. oktobra. Vr.šijo sc P° vsporcdu, ki je nabit na oKlasni deskl v šo'1. Sprcjemni in sposobnostui izpiti bodo v dru- Ki polovici mescca oktobra. Dncvi sc bod° pravocasno naznanili. „Splošno slov. žen. društvo v Gorici. opozarja vse odbornice in njih "?" mestnice, odsek za dobrodelnost lsl ročna dela na odborovo sejo, ki s|j bo vršila v soboto, dne 4. t. ni. ob •* pop. Radi važnosti seje se prosi ^ točno in polnoštevilno udeležbo. Koncert „Pevskega in glasbeneg8 društva" v Gorici. ki sc bo vrsil prilmdiijo solioto 4. t. 5ll> "_. slcdcči botfati vspored: 1. a) Puccini: Ar'M iz opere »Madame Butterfly«; b) iskerjanc- Vizija; c) Lajovic: Kaj bi le jcledal?: cl Krck: Tam /.unaj je siiejf. Po.ie vrospa 1'°^ šetova, spremlja na klavirju «. Erzen- - Grieg: Sonata c-mwl za «osli in klavir (°p> 45); a) Alleßro rnolto ed appassioimto; Allegro espressivo alia Romanza: c) All^r animato. I^ra na k'osli g. prot. I-iPizCJ spremlja na klavirju a. Kržen. 3. a) r°cl^ ster: Arija Minke iz opere >-GORIŠKA STRATA« Stran 3. &trta vaja so se popolnoma posrečilc. 'zvajanjc je bilo točno in elegantno, kritje dobro. Občinstvo je izvajanjam aplaudiralo. Ponesrečila se je druga Prosta va.ia iz enostavnega razloga, ker jc rned načelnikom in godbo na- stalo malo nesporazumljenje ter je Kodba začela spremljati vaje en uda- rec prckasno, ko so bili tclovadci že v drugem udarcu. Vsi tclovadci ra- ^en par izjein so — čeravno v te- uern položaju — na lastno štct.ie nadaljcvali vajo v započetem taktu. Nekaj v zadn.iih vrstali in bliže irodbi stoiečih telovadcev je telovadilo po taktu godbc, kar je kvarilo celoto. jdor razumc telovadbo je tako.i ve- del za vzrok. Tclovadci so vajo iz- VaJnli perfektno in sc jc poznalo, da so dobro naučeni. Dopisnik »Edino- l^« pravi nadal.ic, da ic dcski nara- j^aj izvajal istc vajc kot člani, tcr da ^1 sc morali člani od naraščaja nčiti. ^ tcm jc pokazal kako malo se na te- jovadbo razumc tcr dokazal, da bi ^o boljc, ako v prihodnje opusti ^itiko stvari, o katcri niina po.iina. J" res, da jc naraščaj vadil istc vajc *°t člani, ampak lalikc vaje za na- raSčaj z enim do dva giba tcr dve- !nj do tri drži, med tcm ko so obsta- cle članske vaje iz dvcli do trcli ^ibov tcr ene do dvch drži. Tudi so "!'e članske vaje vcliko težjc nego ?ne naraščaja. Nadaljc je res, da so CJani naraŠčaj naučili in je trditev, da bi se morali oni od naraščaja učiti nelogična. Dcški narašcaj je res z izvajanjem vaj napravil jako dober utis ter vzbudil navdušcno ploskanje. Vaje je izvajal točno v ostrih sun- kih. Kar se je pri dcškem narašcaju lepo videlo, bi bilo pri članih nero- dno, pri članicah pa naravnost smc- šno. Kakor je razposajcnost pri gn- tovili Ietib in stanovih na mestii, pri dniRili zopet nc, tako je pri telovad- bi. Hcški narašeaj sine izvaiati vajc v ostrili sunkih, telovadba članov mo- ra biti sicer odločna, a etcgantna. tc- lovadba članic pa nežna in elegamua. V tcin smislu so bile proste vaje iii- di naučene in izvajane. »Mdinost« kritizira nadalje nastop narašcajnic, češ, da je bil neznaten ter da bi morale .imeti naraščajnicc kroge v pisanih barvali in nc samn bele. Res je, da so iniele naraščaj- nice belo-inodre kroge, kar je bilo popolnoma primerno. Za barve ima vsak svoj okus. Nekaterim dopade- jo kričeče, drugim nežnejše. Po liio- jem ninenju so prve primerne za ina- Skerado, za nastop deklic pri javni telovadbi pa druge. Neprimerno ;e ttidi podeenjevati nastop deklic iz razloga ker jlh je bilo le Ib. Qiavno jc, da so vaje izvajale lcpo in i^dno. Občinstvoi je nastop teh deklic narav- nost navdušeno odobravalo. To je za dosten dokaz, da je bil nastop na mcstu tcr da je ugajal. (Konec prih.) Kaj je novega na cleželi? Solkan. . ^ruštveno življenje pri nas spi in ^r Po višji sili. Ta tedeil prircdi J^italnica« razna prcdavanja, če jili 2jfo s'la ne zabrani. V soboto, dne '\ ni. m. je hotela mladina prirediti jymsko trgatev«, a oblast je prire- Qitev preprečila zadnji moment, radi vLsar so imcli prireditclji občutno Kotlo. Mesto tc prireditve smo imeli ¦ ^c<-leljo slovcsno birmanje, kojcga e oil deležen tudi svetovnoznaiii uči- 3 Avgust Pellegrini. Očividci pra- Ji0' da je hotel U\ gospodič ošama- j]*1 nasprotnega igralca »brisknie«. u?T se pa ta ni pustil, je prišlo da 'rnianja, kojega je bil deležen tudi ^evUčiteljev in še ncki sorodnik. Ne- jj^ ni bilo posebne, le gostilničar .\avnik trpi šipo okna, ki jc bila pri Ir*nanju na pot«. Solkanci. Števerjan. bo v nas z^aI11() novo cer^ev- Večja Sani Jc ^^a pre<^ v°Jno- ß°J"IU) sc ^"J^i da bo večinoina prazna, ker v JJlICUe tnimoina izseljujejo zlasti rrancijo in Amerika. Z žalostjo ljevanK) IXl i)oveda^'' da bo t0 izsc" obJ-ailJe. naibrže vedno večje. Naši Uja.lIiarJi so veCinoma koloni in ni- «DftH- lastnin m's- Ker baroni in go- JJ^aJe nočejo obnoviti kmečkih bajt, iah ° '^e 97 tlrnzin, ki žive v bara- doh ^1' pa v starih Podrtijah. IVed str rini mesecem so prišli vsem vaii2x m' ^i imaJ° svoja borna, bi- (baT ,a Pokrita s plchastimi plošcami Vojn n'^ od ti»"«(>.srctlujej(> pri tiradu v Krminu. t0 j,^!11 S(> Pa mrzlo odgovorili, da jih $reLlc nc briga. Kaj naj ukrene tu> mü ni kolon? Zima trka na duri; če S I P°bcrejo plo.šče, je primoran iti sVet i1)'10171 za kriiliom v neusmiljeni Va; " l rosimo gg. poslanee, naj vpli- ljenj Pri vladi, da bodo baroni prisi- Da ' °bnoviti kmečkc hiše; če nc, naj Ol)eV|ada vsaj pusti revriim kolonom Je n 1° vcliko vredne plošče. Pomoč IUj'io potrebna! . Iz Dornberga. dennirla Je v tuk. občini pretekli ie- r0yy.ncilaJoniii gospa Alojzija Pc- foip.1 Vclova Po ix>k- Ferdinand«, Ža , i * ^orž' mati bivšega večletnc- 7\ ] )c- tajnika g. Milaim Perozzija, rodlv stura- Bila ic iz stare ^t>ržovc 111e> jako spoštovana in priljub- Ijena, dobrotnica revežem in jako skrbna mati svoj im otrokom, vnn- kom in viuikinjam. To je tudi pokazal sijajcn pogreb ob velikanski udele- žbi. Naj ji sveti vcčna luč! Iz Podbrda. Zadnjo soboto je zopet posegla nc- sreča s knito roko k nain. Zvečer krog sedme ure se je nenaduma dvig- nil izpod Trtnika steber dima oža- rjen s krvavo hičio. Oorela jc streli.r in podstrešje Medvedove hiše, ki je odckiljena par mimit od ceste. Ob- veščcni so bili tudi orožniki in finančna straža. Doinači možje in fantje so Intro tekli, da bi prej dospe- li na kraj nesreče, a baš pri poti, ki pelje k omenjeni liiši, so jih ustavili financi in jih gnali nazaj po ccsti, a pod K usterlovo hi^o so jih srečali orožniki in brigadir je planil jczeri Fia njc. rckoc: Ne Ikmiio sc sami trudili! Z nami!« ^li so z njimi, a namesto po ix)ti, so jih vedli ix) gr- movju in robidovju, in kcr je bila žc tema, so rabili dobrih 25 minut do poslopja. Ker so tako oblastno stopali po cesti, bo menil morda kdo, da so tudi na kraju nesrcče tako pomagali, a omenimo naj, da so prav pridno gledali, da bi ne prišli prebliz« ognja. Vode ni bilo in gasiti je bilo treba s prstjo, kar se je deloma tudi obneslo. Pf rcšitvi pohistva so se nekatcri domačini dobro izkazali, .med tcnii tudi Krnest: Torkar, ki je šcl mnogo- krat v hišo kljub ncvarnosti. da pade strop nanj ter ga podsnje. Vzrok po- žara je neznan. Domaan. Grahovo ob Bači. V četrtek, dne 25. m. m. nam je neurje, ki je trajalo dobri dve uri, vzelo .se to, kar so nam piistili celo- letni nalivi in pa toča konccni po- niladi in zdaj na jesen. V nekaj «rah sta Bača in Koritnica narasli do uc- navadne višine. Drva in hlode, ki so mirovali ob strugah je kar poplak- nilo. Škoda je ogroinna. Samo Mo- čnik« na Koritnici je kaki'h 30.000 lir splavalo po vodi. Močni branovi za drva, spomladi napravljcni nilinski jez na Koritnici, brvi, občinske in ne- občinske, pritrjene in nepritrjene, vse je odjadralo. Ij.in-d.ie so bcžali iz hiš. Bača je stopila čez brcgove, ix)krihi z naplavino koruzna polja» odnaša- la njive in travnike. Hudourniki so nancsli z gora cele peščene sipine, nasuli prod preko cest, da je bil tri dni iikhijeti prevozni proinct. Tudi ze- leznica je bila prckinjena tik^ nad grahovsko postajo ves dan. Prisla jc voja§ka pomoC, ki je cesto za" silo izravnala. Sploh m nekaj časa ne poznamo mirnega dežja. Pred enaj- stimi meseci nas je obiskala huda po- vodenj. Vendar kaj takega kot smo doživeli te dni, ne pomnijo niti stari ljudje. Pravijo, da preveč golimo go- zdove. Zato, Cirahovci, če je kje se kako dcblo. le brž sekiro v rokc! Iz Podmelca. Po jwldrngoletnem prisiljencm nirtvilu, si prizadeva naša »Citalni- ca«, da se razgiblje k no vein« živ- Ijenju. Stare zapreke, ki so jo ovirale, da se ni mogla razmahniti so sicer še tu, toda, če se bo vsak do zavedel dolžnosti do scbe, Ijudstva in do onih krepkih Podinclčanov, ki so pred pct- desetimi leti globoko zaorali v ledi- no splošne nezavednosti s svojim prosvetnim delom, bomo brezdvomno dosegli lepe uspehc. Zato v ncdeljo. due 5. okt. t. 1. po litanijab k obene- mu zboru v starem dništvenem pro- storu. Kako pa naprej, bo vsak lah- ko povedal svoje misli. Krepko vsi na dclo! Stanjel. Kakor smo /c poročali. prircdi ^Ooriski ^odbcni kro/ck« in lzobr;i/cvalno društvo »Stanjcl« v ncdcl.io, dnc 5. aktobra ob 3 popoldnc vcselko s sledcčim vsporedom: O miramart'«, dcklatnacija v ital. "jcziku; ¦>Pn- bratimija«, pojc nioski zl)or iz Štanjcla; «l^rcikani komik in žnpaii«. šaloi^ra v trch dc.iaiijili; vSlovo«. sinfonija, svira vcodba; »Jii/, bi rad rudcčih rož«, po.ic nioski zbor; Sinfonicei) valček: »Popotnik«, franke; I'ri- Klav: pojc moški zbor; Duct: Pošta. sviru t,rodba. Med odmori svira «odba. Obilen srcčolov. F'rcdstava sc bo vršila na pro- stun, v slučajii slabcua vrcmcua pa v dvo- rani. Vsa bratska drnstva iz okolicc so vljiidno valiljciui. Gospodarstvo. Razstava goveje živine ujilovski'ga okruia dnc /.5. oktobru 1924. Pod okriljcui /Jvinorcjskc koniisijc za Purlanijo priredita urad za kmc- tijski potovalni pouk, odsek Ajdov- ščina, in okrajni živinorejski odsek razstavo goveje živine, ki se bo vr- šila v Ajdovsčini dne 15. oktobra t. 1. Razstava ima namen pokazati in po- jasniti strokovno smcr gojenja tcr povdariti in pospešiti gojcnje švicar- ske rujave pasme goveje živine, da j se tako obnovi, povcča in zboljša važ- ni kapital, ki ga predstavlja živina in da se tako stvori ozemlje take živi- norejske pasme, ki odgovarja kra- jevnim potrebam in prilikam. Razstava bo obsegala dve skupini: Skupina A. (Biki): Biki v starosti nad 2 leti; do 2 letni biki; bikci od 6 mesecev do 1 leta; biki iz inozem- stva. Skupina B. (Krave): Krave bre- je in s teletom; junice z dvenii stal- nimi zobmi; telice stare nad 6 mese- cev z mlečnim zobovjem. Razdeljc- nih bo 24 daril v denarju od 50 do 200 L, več diploin in častnih priz- nanj. Razstaviti rnorejo vsi živino- rejei ajdovskega okraja, ki se do 6. oktobra prijavijo pri doinačem zu- panstv«. Olajšave vinogradništvu. Odpruva vinskega davka. Vsled vinskc krizc, ki zavzeina v italiji vedno širji obseg in ubiva ve- selje do vinograduistva, se ie vlacla odločila, da odpravi vinski davek \ zncsku 15 L. (^dprava je stopila v veljavo dne 15. septeiiibra. kar sc pravi, da se mora za vse do tega dne- va prodano ali popito vino plačati vinski davek. Vino, ki je bilo dne 15. septembra v kleti, je vinskega davka pop{)Inoma prosto. Vlada se je končno zavedla, da je vinski davek nepravičen in Skodljiv in da je vinarstvo v Italiji najvažnej- ša gospodarska panoga. Znižunfe prodajne pristojbine. Pri prodaji vina med trgovci aii producentom in trgovcem je bilo do- sedaj po-trebno kolkovati račune z 1% kolkom; za vsakih 100 L |x> 1 lin> kolka. S 1. oktobrorn 1924. stopj v veljavo znizana kolkovina, ki znasa samo 5f) vin. na vsakih 100 L. Kolkovina je torcj znizana na polovico. Pri tern je se nadaljna olajsava, ni sicer ta, da se plača prodajrra pri- stojbina samo enkrat, in sicer tedai, ko se plača od vina užitninski davek. Torcj so račiini med vinskimi trgov- ci kolka prosti, krčmarji pa plačajo prodajno pristojbino (tassa dj bx;Ilo fusso e scambi) tedaj. ko plač:iio «žitninski davek. Prcpovedatw je produjuti petijot. Qotovo je na inest« tudi odloclxfc, da bo finančna oblast boli strogo pa- zila na ponarejevanje vina in strogo gledala na to, da sc bododrzale toza- devne določbc vinskega zakr>na. Vinski zakon z dne 12. aprila 1917. je bil v toliko spremenjen. da se (xJ 1. oktobra 1924. naprej ne srne več prodajati petijota niti pod imenom petijot ali vinček (vinello). kar je bi- lo do sedaj dovoljeno. Znižanje železniških tarif va\ prevoz vina po zeleznici je dovo- ljeno do 30. junija 1924. Poscben vinorejski vati vino in delati iz njega alkoliol. Ako bi država izdatno znižala davek na žganjc iz vina, tedaj bi destilacijske tvornice pokupile ogroinne množine slubejšega vina, ki dcla konkurenco dobremu viiiu. Poleg tega bi rnorala država prcdpisati, da se uporablja za napravo likerjev sanio vinski al- kohol. Tako bi se dalo najti še več< drugih poti, kako bi se uporabilo čim- več vina. Naše mnenje je. da se mo- ra podvzeti radikalno sredstvo za s)dpravo vinske krize, ki je v starih pokrajinali Italije strahovita. Pred trgatvijo imajo še zelo mnogi vino- re jci ves lanski pridelek v kleti in se resno vpnišujejo. kam bodo z letos- Tijim prideikorn, ki je nadsrednji. Po oktoberski St. Oosp. Lista«. ___ Dne 1. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 120.75 do 121.25 Lir za tOO bclg. frankov 110.— do 112. - Lir za 100 švic. frankov 433.-- do 435. Lir za 100 CeS.-slov. kron fi8.- do 68.40 Lir za 100 dinarjev 31.— do 31.25 Lir za 1 Sterling 101.70 do 101.90 Lir za 1 dolar 2?.7O do 22.85 Lir za 1 rlato marko 5.38 do 5.48 Lir za 100 avst. kron 0.0315 do 0.0325 cent. Beneške obligacije. Doe 1. oktobra: Srednji kurs L. 82.1*2, v Trstu —.—, v Milanu SJ.75, v Rimu 82.75 L. Zgubljeno najdeno. U. Z., ki ju znubila rcccpt dr# Osvalda. očesnega zdravnika v 'iorici, naj se obrne ua upravo »Goriške Straže«. kjcr fisa dobi. VINSKA POSOPA je na prodaj pri Valentimu Vendraminu, Kojsko it. 108. Kdor potrebuje naj se takoj oglasi. — Cetie zmerne. IŠCEM DOBREGA OGLARJA za žganje oglja. Oglasi naj se pri Va- lentinu Švara na Qorjanskem St. 96, p. Koiuen. Vabilo. Kmečko-delavska posojilnica v Sovodnjah vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 12. ok- tobra 1924. ob 10V-\ iiri predpoldne v obeinskeni damn. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzor- stva. 2. Potrditev bilance za leto 1923. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo navzoče zadostno stevilo članov, se bo čez tri tedne vršil drugi občni zbor, na istem niestu, ob isti uri in z istim dnevnim redom, ne oziraje se na šte- vila inavzočilh članov. ___________________NAČELSTVO. Anton Koren Gorica, Viu Carducci St. 4. Velika zaloga: šip. porcelana, ste- kla, namiznega orodja, okvirjev in sploli vseh v to stroko spadajočili predmetov. — Na debelo in drobno! — Ravnokar je dotslo razno bla- go čežkega izdelka. LEI^O POSESTVO pri Marilwru ob železtifci obsegajoče okrog 40 oralov sveta, enonadstropno vilo, (stan na razpolago) pristavo. viniča- rijo, žganježgalnico itd. v polnem obratu se proda p<) zinerni ceni. Vprasati Vorsič naslednik, Mari bor, Sloinškov trg 16. ZA TROATEV so na prodaj sodi za 3() hektolitrov. Via Ascoli St. 25 pri zalogi vina Tulipani. RADI SELITVE je na prodaj 15 panjev čebel po najnižji ceni. Kje, po- ve tiprava »Ooriske Straže«. Fotograf Anton Jerkič ponfJe CORSU YERDI 36 (prej Yia Giardino). — Zahvala. Vscni sorodnikom, prijatcljcm in znaneem, ki so spremili na zadnji poti našega nad vse ljubljenega so- proga, očeta, brata in strica g. Antona Padovan-a izrekamo tern potoni svojo najiskre- nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljti- jemo domačemu Pevskemu drustvu »Prešeren« za ginljive žalostinke. Bog plačaj! Št. Peter pri (iorici 29.9. 1921. Zulujoča driižliia Pudovan. IVAN KACIN, (joriea v Raštelu št. 12. Izdeluje cerkvcne orxlje, liarmo- nije, glasovirie, uglasuje in popravlja- Velika zaloga pianinov, violinov, ki- tar, mandolin, strun. Harmoniji isl glasovirji iz dnige roke vedno v za- logi. lz]x>sojuje vse omen jene instru- inente. Za vsa dela se jamči. ABADIE? bvo vam Abadie! Nojizvrstnejšj cigarstni papir Novo zalocjo vina = je odpri Horvat Ivan =z v Gorici, na Katerinijevem Irgu St. 2 Prodaja na debelo izvrstna domaCQ in istrijansk^ vina n r p wmm "^ mm m^ Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) P ----------------------- ' Veliha zaloga Cešhega platna iz znane tovarne Regcnchart S Raymann, vsaho- vrstno blago za poročence hahop tudi VBliha izbira moshepa In ženshega suhna. Blago solidno! Cene zmerne! La mtm mm ¦¦ a^ _l Velike zaloge____ Po znižanih cenah (Al i-ibass't) izredna prodaja na račun lovarnarjev VIDEM — Via Savorgnana St. 5 — UDINE (na vogalu Via Corona) |^> Sedaj kupujejo vsi v trgovini „AL RIBASSO" -*^| Ugodne cene, trajnost blaga in velikanska izbera vsakovrstnih predmetov sestavljajo važnost našega razprodajanja, ki se vedno višje povspenja in prekaša vsako konkurenco. Opozariamo cenj. go. odjemalce, da s I. ohtobrom se prune holosalna prodaja zimshega blaga. Navajamo nekatere predmete: Obrobljene rute........L. —-"60 Prtiči za čaj..........„ ¦—'95 Povoji za deteta........„ 130 Gobasto sukno........„ 1 "45 Moške barvane nogavice . . . . „ 175 Sukno iz nitk.........„ 2'25 Brisače reclame........„ 1*95 Švicarsko vezenje, meter . . . . „ 250 Domači prtiCi.........„ 150 Ženske nogavice z dvojnato peto „ 250 Madapolam, meter.......„ 2Ö0 Gobaste brisače........ L. 275 Oxford, meter......... „ 295 Blago: F^elle uovo, meter . . . . „ 395 Pravo platno madonna, meter . . „ 3'95 Rjuhe iz pristnega platna . . . . „ 4990 Dorsio, meter......... » 4*90 Obposteljni tepihi reclame . . . „ 490 Ženska jopica......... „ 490 Oklopnica za gospe „Mako" . „ 790 Vezan šetenj......... „ 990 Vezan kombine........ „ 13"50 MoŽke maje.......... L. 13 90 srajce.......... „ 1650 Ovratnice iz platna, velike . . . . „ 19'- Kombinacija maje Mako..... 11 "30 „ težkega platna . . . „22" Posteljna pregrinjala, luknjasta . . „ 2990 Posteljna pregrinjala, piquet . . . „ 3290 Rjuhe ajmor.......... „ 2990 „ vezanc.......... „ 49'90 Trapunt satin in belo platno . . . „ 65'— Velika zaloga paleto-plaščev za gospode in gospe, oblek za lovce, izgotovljenega perila, platnenega in cvirnastega v vseh visočinah. Prti, bn- sace, servijeti, pletenine „Fiandra" iz platna in tkanine, tepihi, corsie iz juta in kako, zagrinjala za mobilijo, odeje, koltri, platno v vseh visodinah, opreme za neveste, celotne opreme za restavracije, zavode, izgotovljeni štramaci iz žime in lanu. ----------------------------------_^e biago ne ugaja, naj si bo vsled kvalitete a1i cene se vzame nazaj. ------ -• Na debelo in drobno! - - - - Posebni popusti za razprodajalce iW* S T A L N E CENE "^1 Stalna izložba z zaznamovanimi cenami! ........ ii1 ^r