n MM Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto - . - $6 00 Za pol leta • .... $300 Za New York celo leto - $?.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily Li th® United Mates. jj Issued everv day except Sundays R and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: GO&TLAJfDT 2876 Entered m Second OUm Ma >tter, September 21- 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1878. TELEPON: OORTLANDT 287f KO. 279. — STEV 279. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 29, 1926. — PONDELJEK, 29. NOVEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV SHEFFF1ELD HOCE IZSILITI KRIZO Ameriki poslanik v Mehiki se je vrnil na svoje mesto ter domnevajo, da bo izsilil krizo. — O-pazovalci v mehiškem glavnem mestu so pre« pričanj, da se bo pojavil razkol v tridesetih dneh. razven če bi Calles popustil glede zemljiških postav. — Povišanje tarifa. MEXICO CITY, Mehika, 28. novembra. — 5 prihodom poslanika Sheffielda napovedujejo politični opazovalci, da bodo spravljeni odnošaji med Zd ruženimi državami in Mehiko do viška in da bo v teku tridesetih dni ali odpoklican poslanik Sheffield ali bo pa sklenjen z Mehiko dogovor, ki bo zadovoljili Združene države. Aplikacije za potrdilne koncesije morajo vložiti petrolejske kompanije na temelju določbe pe-trolejske postave najpozneje do 30. decembra. Ne kaj izoliranih aplikacij so že vložile nekatere ame-! riške kompanije, a večina petrolejskih magnatov» je sprejela svarilo Washingtona, da bi sprejem petrolejskih postav ogrožal bodoče zahteve petrolejskih kompanij za zavarovanje. I ukaj so mnenja, da so preveliko važnost pripisovali obvestilu iz Washingtona, da so sprejele angleške, nizozemske in nekatere ameriške tvrdke določbe mehiške petrolejske postave. Sheffielda je pričakovalo na postaji veliko število odličnih Amerikancev in diplomatični zbor. Senjor de Castillo, načelnik protokolskega depart-menta zunanjega urada, je pozdravil Sheffielda v imenu mehiške vlade. ^ Poslanik je preživel jutro v družbi Arthurja Schoenfelda, poslujočega poslanika tekom njegove odsotnosti. Sheffield je bil v svojem uradu popoldne ter se seznanjal z najnovejšimi razvoji ameri-ško-mehiškega položaja, ki so se završili tekom zadnjih osmih dni njegovega potovanja iz New Yorka semkaj. Tukaj prevladuje mnenje, da je spravil zadnji razvoj v Nicaragui razmere med Združenimi državami ter Mehiko do viška. Mrs. Hali je bila zaslišana kot priča. Mrs. Hall je z6pet potrdila vero v moza ter zanikala krivdo umora.— Trdi, da ni imela nobenega vzroka za sum do časa, ko so našli trupla ter navedfa nato podrobnosti. WASHINGTON, D. C., 28. novembra. — Po-! višanje tarifa za meetanol ali sintetični lesni alkohol od 1 2 na 18 centov za galono, je odredil predsednik Coolidge včeraj na priporočilo tarifne komisije. Povišanje tarifa je postalo potrebno, da se izenači razliko v produkcijskih stroških tukaj in v inozemstvu, posebno v Nemčiji, ki je glavna tekmovalka Amerike v tem produktu. Edina kompanija, ki proizvaja sintetični metanol v Nemčiji, ni hotela zastopnikom tarifne komisije pokazati rekordov. Komisija je bila vsled tega omejena na cene metanola, importiranega iz Nemčije pri določenju inozemskih stroškov produkcije. Povprečna cena metanola, importiranega tekom leta 1925, je znašala 48 centov. Domači produkcijski stroški račiniranega metanola, vključno transport v New York, so znašali 75 centov za galono. Ognjenik Vezuv zopet bruha. Novo žrelo- ognjenika Vezuva je pričelo bru- Ognjena reka je globoka šest čevljev, široka dvajset čevljev in ogroža dolino. Ob istem Času meče nov erupti-ven stožee, dvesto čevljev v premeru proti nebu velike mase raznega materijala. Xa razdaljo več milj je slišati silne notranje eksplozije. Profesor Malladra. načelnik kraljevskega observatorija. ie hati velike mase lave.-J preteklo noč proučeval problem ter dal nato zagotovila, da ni ni-kake neposredne nevarnosti, ker se lava hitro strjuje. Kljub temu pa so prebivalci vasi pozorni, ker se boje sile Vezuva. katerega so v starih časih častili kot nekako božanstvo. Profesor Malladra je pojasnil, da so eksplozije posledica velikih množin deževnice v kraterju, ki se je stvoril leta 1903. Nobene panike ni med prebival stvom, čeprav moli na stotine kmetov za božjo pomoč. XAPOLJ. Italija, 28. novembra. Ognjenik Vezuv se je zopet predramil. Reka lave, globoka sest čevljev ter dvajset čevljev široka teče iz velike luknje v kraterju. Ognjenik je obnovil danes svoje delovanje, in lava je dosegla zvečer že več kot eno miljo, uničila vso vegetacijo na svoji poti ter se pomika naprej z neobičajno naglico. ADVERTISE in GLAS NARODA Glavni razvoji v Hall-Mills 1110-rilnem procesu so naslednji: Mrs. Hall je pričala zase ter zanikala vsako vednost ali krivdo. Obramba je navedla dokaze, ki nasprotujejo trditvi države, da je skušala Mrs. Hall zatreti preiskavo. Njeni zagovorniki so zahtevali zopetno otvorjonje slučaja potom urada generalnega pravdni-ka. Timothy Pfeiffer ter bivši državni senator Florence, prejšnji in sedanji pravni zastopnik Mrs. Ilall. sta nepričakovano nastopila kot priči. Pfeiffer je povedal Simpsonu. da je prišel Di Martini bližje izsleditvi resničnih morilcev kot pa Simpson. SOMERVILLE. N. J.. 28. nov. Mrs. Frances Stevens Hall je nastopila včeraj kot priča ter zanikala vsako krivdo ali vednost za Hall-Mills umor. Čudno razpoloženje napetosti je objelo sodno dvorano, ko je sedla na pričevalni stol prostovoljno, ker ni noben obtoženi obvezan pričati zase. Videla je svoja dva brata, "Willie in Ilenrv Stevensa sesti na ta stol ter se vrniti z neke vrste triumfom. Nastopila je ob dveh popoldne ter slišala Roberta MeCarterja, ki jo je vprašal: — Mrs. Hall, ali ste ubili svojega moža ali Mrs. Mills? — Ne, — je odvrnila z globokim mirnim glasom. — Ali ste igrali kako vlogo v strašni tragediji? — Nikake. — Ali ste bila udeležena na katerikoli način? — Ne. — Ali ste bila v De Russeys Lane ali tam v bližini v noči 14. septembra 1022? — Ne. nisem bila. — Ali ste dala tej poroti natančno ugotovilo glede svojega početja v dot ie n i noči? — Absolutno. Mrs, Hall je bila eentralna postava tega presenetljivega omrežja umora in skrivnosti. Vsakdo v sodni dvorani je vedel to. In vsakdo je hotel sedaj izvedeti, če je ona pajek ali muha v tej velikanski mreži. Pripovedovala je odkritosrčno. Na levo od nje sta "h j ena dva brata pozorno zasledovala vsako njeno besedo. Henry Stevens je še vedno igral vlogo neprizadetega človeka, a dobrovoljnost je izginila z obraza Willie Stevensa. V splošnem je treba reči. da je dobro prestala, svojo preizkušnjo ter ni podlegla križnemu zaslišanju. Zdravniki soglašajo glede Ferdinanda. Kralj Ferdinand ima raka, se glasi soglasno poročilo zdravnikov, a ni v neposredni nevarnosti. — Njegovo zdravstveno stanje je boljše, je bila informirana Ma-nja. BERLIN, Nemčija, 28. novembra. — Nasprotujoča si poročila glede stanja romunskega kralja Lloyd George je pozval delavce. Lloyd GecTge je pozval delavsko stranko, naj ga podpira. — To baje znači, daje prevzel vodstvo liberalne stranke. — Koali za zmago. IZ NEMŠKE NOTRANJE POLITIKE Padec nemškega obrambnega mjiistra Gesslerja je skrajno vrjeten. — Odstop ministra zahtevajo socijalisti radi monarhističnih intrig, v kate- re Je .bHa zaPle*ena armada. — Pričetek nevih razkritij. LONDON, Anglija. 2*. novembra. — David Llvod George je zopet nastopil v politični areni. Prvikrat izza časa. ko je resijjni- Ferdinanda soglašajo vsa glede ral lonl Af*lui,h- kot voditelj li-eUe podrobnosti, — da namreč tr. jheralne stranke, se je odločni voj-pi na resnem slučaju erevesnega | uo,'{,sni ministrski predsednik vče-raka. Poročevalec Worlda na Du- naju je sprejel iz Bukarešte zanesljivo informacijo, da namerava neki francoski kirurg preložiti o-peraeijo, dokler ne bo dospela tjakaj kraljica Marija. Poročilo zmanjšuje stanje kralja z ugotovi- raj prvikrat očito pognal za liberalno vodstvo ter istočasno izzval sedanjo konservativno vlado. Članom delavske stranke je naslikal očarljivo vizijo prednosti, katere bi nudila zveza z liberalci. Povedal je delavski stranki odkrito. lom. da ni v postelji in da je bil da bi lako oua v družbi liberalcev pred kratkim na lovu. J določila politiko prihodnjega par- Bolj radikalno pa je poročilo, ki je prišlo iz Bel grad a in v kate rem se glasi, da je kralj že mrtev in da se prikriva to dejstvo, da se prepreči revolucijonaren izbruh. Neki visQki dvorni uradnik je že odpotoval iz Bukarešte v Cherbourg, da čaka tam na prihod kra- lamenta. Ce bi združila delo svoje z liberalizmom, bi bili libe-laei v položaju, da ne pomagajo le. temveč da tudi ustrajajo pri svojih zahtevah. Tvorjenje kampanje v Kings-way Ilall za boljše nastanjenje ter za podporo liberalne zemljiške poT litike. je nudilo priliko, katere se Ijice Marije iz Amerike ter se gla-^e posluzll Lloyd George, da ima siT da jo hoče pozvati; da naj po- svoi I,rvi ° katerem izjav- tuje naravnost v Bukarešto ter se ^»J0 nj^provi prijatelji, da je fan-izogne Parizu ter možnemu sreča-.fara trobent, ki napovedujejo bo-nju s Karolom. dočim triumf. dočim pomenja za Poročila, ki so dospela včeraj njegove sovražnike svarilo, naj popoldne iz Bukarešte, pravijo, da tesnejše strnejo svoje vrste Ter sc bo prevzel najbrž v slučaju smrti bore T)roti svojemu staremu so-kralja regentstvo za princa Mi- vrazniku. haela, sina Karola, vladajoči svet. | obstoječ iz romunskega vrhovnega * sodnika, metropolita ter princa Nikolaja. j • w Glasi se, tla želi biti kraljica Marija čefrfi član regentskega komi- teja. da pa ji nasprotuje ministrski predsednik Averescu, kojega opozicija je bila baje še povečana izza potovanja kraljice v Ameriko. Poroča se nadalje, da je sklenil dogovor z liberalci ter pristaši prejšnjega ministrskega predsednika Bratiano, da se bo prejšnjemu prestolonasledniku Karolu prepovedalo povratek na Romun-i sko. Glasi se, da so bili odpuščeni j v zadnjih par tednih vsi generali, ki so se zavzemali 7M povratek Karola. | PARIZ, Franeia, 2«. novembra. Včeraj so krožila tukaj eel i dan poročila, da je zdravstveno stanje kralja Ferdinanda obupno in da je celo že mrtev. Pogreb odličnega boljševika Krasina. množice Velike ljudske so prisostvovale v Londonu pogrebnim obredom za pokojnim Leo-nidom Krasinom. — Truplo bo vpepeljenc in prah bo zakopan pod Kremi jem. BERLIN, Nemčija, 28. novembra. — Po odstopijo smatra pu Karla,Severinga, pruskega ministra za notranje zadeve ter generala von Seeckta, vrhovnega po veljnika nemške armade, je pričakovati sedaj padca tretje odlične osebnosti v javnem življenju po vojni. Naslednja priča omahljivosti javne karijere bo soglasno z govoricami v tukajšnih političnih kropil t Otto Gessler, obrambni minister, kojega stališče se smatra skrajno kompromitiranim vsled zadnjih razkritij, ki spravljajo v resno zvezo nemško armado ter nepostavne militaristične in monarhističi^1 organizacije. Pr\ o teh razkritij so bili notorični Fahme procesi v Landsberg pred enim mesecem, v katerih so obtožili obtoženi nacijonalistični častniki dr. Gesslerja, da je dovolil organiziranje nepostavne črne reichswehr, čeprav je kršil s tem versaillsko Ynirov -no pogodbo." Nato so prišla slavna breslavska razkritja, ki so pokazala, do so kolektirali častniki reichswehr-ja denar pri industrijalcih v Sleziji za plačevanje inštruktorjev, ki naj bi vojaški vežbali nemške civiliste. Tretje razkritje, memorandum iz Mahrauna, je zadalo nadaljni udarec obrambnemu ministru, ker je spravilo na dan odnošaje, obstoječe med gotovimi elementi v reichswehrju ter pangermanskimi fanatiki lige za prostost pravice, ki je izdelala pred tremi leti fantastični načrt za vojno med Nemčijo in Rusijo na eni strani ter Francijo in Poljsko na drugi. Pojasnilo Gesslerja glede Mahraun memoranda v nemškem državnem zboru v preteklem tednu, je bilo zelo šepavo, ker je v njem kar mrgolelo nedoslednosti. , Včeraj je nadaljeval Breslauer Volkswacht, ki je last Pavla Loebeja, socijalističnega predsednika nemškega državnega zbora, s svojimi razkritij!, kojih namen je dokazati, da so reakcijonarni častniki reichswehrja ustanovili kakih štirideset uradov po Sleziji, da izurijo rekrute za reichwehr. V' političnih krogih se glasi, da bodo prihodnji teden v državnem zboru objavljena nadaljna senzacijo-nalna razkritja, ki spravljajo Gesslerja v stik s temi monarhističnimi intrigami. ]»i- Gen. Garibaldi odpotoval proti Ameriki. LONDON. Anglija,' 2S. novembra. — Svetlordeea preproga je pokrivala krsto Leonida Krasina, kojih številni so imeli nagovore, pokojnega sovjetskega poslanika (Pepel bo pokopan pod zidovi v Londonu, ko so njegovo truplo i Krenilja. v bližini zemeljskih o-prenesli včeraj iz Chelsam House-statikov drugih voditeljev ruske: v fioldcrrs, za pogreb iii vpepeli- revolucije. te v. Pepel bo odveden v Moskvo,! Tekom jutra so se oglasili v( kjer se bodo vršile oficijelne slo-. Chelsam House zastopniki skoro teklem poletju lahko poverilo mi- stvu. da je stal general Sok kov na strani opozicijskega menta v komunistični stranki, j»* obdržal zaupanje vladajočega n-- CHERBOURG. Francija, no vembra. — General Peppino Ga- lo. med katerimi je bilo dosti od vesnosti. vseh poslaništev v Londonu. <)b- Pogrebni obred je bil priprost, čudovalei pokojnega so poslali obstoječ iz godbe in govorov. Več vence, ki so napolnili dva voza. kot tri tisoč ljudi je prisostvova- Poroča se, da bo postal naslednik Krasina general Sokolnikov. Charlotti se bliža smrt. BRUSELJ, Belgija. 28. nov. — Zdravniki domnevajo, da so bivši kraljici Charlotti ure štete. Stara je 86 let ter trpi vsled revmatiz ma. Bolezen se ji je zadnje dni ja-ko poslabšala. Bivši kanadski ministr. predsednik se bo na- stanil v Torontu. OTTAWA. Canada. 28. novembra. — Bivši kanadski ministrski predsednik Arthur Meighen se bo bo za stalno nastanil v Torontu. ribaldi je danes odpotoval na p^r-niku "Carinama" proti Ameriki. Par dni se je mudil v Parizu v namenu. da bi kaj pomagal svojemu bratu Rieeiotiju. ki je tam zaprt. Pred odhodom je rekel: 1'pam. da bo moj brat kmalu prišel za« menoj. ličnih članov delavske stranke, bivši finančni komisar. Kljub dej- sijo glede pogajanj o gotovih finančnih dogovorih z ameriškimi bankami. Ta misija pa se je izjalovila, ker 11111 ni hotel dni i anieri-v ški državni department vizeja. Bivši kronorinc razsodnik. kot BERLIN, Nemčija. 28. novembra. — Zadnje potovanje prejšnjega kronprinca v Doorn je imelo" namen uravnati finančne zadeve Hohenzolleruske družine, soglasno z dobroinformiranimi krogi, ki so zanikali, da je zdravstveno stanje prejšnjega kajzerja povzročilo to potovanje. Izza uravnave med prejšnjo vladajočo hišo in prusko državo so postale potrebne razne uredit \*e( in vsled tega se bo vrnil kronprine kot pooblaščenec svojega očeta. | l Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirak. Pod&tki go veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vara bo t« ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 600 ____ f 9.46 Lir ... ... 100 .... . $ 4.90 Din. . .. 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 9.50 Din. . .. 2.500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... . $13.95 Din. . .. 6,000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $22.75 Din. . .. 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $44.50 Za pofflljatre, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa DvatJaofl Lir dovoljujemo poseben gneskn primeren popust. N«kuflft m brtoJavnem pUsu Izvrtaj em« v n streike IL—» Posebni podatki. Pristojbina ta izplačil* ameriSkih dolar. Jcv v Jugoslaviji In Itaim snaga kakor sledi :za $25. ali m&nji znesek 75 center; od $25. naprej do *30e. po 3 cente od vsakega dolarja. Za retje svote po pt-IM—Mi dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street pu«im: oobtlandt mst New York, NL X« GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Owned and Published by (KiOYINIO PUBLISHING COMPANY, '(A Corporation) Frank Bekmt. preeident. bonis B«n«dik, treasurer. J. Gostišč, Mr. F. Peklaj, Mr. J. Kucler, Mr. J. Kot, Mr. J. Malovrh Mr. A. Malovrh, Mr. J. Paisar, Mr. J. Habjan, Mr. F. Katcj, Mr. F. j Košir, Mr. J. Skof, Mr. A. Valentinčič, Mr. A. liupnik, Mr. F. Zde-'Sar, Mr. V. Xarod, Mr. J. Marel, Mr. J. Jereb, Mr. J. Marold, Mr. A. Plut, Mr. J. Zahar, Mr. A. Rožnik, Mr. T. Miks, Mr. J. Dolinar, Mr. A. Mikš, Mr. A. Pirmaii, Mr. F. Prestopnik, .Mr. M. Koscc, Mr. F. Mivšek, Mrs. ,J. Varšek, Mr. A. Zupec, Mr. A. Košir, Mr. F. Smrtnik, Mr. .1. Zakovšek, Mr. A. Mesee. Mr. M. Bespalee, Mr. a žena hoče proč od moza. brez za krtin je danes težka pa marši- . . , komu bolj diši pohajkovanje ka- kof pa trdo delo! Izpred porotnega sodišča v Got ici. njegovega privolenja, je stvar že bolj komplicirana. Ona mora poprej trikrat pobegniti iz šotora in vsakokrat jo morajo njeni starši spet nazaj pripeljati. Ce pa v če-Leta 3922 je bil 36-letni Ivan pol,egne. je zakon ločen. IJc- Krapez obsojen na H let ječe, kerLunka pa ne sme vzeti n^esar seje baje vrgel v prepad nekega svo-'boj razen obleke, ki jo ima na se-jega rivala. Obsodba se je izr-kia V malem sicilijanske mest 1 Leon t in i-ju se je odigrala te lili krvava zakonska tragedija, jli-lct-na deklica Marija Vecchio se j:* poročila pred nekaj meseci s letnim Cirilom Conti-jem. Njiju zakon 111 bil srečen. Te dni je mlada žena s svojim možem obračunala. Oblekla >e je v moški obleko. vzela revolver tor šla .svojega moža iskat. Srečala ga je na mestnem trgu. Oddala je ninj par strelov ter ga smrtno ranila. Razven nje je bila aretirana tudi njena mati. ker se domneva, da .jo jo nagovorila k zločinu onu. sprejema obiske, ki so jej všeč in slično. Pravi globoki vzrok neravuosti pa je mongolska vera v seljenje jt a n.dia. uosoaoa se je izrekla him m v tem .slučaju'morajo njeni duSe, pa so lame in posvetnjaki v Krepezevi odsotnost,. Pozneje tarši niožlt povrniti vsa njegova prepričani, da imajo še veliko poje hodil Ivrapez domov ali orežai- darila> vsaj deloma, ki ga niso mogli prijeti. Ko so ga j nekoč zalotili je streljal na nje iz (Hiške in pobegnil. Kadi teg-a strt ' icirozenst vo prepričani, eta imajo sc veiiKo po zemskega življenja pred seboj in 111 pogoste lo-(zato 5e časa dovolj. n : — Xc. osla me pa no smeš imenovati. — Xisva še poročena. * iiojaki iz cerkvi- potni vatli v oštarijo vračajo. Sedejo za mizo in pri vinu ukrepajo o dnevnih vprašanjih. Zadnjič so hvalili novega župnika, kako lepe pridige ila ima. — To je vendar težko. — je rekel možak. — vsako n^flpljo ima drugračno pridigo, da res človeku seže v sree. — On ni nič v primeri z mojo staro. — je rekel slamnikar, — ona ima vsak večer isto pridigo, sedaj ho že dvajset let. — po pridigi mi pa seže v las„. * Mlada žena, ki je imela starega moža, se je odločila in šla k brivcu ter si dala ostriči lase. Brivec je previdno odstrigcl dolgo, košato kito, jo položil na mizo ter pozneje vprašal mlailo gospo: — Kaj pa kita. gospa.' Ali jo boste tukaj pustili? — Seveda. Iz nje napravite ba- roko mojemu možu. * Dobrota v ljubezni je zimskemu solneu podobna. Razsvetljuje, toda gorkote ne daje nobene. * Prijatelju -Jožetu v Mostah pri Ljubljani naznanjam, da poslanega darila še dosedaj nisem sprejel. Če je dotiena gospddiena. kateri je darilo izročil, izgubila darilo in moj naslov, naj bo tako dobra ter naj pride enkrat v naše uredništvo. Ti« naj mi že vsaj pove oziroma naj mi pokaže, s čim me je hotel moj prijatelj Jože razveseliti. * Ženi. ki je svojega moža vse življenje preganjala, je napočila zadnja ura. Poklicala ga je k s<-bi ter rekla šepeta je : — Zdi se mi. da bo kmalu konec. I»og ve. če se bova srečala na onem svetu 1 On se je odkašljal ter istotako potihoma odvrnil: — 0e te bom jaz prej zagledal kot boš ti mene, se ne bova srečala. Nekateri pridigujejo božjo besedo — vsa čast jim — nekateri pa pridigujejo o dobrotah prohibi-cije. Takle suhač je takole pridigo-val: — Recimo, da imam jaz tukaj veliko kad najfinejšega vina in veliko kad vode. Pa bi pripeljal sem osla, ki je petnajst ur v veliki vročini prenaša! težko breme ter o-medleval od žeje. Česa bi se lotil? Vina ali vode? _ Vode, — so je oglasil lahko- živček med poslušalci. — Da. prav imate, — je pritrdil govornik ves navdušen. — Toda zakaj? Še to mi povejte, zakaj? — Zato. ker je osel. — se je glasil odgovor. * Čira obsežnejše in nasilnejse varstvene odredbe izdaja dikta-tar. tembolj dokazuje, na kako slabih nogah stoji. V- Bog ve. kako so Zahvalni dan praznovali tisti politiki, ki so pri volitvah propadli? * Ko se je kraljica Marija poslavljala od Amerike, je jokata. Seveda, kako bi ne. Saj je še moškemu britko pri srcu. če ga odpravijo samo z lepimi besedami in praznimi obljubami. Ona je pa ženska. * V New Yorku je dosti ljudi, ki so še preti prohibicijo živeli ob sa-!rui vodi. In tudi sedaj žive ob vodi. sedaj v času prohibieije. To so tisti, ki imajo svoje hiše ob Iludson ali East Riverju.. Madžari bodo kmalu imeli kralja. GLAS X A RODA, 29. NOV. 1926 Kakor poročajo iz Budimpešte. m** tam pripravljajo zelo važni dogodki, katerih cilj je vzpostavitev madžarskega kraljestva. Narodna skupi*-i na, ki je šest let re-prezen tirala narod, bo odstopila svoje pravice državnemu zboru, obstoječem iz poslanske in mag-natske zbornice. Najbližji korak bo vzpostavitev kraljestva. Debata o zakonu o magnatski zbornici se peča skoraj izključno z vprašanjem kralja, ker pomenja ta za kon le neposredno pripravljanje k rešitvi kraljevega vprašanja. — Kralja izvolita skupno magnatska in |>oslanska zbornica. Volitev se vrši že to zimo in si je vlada zagotovila že dvesto mandatov v poslanski zbornici, pribl i/.uo toliko pa tudi v magna t ski zbornici. — Vlada bo torej z lahkoto prodrla s svojim kandidatom. Kdo je ta Bethlenov kandidat, ne ve danes še nihče. Kot kandidatje se imenujejo trije habsburški vojvode, Albreht, Josip in njegov sin Josip Franc, dalje še romunski in jugoslovanski kralj. Legitimisti, to so Otouovi pristaši, so popolnoma rezetrvirani, ker smatrajo vsak boj proti Beth-lenu za brezuspešen. Ilabsburža-ni imajo močno podporo v katoliški cerkvi, ki je postala na Madžarskem zelo aktivna. — Najbolj agilen habsburški kandidat j* Albreht, o katerem se govori, da mu je Mussolini že dal dovoljenje za ustoličenje. Od obeh inozemskih kandidatov se resno jemlje le kandidatura romunskega kralja. Močna propaganda je tudi za princa Karola. Romunija sama si želi take personalne unije z Madžarsko, ker bi se na ta način mirno rešilo nevarno sedmograško vprašanje. Grof Bet h le u je v narodni skupščini ostro nastopil proti izvajau- pritiko izkazat i Horthvju svojo hvaležnost, ko ne bo več državni upravnik. — Med Bethlenovim govorom je prišlo do hrupnih scen, ki pa niso mogle zmanjšati njegove velepo-membnosti. Beth I en si je pustil vsa vratica odprta in se je odločno izrekel le proti legitimistom. Ker se je prav tako izražal o madžarski veji Habsburžanov, se je to komentiralo v smislu prestolne kandidature nadvojvode Josipa in njegovega sina Josipa Franca. Koroško pismo. (ZADNJI VARŠAVSKI ROPAR- POGAJANJA MED NEMČIJO! PROCES RADI OBREKOVA- OCE UMOBOLNIH Francoski zdravniki so svečano praznovali stoletnico .smrti dr. Pinelesa, sodobnika našega Prešerna. Do konca 17. stoletja .»o ljudje in zakoni smatrali umobol-ne za opasne zločince in so jih zapirali skupaj .s tatovi, berači in morilci. Večkrat .so jih vrgli v smrdljive podzemske ječe brez luči in zraka. Priklenjeni in skoro goli ..so tu trohneli blazniki. Le v nedeljo po maši so jih pazniki vodili zbirat milodare. Blazniki, ki so bili količkaj nasilnejši .so vlekli za seboj topovsko kroglo kakor najopasnejši zločinci. Posledica tega trpljenja je bila, da so vsi u-mobolni trpeli na gar jih in vnetju očes. V pariški ječi Salpetriere ao vsi norei ždeli v skupni ječi: živčni trpeče, noseče ženske, matere z dojenčki, idijoti, božjastni, in pokveke. Za izgrede so jih pretepali in priklepali ob zid kakor pse. Dr. Filip Pineles se je pričel zanimati za umobolne, ko so vtaknili v ječo njegovega živčno bolnega najboljšega prijatelja. Ta mož ni mogel prestati vsega tr- .... , pljenja, zato je pobegnil ter se jem poslanca Nagyja, ki je govo- ,al ^ ^ledovalci v gozdu, ril o romunsko - madžarski perso- ^ q ga pozimi raztrgali volko. nalni uniji. Bcthlcu se je izrazil,! vj Dr pinelesa je tragedija r.ri- da so Nagvjeve trditve od konca j ^ tako tresla, da jc zaCcl do kraja izmišljene. \ eliko pozor-; . . ____, - ,«.„•„ . I naj vest nej e opazovati stanje umo-nost je vzbudila Bethlenova izjava! , ' ., . . . ;i, . + J J ; bolnih in je po petih lotili mten- o vprašanju takozvane pravne, - x. ... „„ -i ' '' 1 zivnega študija natopil v ja-vno- kontinuitete, to je o vprašanju, .v . a-, ** 1 ; sti z energičnim povdarkom. ua ali so upravičene habsburške pra-i : , , ■ :„ 1 , , . , , . [»o norci bolniki, ne pa zlocmci vice na prestol. Groi Bethlen se je. . , , . ,,i- ' , ua so potrebni prijazne zilra%ni- izjavil za osnovno načelo svobod-L ^ ue pa tTpljenja in j*. ne volitve kralja nasproti vladar- ,ar.evih Rot driaxni zdrav_ »kim pravicam. L veni nadzornik je dr. Pineles Grofje v svojem govoru izjavil . .. . . _ „o J odpravil verige ter za Desne iuno- sledec'e: bolne izumil prisilni jopič. Njegov čas. doba revoluciji in Napoleonovih vojn, sicer ni bil pri- — Narod ima na podlagi dogod-' kov polno pravico, da uredi na novo državo, seveda le pod pogojem, da se drži starih ustavnih načel, Tudi kraljevska oblast ima svoje korenine v narodu. Takozva-)ta pravna kontinuiteta je uničena s pismom, s katerim se je kralj Karel prostovoljno odpovedal kraljevskim pravicam. Pragmatična sankcija je prenehala. Leta 1920 je narodna skupščina, ki je bila izvoljena na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice, ustvarila provizorično u-stavo, v kateri so pravice narodne skupščine natančno določene. Tudi v tej ustavi se je poudarjala u-gotovitev prakniatiene sankcije in 'se je podelila narodni skupščini pravica, da skrbi za primerno vzpostavitev ustave in za zasedbo prestola, — Veliko senzacijo je tudi povzro-j ZUNAyJI ZSAKI DOLU EGA čila Bethlenova ustava, da je biv-| /IVI //?YJ1 ši kralj Karol privolil k provixor- j kladen za humane reforme. Toda 4* oče umobolnih" je v svoji ljubezni do nesrečneže v premagal \.se zapreke. Povzročil je pravcato revolucijo v medicini in v srcih človeške družbe. S svojo dobroto je dr. Pineles rešil marsikaterega političnega preganjanea gotove smrti, s čemur pa se je domala sam približal usodi, da bo ."poljubil lopo damo. pogledal skozi okence in kihnil v košaro", kakor so teroristi označili delovanje giljotine. Vendar pa je njegov ugled že tako narastel, da mu zasledovalci ni.so mogrli do živega. Njegov .spomin je .slaven, kakor je to najbolj dokazala proslavitev 100 letnice smrti. nI ustavi. Po tej ustavi nima narodna skupščina sanjo parlamentarne funkcije, nego tudi kraljeve pravice. Iz tega vzroka ima državni upravitelj en del kraljevske oblasti. — Narod je suveren — je poudarjal Bethlen, — in si ne more urediti države, kakor si jo hoče. Ve ugovarjajo legitimisti, da narodna skupščina nima pravice odločevati o vprašanju kraljevega prestola, je vzrok le v tem. Neki odlični angleški zdravnik trdi. da m> dolg trup in kratke nege nepobitni dokazi zato. da bo človek dolgo živel. Dolg trup namreč dokazuje, da so .srce, pljuča, jetra i. dr. dobro razvita, in zdrava. Pri normalnem življenju se ne pojavlja tuberkuloza nikdar pri ljudeh z dolgim trupom. Isti zdravnik trdi, da so tudi dolge roke s kratkim prsti in široke noz-drvi znaki dolgega življenje. Ven- ker se ne upajo stopiti s svojimi LUr |)a pristavlja, da ti znaki ni-kandidati pred narod. — j so tafc0 zanesljivi kot prvo ome- Betlilen je poudarjal, da ni P®-, njeni. delitev članstva magnatske zbor-j _______ nice Ilabsburžanom nikaka kon-; DVA OTROKA l MRLA VSLED cesija legitinaistov. S tem se je le ! hotelo nagraditi člane palatinovef « KESNAŽNOSTI družine, ki je vedno Čutila z mad-' V Chalon-u Mir Mame sta uiurli žarskim narodom in ga branila 29-mesečna Muiirieette Regnaul pred absolutizmom. i in njena 11-mesečna sestra vsled Ministrski predsednik je dalje'velike nesnažnosti in slabe hra-i/javil da dobi tudi družin« držav-1 ne. Stariši otrok že več mesecev nega upravnika članstvo v mag-! niso očistili, za hrano so jima pa uatsk; zbornici. — Narod bo imel j dajali samo slano vodo in kruh. Dne 10. novembru 1925 je izvolil koroški deželni zbor pritožno komisijo z nalogo, da sprejema in presoja vse pritožbe prebivalstva jezikovno mešanega ozemlja radi krivičnega ali protizakonitega postopanja v narodnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih. Kjer se izkažejo pritožbe za upravičene, pa se jih ne da rešiti po zako nito utemeljeni poti, ima komisija predlagati od pomoč pri deželni vladi aH pa pri deželnem glavarju. Predsednik komisije je soci-jalistični deželni poslanec LviLas. Doslej je sprejela komisija 15 pritožb. Dve se tičeta šolskega vprašanja in sta bili izročeni šolski komisiji. Osem jih je rešila ko»".»si-ja. T. ostalimi se še peča. Koitus'-ja pa zboruje tudi. če nimn pritožb v rokah. Tako se je bavila posebno skrbno z vznemirjenjem, ki se je bilo razvilo lansko jesen. Stvari so take, da se jim mora pogledati do dna. nakar se pokažejo v pravem pomenu sklepi celovške komisije. Kumrovo posestvo v Priblivesi ki je last slovenske hranilnice in posojilnice v Dobrivesi, je bilo v smislu zakona o zopetnem naseljevanju zaseženo. Hranilnica in posojilnica se je pritožila in agrarna deželna uprava je upoštevala dejstvo, da je slovenski zavod pridobil posestvo na javni dražbi v svrho kritja svojih terjatev. — Taka pridobitev se ne more smatrati za špekulativno v smislu na-seljevalnega zakona. Posestnik Glinik iz Repel j. velik nasprotnik Slovencev, se je prijavil takoj po edvzetju posestva na naseljence. Proti razsodbi agrarne uprave se je pritožil in višja instanca na Dunaju mu je ugodila. K pritožbo političnega in gospodarskega društva glede te zadeve se je bavila pritožna komisija in soglasno u-gotovila. da ie višji agrarni senat pomotno tolmačil zakon z zavrnitvijo celovške razsodbe. — Zmaga je na strani besnega sovražnika Slovencev, in slovenskemu posestvu je namenjena za posest mala odškodnina. Ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic je odklonilo delavcem in uslužbencem prošnje za pokojnino in tudi v penzijski fond vplačanih zneskov jim ni hotelo vrniti. Železniška oblast jih je zavrnila, češ. da so opustili službo na način nasproten pravilom. Ti slovenski delavci so bili takoj po plebiscitu v nevarnosti, da jih ravnateljstvo odslovi. Nemci so jih napadali in pobijali in zaradi tega niso mogli pravočasno priti v službo. Železniško ravnateljstvo, ki je to dobro vedelo. je slednjič dovolilo Jzplačitev odplačilnih zneskov pod pogojem, da se odrečejo terjatvam. Komisija je na to pritožbo naprosila deželno vlado, da se zavzame za višjo odškodnino prizadetim iz penzij-skega fonda in priporoča, da naj se vpoštevajo pri novem sprejemanju v službo. Sest let se že vleče ta stvar. Komisija jo Človekoljubno odlaga deželni vladi, potem ko je bilo z merodajne nemške strani že opetovano čuti, da ni niti misliti na kako pravično ureditev železniearskih zahtev, posebno pa ne na novo nameščenje. Kako je bilo ljudsko štetje pred tremi leti. je dovolj znano. Nemški listi so razlagali, da je potrebno že zgolj iz statističnih ozirov označiti ljudstvo po njegovi naei-jonalni strukturi. Le tako se do-j bi prava slika manjšin, kakor jo zahteva mirovna pogodba. Obče-valni jezik ne more služiti za statistične svrhe. ker se ozira le na rabo jezika v medsebojnem občevanju. ne pa na subjektivno čustvo pripadnosti h kaki narodnosti. Pri koroškem ljudskem štetju pa ni šlo za to, da se označi ljudstvo po n j rf o vi nacijonalni strukturi, kakršna je v istini, ampak za to da se nacijonalna struktura pretvori v prilog Nemcev. Desetinko prebivalstva so določili že vnaprej za slovensko ljudstvo, in potem so pričeli šteti. Zvezni zakon predpisuje lastno štetje in štetje po številih komisarjih. Politična oblast določi, v kater... občinah se : i z vest i, last no štetje. Nobena občina ni dobila te pravice. Števni komisarji so imeli od politične oblasti instrukeije, 'kako - morajo skr- j beti, da izkažejo povsod kar naj- ! j več mogoče Nemcev. Sedmo toč-' I ko števnega lista, ki se tiče jezi-f , kovne pripadnosti, so večinoma' kar sami izpolnili z "nemško", a:i' pa so begali in strašili ljudi z raz-Jnimi vprašanji, kakor: — Ali dr-J žite z nami ali s "čuši" .* Kako ste' glasovali, ali za SIIS. ali za Av-1 strijo? Ali držite z Avstrijo ali z Jugoslavijo? Slovenije ni. Vpiše-1 te se lahko za Nemca ali za Srha.| Ali hočete ostati pri Srbih ali Av-' strijeih ? — Marsikateri je v z-; -! dregi dal odgovor na ta vprašanja. namesto da bi zahteval, da se ga vpiše za Slovenca. Ako je na primer rekel, da drži z Avstrijo, pa je bil že vpisan za Nemca. Pri šolskih otrocih od drugega razreda dalje se je smatralo znanje nemškega jezika kakor nekaj samo po sebi umevnega. Tako so na-fabricirali iz Slovencev Nemcev koli kor so hoteli. Po več občinah je politična oblast revidirala rezultat štetja v svrho, da se je izkazalo tem večje število Nemcev. V Bistrici pri Pliberku so našteli drugič 359 Nemcev več kot prvič. Slovenci stoje na stališču, da je predpogoj za pravilno štetje ljudstva lastno štetje z navedbo jezikovne pripadnosti, z znanjem slo venskega in nemškega jezika ter s kontrolnimi komisijami, v katerih bi bili zastopani tudi Slovenci. Komisija se je bavila s pritožbo slovenskega političnega in gospodarskega društva glede ljudskega štetja in jo rešila v tem smislu, da je bilo ljudsko štetje izvedeno predpisom odgovarjajoče. — Za prihodnje ljudsko štetje se izdelajo nove smernice. Po vseli uradih vlada sedaj Ie i nemščina; slovenščina je potisnje-l na v kot. Deželna vlada zavrača j slovenske vloge, enako politična' oblast. Dvojezični župni pečati se ne smejo več rabiti. Tzpiski iz ma-J trik morajo biti le nemški. Vsa i krajevna imena se morajo pisati I nemško. Davčni uradi vrača jo slo-' I venske spise, enako finančno rav-1 nateljstvo. V vseh občinah glaso-1 valne zone A. ki so imele sloven-J ski uradni jezik, se je uvedla po j plebiscitu nemščina. Vsak poskus da bi se zopet uveljavil naš jezik. I se je izjalovil. Slovenski napisi so' odstranjeni. Sodišča odklanjajo] slovenske vloge, to se pravi, sodi-j šee ne zahteva izključno neuiš-| kili spisov, ampak potrjen nemški j prevod slovenske vloge, kar sma-. tra višje sodišče po svoji razsodbi za 'olajšavo'. Zasliševanje se vrši potom tolmačev. Pritožna komisija se je bavila s pritožbo, zadeva jočo rabo jezikov pri oblastih in deželnih uradih in je izrekla, da se po njenem mnenju ni izvršilo nikako protizakonito ravnanje z zveznimi državljani in njihovimi udruženji. . . Ti naj si zapomnijo. da je nemščina državni jezik in da avstrijska oblast piska na člen 66. senžermenske mirovne pogodbe. . . SKI GLAVAR IN ČEHOSLOVAŠKO V I'M' NJA Te dni .>e je vršil v Budimpešti zanimiv proces radi obrekovanja. Na zatožen! klopi je sedel znani polkovnik Pavel Pronav. katerega je tožilo več bivših oficirjev njegovega detachmenta ra.li obrekovanja, ker je trdil v nekem ččw>-pisnem članku, ia m> oficirji njegovega detachementa potem, ko je on odložil poveljstvo, pu zapadli i Madjar.^ki plenili. Obravnava j- Poljski roparji mj izredno pree-J Kur bino že poročali, drzni ljudje. V ča^u se je dosti- . med Češkoslovaško in Nemčijo jio-krat pripetilo, da roparske tolpe ganja glede sklenitve pogoclbee o nL-o ogrožale samo podeželja, tem-1 zračnem prometu med državama, več. da .>o razširile svoj delokrog Pogajanja >o dozorela tako dale}, celo na varšavska predmestja. Te- la se stavijo že konkretne zaii-kom časa je iztrebila varšavska te ve glede prog. Predvsem se je policija vse bandite razen Z ie- j pretresalo vprašanje letalske zve-liuskegu in njegove tolpe. Zielin- ze mej letal>:kiiui centri _obeh dr--ski je bil najpopularnejši ropar-[žav, v prvi vrsti zveze med Prago •>ki poglavar v Varšavi. 1 >i 1 je iz-, in raznimi večjimi me.sti v Xetn- redno energičen. Oe mu je bila po- čiji. dalje vprašanje zveze z dri,- ],j Ja ,)o!u;i tiramaličfcih monien-heija za petami, ni prav nič po- 'rimi državami preko teritorija f Državni pravdnih dr Mi'" mišijal, potegnil je revolver in u-1 Čehaslovaške in Nemčije. Na pro- ezv je skušal v svojern obtočnem "trehl najbližjega policaja in zbe- gah naj vlada popolna reciproci- govoru zloei„» m>irj.-v oprav:-žal. Ker je imel številne prijate-^ teta. Češkoslovaška akeijoka dru- revati. Trd:', i«- ,Ia .iu-irr ije, je našel vedno kako novo skri- žba bo razpolagala z akcijskim ka- vpadni Ma.ii.ii> ' rr-kviriraii vališče. In tako je prišlo, da je po-'pitalom 10 milijonov ron. Kapital „,. pa kot meni Pronav'^ plenil streljal Zielin>ki tekom par let 11 podpisan. Verjetno je. la pri- ]>ri ;,.lt besedah je planil polkov' policijskih uslužbencev. | de med češkodova^o h; alsko ak- nik Pronav kvižku t,r zaklil.aI dr. Te din je doletela Ziehnsliega eijsko družbo in nemško 'Luft- iavnomu pravdniku: "Vi branite končno usoda. Bližal se je njegov ( l,aaso'\ v kateri >o koncentrirane navadne lopove!" Za ta medklic god. ,H,Iicija je sumila, da ho godr nemške letalske družbe, do kolabo- je dobiI Pronav «1 predsedniki, zvest stari tradiciji, praslavd s po- raeij*. V.sega skupaj se izpelja sodnega dvora 'ukor Zagovornik pivanjem. Pred par dnevi so u-' preko Prage 1U do 18 mednarodnih obtoženega polkovnika j, p. nudd drli trije razbojniki v neko trgo-f zračnih prog, Nemčija namerava dokaz resnice za to, da je bila pn - vino v starem mestu, pomolili tr- j/nelian nreko Pra«v uro^ Rn/- • i i - - • i i i, i u-i>< ljau pn.i u,.. .» pro._. ivdz- iskava, ki jo |e uvedel Pronav zu- govcu revolverje poti nos ter ga s ven tega utegne priti prihodnje per svoje lastne oficirje z višj, tem tako prestrasdi, da se m upal leto do pogajanj glede zrarn^zve- l)0t!ačena. Sodni dvor V prvem trenutku niti črllllitl, ko y.v , \no mu odnesli 18 steklenic zganja ia takisto preko Prage. Pri dovo- nedoločen čas }.rel:»žil ter k žganju spadajoče slanike in ijenjth za mednarodne zračne zve- kloba-c. ze postopa Češkoslovaška zelo li- Policija je jela od onega večera beralno, ker zastopa stališče, da na Zieliiiskega posebno paziti. Res y bilo eininentnega gospodarske--o ga videli takoj naslednji večer.' rijateljev in dveh vlačug svoj gotl in zaroko svoje sestre. Prišlo je do streljanja, pri čemur je bil Zielinski ubit. Predvčerajšnjim se je vršil pogreb. V vsej Varšavi ni nobenega vlomilca. nobenega tatu in nobenega drugačnega " pošten j akoviea ki ne 'bi bil smatral za svojo častno dolžnost. da se udeleži pogreba. In tako je sledilo krsti par tisoč Ok>eb z godbami. Pasanti. ki niso, v-y v ječi obolel. Nado,— s v j»- o«lklonil Vse ugodnosti, i. pristojajo jetniku v preiskovalnem zaporu ter jedel jetniško hrano, dasi bi m bil dal lahko nositi hrano od zunaj. Vsled lolgotrajnega sedenja je dobil naduho in so im noge močno zatekle. Državno pravdništvo je dovolilo, da >e prepelje v bolnico, toda Xadossy je o »klonil tudi to. TRAGEDIJA l* BLAZNICI OBLEKA IZ ZLATA IN DRA GULJEV Iz Pariza poročajo naslednje: — Vendar je enkrat postala fraza resnica. Neka Američanka je naročila pri pariškem jnvelirju jopico. Tesno se^prilegajočo, kot najfinejše tkivo, toda vsa iz zlata Ln okraešua z blestečimi dragulji. .Tit-velir res izgotovi ta umotvor. Jopica iz tisočev. da iz tLsočev majhnih trakov, vseh iz zlata in vendar gibkih, kakor najfinejše tkivo. Pariški bulvarni tisk prekipeva ekstaze. Amerikanka. ki nima zlata ie v žepu, ne samo v banki, nego tudi pravo pravcato zlato na telesu! Kako izvirno, kako čudovito, kako duhovito! Kako malo duhovito zadostuje mestu, ki je bilo nekoč proslavljeno, kot najduhovi-tejše na svetu, da ga vznemiri in preseneti! Ali ni čudež, da ne razume to mesto več klica, da celo niti kričanja ufbogih in osirotelih. Vse občuduje le zlato jopico Ame-rinkanke in pri tem popolnoma pozablja, da je ta jopica stkana iz evropske revščine. ADVERTISE in GLAS NARODA V neki umobolnici pri Brnu je 'bil izvršen pred par dnevi umor — drugi tekom letošnjega leta.— Okrog poldneva je začul službujoči paznik na koridorju v prvem nadstropju pretresnjoče klice na pomoč. Pohitel je v celico, iz koje se je čulo vpitje. Tam se mu je nudil krvav prizor. 40-ietni umo-bolni Skoupv. herkulično raščen mož je vrgel drugega pacijenta. SOIetnega Franca Zavalila na tla ter jel teptati po njegovi glavi. Paznik je stekel po pomoč in posrečilo se mu je. da je osvobodil že napol mrtvega starčka iz rok pobesnelega Skoupva. Med pazniki in Skoupvjem je prišlo do hude borbe. Končno je bil umobolni premagan in vklenjen. Zavatil je par minut nato umrl. V celici se je nahajalo v.sega skupaj devet umo -bolnih. Dva pacijenta sta bila popolnoma mirna ter zrla topo na to. kar se je zgodilo. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1,50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jili že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street. : : New York, N. STEKLI VOLKOVI VDIRAJO V RUSKA MESTA Kot poročajo iz Moskve, se je pripetilo v Rusiji v zadnjem času okrog 60 slučajev, da so bili napadeni pasanti v mestih od steklih volkov, katerih se klatijo v bližini mest spričo bližajoče se zime cele tolpe. Več napadenih ljudi so volkovi hudo razmesarili ter bi jih bili raztrgali, da ni bilo pravočasne pomoči. Napadenei so bili preneseni- v bolnico in v Past eurjev zavod. Ranjeni so bili večinoma na gornjem delu telesa in sicer večinoma na glavi. Večina ima ugrize na licu. odtrgan nas in ušesa. Posebno pogosti so ti slučaji na Kavkazu in v Tiflisu. nmt ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Ainerikanski Koledar za leto 1927. Letos ima j ako bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove "Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV .s poštnino vred. Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak čimprej naroči, da ne br, brez njega. "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York o NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! tttiNŠB i GLAS NARODA, 29. NOV. 1926 BELA NOČ. ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. F. (.Nadaljevanje.) - je rekla carju. Kot železen obroč ini — Ne morem spati, leži krog prsi. — Pojdi Elizazeta, jaz te ljubim, — je odvrnil gorko. v ne nameravanem nagonu, da ima v tej uri negotovosti pri sebi sočutno srce. —- Ne postani carinja, — je nadaljeval z žalostnim usmcvom. — Odkar nosim jaz krono, so postale moje kosti mehke in moje življenje pe postalo plitvo. .t ,_____A__ Molče mu je gladila Elizabeta roko. Gudovič se je vrnil. — Kmet je izginil kot da se je udri v zemjo. Pustil je ležati ta listek. Peter je vzel listek sedel ter eital naglas: — Carinja se je odpeljala v vojašnice. Vse ji vriska nasproti. Čuvaj se, car Peter. Gudovič je stisnil pesti. — No, veličanstvo, ali ostane še kak dvom? Za trenutek je zrl Peter nanj mrko, s topimi očmi. Nato pa je vrgel listek na tla. — Možak je prismojen, — je odvrnil v trdovratnem slepilu. Približali >o se nagli koraki. Na stežaj so se odprla vrata, llaz- I aljen. z zaprašenimi visokimi škornji, je stal na pragu kaucelar, grof Voronzov. — Oprostite, veličanstvo. Težko je dihal od nagle ježe. —- Nepojmljive stvari se dogajajo v Petrogradu. Za menoj so zaprli vrata — in carinja se je proglasila za samodržico. Peter je pričeli meriti svojega kancelarja od nog do glave. Ni mu zaupal in nobene besede mu ni vrjel. Ošabno je odvrnil: — Preveč zaupa v mojo milost. Kes no je. — je uadaljevtl grof Voronzov. — Ali smem ponižno poročali vašemu carskemu veličanstvu? Z odporom in molče j«* prikimal Peter. Grof Su valov je sprejel njeno veličanstvo. Naj prvo je stopil 1- "jej polk lsmajlov. z l.ironom in Razumovskijem na čelu. nato carska garda na konjih in artilerija pod Villebois in konečno cela posadka. Poljubovali so ji roke in noge. Metropolit je blagoslovil earinjo pred katedralo Kogorodiee Kazanske obdan od celega sve-čeuištva ter posvetel čete. Senat in sinoda sta se poklonila njenemu veličanstvu v Zimski palači. Veliki knez Pavel Petrovič stoji pod nadzorstvom senata, obdan od straže, sestavljene iz vseh čet. Or-i Elizazete in Gudoviča so visele z grozo na carju. — Kaj še? — je vprašal ledeno. — Ničesar več ne vem. — je odvrnil kancelar presenečeno. — Odpeljal sem se semkaj, zvest svoji dolžnosti . . . Malomarno je položil Peter levo nogo preko desnega kolena. Naenkrat pa je skočil pokonci, vzel /. mize čašo ter jo treščil ob tla. — Ali žene Katarino blaznost ? — je zakričal v izbruhu srda. — Ona je le slabotna ženska, norica. Kdo vodi zaroto? Voronzov je molčal za trenutek. Nato pa je odgovoril počasi, zlo«» za zlo«rom : — G rep: or Gregorjevih Orlov. To je zadelo carja kot udarec s sekiro. V tej eni sekundi se je postaralo njegovo liee za leta. In prav tako počasi, brez povdarka, frpko-renno, je ponovil: — Gregor Gresgorjevič Orlov . . . Skrčil se je v trenutni slabosti ter |K>dprl glavo z roko. Molče se mu je približala Elizabeta in plaho je položila je svojo roko krog njega. Tudi njenega življenja cvetoči sen je izginil v leiu kratkem trenutku. Ona pa je mislila le na njega, katerega je ljubila in ki je doživljal še dosti hujšega. Potekale so minute. Nato je dvignil car glavo ter rekel s tr» pe t a joči m glasom: — Imel sem ga rad, zelo rad, — za teboj, Elizabeta, najrajše nu svetu. kjer so ležale vsepovsod ruske čete. Do Varne pa je bilo tudi potom ukaza dne 26 junija vse preskrbljeno za potovanje carja in njegovega spremstva. Od vrat je zazvenel glas grofa Munnicha. Nikogar ni bilo, ki bi ga prijavil. Služabništvo je zapustilo grad in Ilolštajnci so se zgrinjali zunaj v skupinah po terasi in v parku. — Slab svet, — je rekel Munnich Elizabeti, — najslabši, katerega morete dati vojaku. Peter je oh pogledu na maršala skočil pokonci. — Maršal! — je vzkliknil, te, svetujte! — Petrograd je izgubljen. — je odvrnil grof Munnich. Kot gr-čav hrast je stal starec tam, z belimi, redkimi lasmi, a mladost no-svežim pogledom. — isti Munnich, ki je nekoč tako pogosto zaupal sreči orožja ter pribil zmago na ruske zastave. Peter je izustil grdo kletvico. — Ta babniea, ki se ne sramuje radi ljubimkovanja . . . — Zmerjanje nam ne bo prav nič hasnilo, veličanstvo. — ga je prekinil Munnich, trdo. — Tukaj jc treba nastopiti. Vaše mnenje, general Gudovič? Pribočnik se je vzravnal. POKOPANA SKRIVNOST Moskovska "Krasnaja Gazcta"' piše o rokopisu^ ki je pokopan v sibirskih pragozdovih blizu Irkut- ska. Njegove liste so posušili nad špiritovim plamenom, da ne bi „ . , _ ,. . strohneli in jih zamašili v debelo, Bogu naj bo »hvaljeno. Pomaj-|dobro zaprtQ lekarniško stekleni_ |co. Rokopis čaka že pet let na j ljudi, a še vedno ni prilike za rešitev. Junija 1H20 so dosegli boji med rdečimi in belimi svoj višek. Kol-čak se je umikal pred sovjetskimi oddelki. Napadalcem 5. armade je sledil računski in gospodarski oddelek. Njegov knjigovodja Maksim K. je slučajno kupil na kolodvoru Malta, blizu Irkutska. pri neznani, revno oblečeni ženski debel, drobno popisan zvezek. Dal je zanj pet funtov soli. ker je bil potreben cigaretnega papirja. IIo-kopis je bil spisan v neznanem jeziku. K. je vprašal žensko, odkod ga ima. Ta 11111 je odgovorila. Gospod Tirano je sedel z ženojskoro samo s salamo, sirom in sla- {ia Je preganjal njen mož po zimi, in hčerko ravno pri juhi, ko mu, bimi hrenovkami, katere je moral premagane kolčakovce, da je po letanje parniko* - Shipping (Dalje prihodnjič.) Henry Duvcrnois: Počitnice. 1. decembra: Mauritania, Cherbourg; President Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 2. decembra: L>e Gnuse, Havre: Westphalia. Hamburg; Lueuow, Bremen 3. decembra: Pres. Wilson. TriL 4 decembra: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Carmania, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg. Bremen. 9. decembra: Albert BaJlin. Cherbourg, Hamburg. } 11. decembra: Ma.je.stlc. Cherbourg; Republic, j Cherbourg, Bremen. 14. decembra i Columbus. Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengaria, Cherbourg; La Savni«. Havre; President Hard.ng, Cherbourg, liremen. 22. decembra: nochainbrau, Havre 27. decembra: Pa.ri<*. Havre; Olympic. Cherbourg; : Deutsciiland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen; I "rev Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. Januarja: l>e Gras.se. Havre; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington. Trst. 8. Januarja: Berengarla, Cherbourg; France, Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pres Hard.ng. Cherbourg. Bremen. 15. januarja: P«j is, Havre; A«jultanla. Cherbourg. 22. januarja: Homeric, Cherf>ourg; Republic, Ch»*rbourK. Breinrn; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. Januarja: l'res. Wilson, Trst. 27. januarja: Knchnnibeau, Havre; Tliurlngla. Hamburg. 29 Januarja: Majestic, Cherbourg; Franco. Ha re; Muenchen, Cherbourg, Bremen. je služkinja javila, da želi hišnica šef rodbine požirati brez protesta ž njim govoriti. iker bi bila prava sramota zabav- — Dober tek, — je pozdravila; Ijati na kosilo, a ne moči poslati s svilenim perilom in to knjigo Kupec, oziroma njegovi tovariši poklicu lovec in je našel ob neki priliki pod cedro zakopan kovče postarna žena, — prišla sem vam svoje familije na morje ali v al-samo povedat, da se jutri zjutraj pe. z možem odpeljeva. Xadomestova- j Nekega !a me bo prijateljica, i večera, ravno v nedeljo stranke v I)0 večerji, je bral gospod Tirano so doljjo gledali rokopis, a niso bili kos uganki. Pričeli so torej iz-trgavati liste in si zvijati "kozje hiši so pa itak vse na deželi, — svoj časopis, žena in hči pa sta »ožiee", kakor imenujejo ruski pa saj so počitnice, — edino vi ste bili zaposleni z ročnim delom, ko kmetje cigarete. še v hiši. Moram vas pa še opozo- se je naenkrat zaslišal sumljiv ro riti. da je moja prijateljica malo pot. gluha. Zato si morate pošto sami' Kakor da je nekdo s ključem jemati, ker ji pač tudi oči niso ta-j odpiral vrata. Vsi trije so napeli ke kotor kakega dvajsetletnega ušesa in prestrašeno skočili pokon-dekleta. ci. —Torej vi odhajate? — Viktor, ali slišiš, nekdo pri- — Pa da. prosim vas, kdo bi o- haja. stal v tej vročini v Parizu! j —Papa, jaz se bojim. . . Ko je hišnica odšla, je vzdih-J Gospod Tirano, svest si sv. nila gospodična Tirauo oje moči. se je junaško razkoračil in Leto dni pozneje je dobil K. stalno službo v Xovosibirsku ob kitajski meji in je sklenil odnesti zvezek, kolikor ga je še ostalo, na podstrešje. Poletje je bilo deževno in zvezek se je namočil. Platniee so se razlezle. Ko je pričel K. reševati svoje stvari vlage, je nenadoma padel iz platnice kos kartona s ključem one tajne abecede, v kateri je bil spisan rokopis. K. je pričel tolmačiti besedilo in je prečital tekom dolge sibirske zime skoro polovico zvezka. Vse- — Ah, ti ljudje so srečnejši kot zašepetal: mi. če samo pomislim, da boiuo tu-j — Tiho! Stopita za moj hrbet, di to leto ostali v Parizu. . . j Medtem so se vrata tiho odprla — Ker je tvoja mama pozimi Tirano je skočil naprej, toda vlo-Jbovai je dnevnik nekega državni-potrošila več kakor bi smela, — mileč, ves iznenaden. da je našel ka s popisom dvorskega življenja je zagodrnjal gospod Tirano. i ljudi doijua, se ni niti izkušal bra-J Aleksandra III., in Nikolaja TI. — Ker je tvoj oče lahkomiseln j niti. Ko ga je zgrabil gospod Ti- Avtor je ostal neznan, ker so rdeči vojaki pokadili liste do četrti- vala 14 dni dopusta, — je zbad-jje le za javkal: ljivo pripomnila gospa Tirano. j — Pa nienda me ne mislite za- Gospodični Tirano so se malo daviti! nakremžila usta. t — Gabrijela, prinesi vrv! — Gabrijela, prepovem ti joka- samo Sest dni preko Z OGROMNIMI FARNEKI NA OLJE PARIS 4. DECEMBRA - 27. DECEM. FRANCE 8. jan. — 29. jan. MAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kab>n* tretjega razreda z umivalniki In tekočo vod« za S, 4 atl i oseb. Francoska kuhinja in plja£a. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI ACENTJE m, POROČILA STA SE, NE DA BI SE KDAJ VIDELA ti! — jo je stropro zavrnil oče. — V Parizu je tudi poleti lepo, saj imamo l»ois pred nosom. Vsako soboto se boš lahko za eno liro peljala na izpreliod. Toda žena mu je jezno presekala besedo in pristavila, da jc ona v interesu Gabrijeline bodočnosti drugače odločila. Končno se pa tudi ne morejo kompromitirati pred znanci. Tisti čas, dokler tra- •y-i i,...« . i , t» i * - i , - . dopust prospoda Tirano, in do- zi5rl je topo predse. — Ponavadi so vprizarjale ruske cannjct dosti manj hrupa, če jim je kak moški ugajal . se je obrnil proti Voronzovu, kot da lioče še enkrat preti svoje oče vspričo neizprosne resnice. — Mogoče nas hoče Katarina le plašiti. — Veličanstvo naj ne prezre položaja, — je odvrnil Voronzov za umišljeno. — Danes od sedmih zjutraj naprej jc Katarina na pohodu, s tremi jrardnimi polki, Preobraženski, Semcnov in lsmajlov, z ingermanlandskim* in astrahanskim polkom, gardo na konjih, ar-tilerijo in huzarskim polkom. V tem trenutku morajo biti že v Kor-kuli, eno uro od tukaj. — Prepozno. — je dostavil Gudovič. — Orožje mora odločiti. Peter je zrl zamišljeno ven, na blesteče se morje. Niti en oblaček ni plaval po vedrem nebu in le jata kakv je letala preko obzorja. Doljro je sledil njegov pogled jaderniei, ki je samotno jadrala proti za padu. Nato pa SO padle kocke. .Mrko je rekel: — Hitite grof. skušajte vse. kar je mogoče. In — je zaklical za grofom. — če bi se več ne videla Mihael llarionovič, — sprejmite mojo carsko zahvalo za vašo službo. Voronzov se je stresel, llotel je govoriti, povedati carju odkrito, da mu je ostal zvest, da je hotel najbojše. da pa je izpodletel ob samovoljnosti svojega gospodarja. Hotel se je zagovarjati, opravičiti, da je sedaj povesil roki. da je opustil kot izgubljeno ladjo, koje krmilo je bil o A' zadnjih mesecih obrnjeno na napačno stran. Se enkrat je hotel posvariti carja ter mu svetovati k begu. V istem trenutku pa je videl pred seboj moža. ki je bil car šele par minut in ki mu jc hotel poslati na krvavordeči blazini sekiro. — moža. kateremu je zaman žrtvoval svojo nečakinjo, ki je vzel nase madež ter izval srd čari nje. Sedaj je veljalo za vsakega, ki je dihal pod ruskim zezlom, le še eno: — lteši se. kdor se more! S trdno stisnjenima ustnicama se je Voronzov zadnjikrat priklonil pred carjem. Stopil je veil na teraso. Nobenega pogleda ni vrgel na izmučenega konja. Zasedel ga je ter oddirjal nazaj, na življenje in smrt, da se pokloni sainodržici. Prišla mu je nasproti trojka. Mogočno sta galopirala stranska konja trojke. Kancelar se je ozrl skozi okno. Njegov pogled je zapazil uniformo ter uganil v njej maršala, grofa Munnicha. V dvorani je prijela Elizabeta carja za roko. V , — Ce ti kaj veljam Peter. — ga je prosila, — potem beži. Pusti si osedlati konja ter odjahaj v Koenigsberg. kjer stoji trideset tisoč Prusov ali pa v Varno, — le beži. tako hitro kot moreš. Od ^ ar ne. kakih sto in petdeset kilometrov zapadno od Petro-grada, bi bila Petru odprta morska pot v Livlandijo in Pomorje, Jaha' " ' kler bo odsotna služkinja, bodo a lajte nazaj, [ prebili lepo doma za zaprtimi polbrat, z vso silo, za-', - • t t „ , _ ' „ km in bodo sli ven samo ponoči. Naj vsi mislijo, da so odpotovali. Njena sestra v Švici pa bo v njihovem imenu pošiljala razglednice nekaterim znancem in tako jih ne bo moralo biti jeseni pred njimi sram. — Dovolj žalostno. — je zbodla še enkrat. — igrati tako komedijo. a vedeli, da sem prinesla k hiši 00.000 frankov dote. Gospod Tirano je na te besede povesil glavo kakor krotek slon. Za en teden se je kazalo stanovanje gospoda Tirana pusto in prazno in zaprtih polken. Gluhi hišnici je bilo naročeno, da Tira-novi niso za nikogar doma ; oni sami pa so pridno pisaril i razglednice s švicarskimi pokrajinami, ki jih je potem sorodniea iz Sviee razpošiljala. Gabrijela, ki je imela pesniško žilico, se je izlivala v sanjavih frazah: — Kakšna tišina! Kakšen blagoslovljen mir! Koliko poezije v teh strmih dolinah. po katerih žubore srebrni potočki! Nič ne manjka naši radosti razen tla pogrešamo svoje drage prijatelje. . . — Pozdrav vsem. • je pisala gospa Tirano. — Hrana je izvrstna. Kako pametno sen naredila, da sem vzela seboj šal. ker so večeri hladni. Gabrijela i ma veliko uspeha, gore pa so lep še kot sem si predstavljala. — Gospod Tirano je potrdil vse z biro kratskim podpisom,- kateremu je včasih pristavil svoje mnenje: — Tukaj je lepo, ampak čez Pariz in dober biljard ga ni! — ne zvezka. Nedvomno je samo to. da je bila to nenavadno visoka o-seba. nemara kak veliki knez, ki je hladil s pisanjem svojo jezo. — Nikar me ne davite, saj se' Dnevnik vsebuje mnogo škandalov (lam. | jn žalostnih političnih dogodkov. Tat je mirno ponudil roke, da K. moral citati prav počasi ra-mu jih zvežejo. Gospod Tirano pa, (ji številnih francoskih stavkov, potem ko mu je pobral iz žepa vse Kmalu nato je bil poslan na služ-njegovo vlomilsko orodje, mu je bcn0 potovanje. Nosil je rokopis prisolil krepko zaušnico. |s scj,0j \n „H končno sklenil poko- — Zdaj pa marš na policijo* ati v ?r,zdu lia znanem kraju, Gabrijela, skoči po fijakerja ! j "*<% Gabrijela, ostani! — je seil; ]eta 1022. Zemlja je bila že ne voljno zapovedala gospa Tira-* zmrznjena. Da listi ne bi strohneli no. j jih je K. osušil, jih nato namočil a- v špiritu ter zaprl v steklenico. Zdaj je tudi gospod Tirano za- v špiritu ter zaprl popadel vso težo položaja in ves Zdaj živi K. že četrto leto na druse razburjen, je samo pokimal z jrrni kdneu Sibirije in ni bil več glavo. I seveda. . . Dobri prijate- v Trkutsku. Objavlja to zjrodbo v Iji in znanci bi izvedeli vse iz ča- listih ter prosi znanstvene urad«* sopisov, in oni bi bili razkrinkani, oziroma založbe, naj mu dajo mož-In zaprta polkna in razglednice iz UOst odkopati rokopis, če hočejo, Svicc. . . vse. . . vse. . . da bo objavljen. — Za vraga, kaj naj zdaj na-. - pravim s tem falotom * — Če pošteno obljubi, da ne bo FMOT? FRANCOSKEGA KON-več. .. i Z C L A NA KITAJSKEM — Hej, slišiš, ti cigan! Hajdi z. - vragom! Nočem, da se zdaj s te-' j7 Pekinga poročajo: Franco-boj ukvarjam! Ampak, če mi pri-' ke„a konzula v Lut.san-u Rober-deŠ še enkrat v roke. ti polomim ta so umoriH ob priliki avtomo-Vse kosti! biLskega izleta pri Langfou-u ro- Tat je bil spočetka začuden, na-j pal.j; Xjegovemu spremljevalcu in enkrat pa se mu je začelo svitati. j šoferju se je posrečilo pobegniti Očividno je. da spoštovani gospod: Kitajske oblasti so poslale za ro-Tirano ne želi imeti opravka s po- parjj bataljon vojakov, licijo. % - — Dobro. grem. ampak prej mi Rad bi izvedel za naslov svojega vrnite moje orodje! Gospod Tirano je samo pogleda! na svojo ženo. — Na. tu ga imaš! — In potem. . . potreboval bi malo denarja, da nisem zastonj potratil čas. Vsaj deset frankov. — Papa, daj mu teh deset frankov! — je šepnila s prosečim glasom Gabrijela. Nekoliko trenotkov pozneje je spremil sam gospod Tirano tatu do vrat. Potem pa je še za njim zaklical : — Ampak, da se mi ne boš pred prijatelji s tem pobahal! prijatelja ANTONA TURK. Slišal sem. da se nahaja v Camden on Gauley, \V. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi na: Tony Žagar, 988—67. St., Cleveland, Ohio. (2x 29.30) Cerkev sv. Roka na Dunaju je bila nabito polna, da so morali zapreti vrata. Pred oltarjem je klečala belooblečena nevesta, poleg nje pa avstrijski oficir. Razločno je bilo čuti vprašanje duhovnika: '' Gospod major Ilernau, vprašam vas kot namestnika vašega v Pernainbue-u se nahaja-jočegu brata, ali .ste trdo odločeni. Razločno .-e jc cul tu,li j odgovor neve.ste: "Da". Fritz Ilernau, nekdanji avstrijski oficir, se je po prevratu iz-sr-Iil ter si ustvaril v Pernambuc-u brezskrbno eksistenco. Sedaj je prišel nanadoma do prepričanja, da človeku ni dobro samemu biti. toda najlepše Američanke so se mu dozdevale manj mikavne kot dunajske devojčice in ker ni pustil na Dunaju nobene prijateljice. j^ naprosil svojega brata, naj mu kaj primernega poišče. Kmalu ga je spravil njegov brat v pismene stike /. brhko dunajsko deklico. Tekom časa je riara>la korespondenca me l Anierikanecm in Du-najčano v debele fascikle in končno je vprašal Amcrikaiicc go.spo-ilično Ilzo Kosehut nekega lepega dne, če ne bi hotela postati nje-' gova žena. llzi Kosehut se je zdelo končno že res nekoliko predol-) goča.suo, da bi dobivala od Ante-j rikanca vedno samo pisma, in pri-j .stala je — toda po l pogojem, da ] .se izvrši poroka na Dunaju, šc pred njenim oJhodom v Ameriko. : potom namestnika. Trenutno .se na haja na parniku, na poti v Am riko. | Rad bi izvedel za naslov JOŽEFA ŽOIvALJ. Pred G. leti sva bila skupaj v Mansfield. Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi poroča, ali bolje, če se sam oglasi. — Anton Kordiš, Camp 2, Lumberton, B. C., Canada. Prav vsakdo kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". Kako se potuje v NAPRODAJ HIŠA IN VRT na Verbovem pri Ilirski Bistrici. Vprašajte pri: Anton Stemberger, 5715 Prosser Ave., Cleveland, O. Za zaprtimi polkni so se hranili A DTEIiTISE in (JLAS NARODA ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 ccutov V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj. Je potrebno, da Je frou-Cen o potnih Ustih, prtllagl In drugih stvareh. \*Ble<1 naše dolgoletne JzkuSnje Vain mi za moremo dati najboljša pojasnila In prijjontfanio, ve«lno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrZavlJanl zamorijo potovali v stari kraj, toda pr< skrbeti si morajo dovoljenje a!i p« nnit ls Wash in slona, bodisi za eno leto all 6 mesecev in Be mora delati prošnjo vsaj en meneč pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. julija, 1926 se nikomnr več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posllec osebno, bodici v nsjbllžnji naselnl-Rki urad ali pa «a dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. Iz Juronla-vije bo prlpuSčenih v t*>m letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane. ki iele dobiti sem "tarifie ln otroke od 18. do 21. leta in p* za poljedelske delavce. Amerifiki džarljani pa sam o rej o dobiti sem iene ln otroke do 18. leta brez da bi MU »teti v kvoto, potrebno pa je delati profinjo v Washington. P redno potivsamete kaki korak, plSite nam. FRANK SAKSER STATE BANK « CORTLANDT ST.. NEW YOKK ROJAKI, NAROČAJTE 82 NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.