štev. 257. V Ljubljani, v četrtih, dne 1 revenbro 1901 Leto mu. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13 — za četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20*— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec ,, 170 Za poSilj. na dom 20 h na mesec Posamezne Stev. 10 h. SLOV Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklam acije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja Številka obsega 4 strani. "»C Državni zbor. Dunaj, 6. nov. Dve milijardi! Finančni minister dr. Korytovski je včeraj govoril o »dobrih časih«, v katerih živi Avstrija. Saj pa je tudi naša država od nesrečnega Brucka do leta 1887, ko je vodil avstrijsko finančno upravo dr. Dunajevski, imela 26 suhih let z redno sušo v državnih blagajnah. Dunajevski je bil prvi v ustavni dobi, ki je spravil v ravnotežje državne finance. In zopet je poljski finančni minister, ki se pohvali z ugodno bilanco ter nečuveno visokim prebitkom v letu 1906. Po proračunu za lansko leto ne bi iznašal prebitek v drž. upravi niti tri milijone. Včeraj pa je finančni minister iznenadil javnost, da mu je koncem minulega leta ostalo čistih 146 milijonov. Bilo je zlato leto avstrijske finance. Avstrija se sme ponašati pred vsem svetom z gospodarskim napredkom, ki ji zagotavlja tudi čim večji kredit. Največji prebitek je bil doslej leta 1895 v znesku 67 milijonov. Tudi leta 1905 so bili državni dohodki za 52 milijonov višji od izdatkov. Finančni minister pa je takoj dostavil z resnim obrazom: »Bodimo previdni in ne precenjujmo, ne preobložujmo svojih davčnih moči.« Ze za bodoče leto se izredno pomnože redni državni stroški, dasiravno letos ne končamo računov s tako ugodnimi uspehi. In če si ogledamo dolge vrste državnih izdatkov, moramo brez pomisleka pritrditi finančnemu ministru, da se je treba zavarovati za mogoča slaba in suha leta. Državni dohodki za bodoče leto se preračunavajo na 2135 milijonov. Nad dve milijardi! Človek skoraj ne more vrjeti očem. So, ki Avstriji v svoji gluposti ali politični strasti napovedujejo propad, prisilno likvidacijo. Bedaki! Države so stalnejše, nego človeška čustva, trdnejše, nego politični značaji. Avstrija se razvija, in bankerotni so le> oni, ki jo še vedno tlačijo na Prokustov kre-vet. L. 1868 so iznašali drž. stroški 641 milijonov kron, deset let pozneje 846 milijonov, leta 1888 že 1077, deset let pozneje 1494 in sedaj že nad dve milijardi. To je sicer veselo znamenje, da je zdravo državno telo navzlic raznim tnazačem in pa-darjem; vendar ne smemo prezreti, da je davčni vijak vedno silnejši in da je v mnogih slučajih opravičen rek: Fiscus rapax! Premoženje, imetje se množi le v ožjih, višjih krogih, dočim so delavski stanovi čež moč z davki preobloženi. V zadnjih 25 letih so direktni davki, če se porazdele na osebo prebivalstva, poskočili od 8 5 na 11 kron, indi-rektni pa od 175 na 25 kron. Res je, da s časom raste ljudsko blagostanje vobče, a to se zbira le v železnih blagajnah židovske plu-tokracije. Zato pač ne moremo odobravati, da finančna uprava zopet malemu možu nalaga večja bremena v obliki indirektnih davkov. Pokojni finančni minister dr. Kaizl v Thu-novem kabinetu je s § 14. zvišal davek od sladkorja, petrolja itd. ter tako revežu podražil vsakdanje itak revno življenje. In za bodoče leto narastejo užitninski davki zopet za 10 milijonov. Država brez socialne politike slabo gospodari ter živi, kakor zapravlji-vec. Le pametna, času primerna politika, ki hoče in more nižjim stanovom olajšati vsakdanji boj za obstanek, more pospeševati tudi državni blagor. Zato veljajo tudi naši finančni upravi »mutatis mutandis« besede finančnega ministra: Nessuno, maggiore dolore! Ministrska kriza. V trenotku, ko bi moral avstrijski državni zbor govoriti resno besedo z Madjari, se krha na levi in desni, pa tudi v kabinetu. Vzrok te zmešnjave pa niso toliko stvarna in načelna nasprotja, marveč osebne antipatije, zavist in druge enake slabosti, ki kakor jurčki rastejo v parlamentarnem ozračju. Baron Beck hoče in mora dobiti zanesjivo večino za avstro-ogrsko pogodba. Danes pa je ta večina še dvomljiva. Kot previden taktik je ministrski predsednik že pred tedni potrkal na vrata češke zveze ter vprašal, kako in kaj. Jasnega odgovora pa še danes nima. Izvedel je le toliko, da češki agrarci kot najmočnejša češka stranka ne privoščijo mladočehom dveh ministrskih sedežev. Posledica je bila, da sta dr. Fort in dr. Pacak podala demisijo. Baron Beck, hoteč varovati »status quo«, je pozval češko zvezo, naj mu imenuje dva nova sposobna moža. Sedai so se pričele intrige. Po dolgih posvetovanjih so češki poslanci naznanili baronu Becku, naj vladarju predlaga poslanca Prašeka za poljedelskega ministra, dr. Pacak pa naj šc nadalje ostane češki mini-ster-krajan. Sedaj pa so zdivjali liberalni Nemci, osobito pa nemški agrarci, ki imajo kar tri kandidate za poljedelskega ministra. Nemško-narodna zveza je včeraj naznanila baronu Becku, da odločno ugovarja imenovanju poslanca Prašeka za poljedelskega ministra. Stvarnih razlogov pač nimajo za svoj ugovor. ker je z narodnega stališča trgovinsko ministrstvo, ki je sedaj še v čeških rokah, veliko večjega pomena, nego poljedelsko. Pra-šeku očitajo, da je bil tambor pri vojakih, da slabo govori nemški itd. Sama osebna zavist! Zmešnjava pa bi se bila še poravnala, ko bi baron Beck ne bil priporočal dr. Kramara za načelnika nagodbenemu odseku ter tako nehote ne preprečil izvolitve dr. Witteka, ki je bil kandidat krščanskih socialcev. Pa so možje tudi čudni! Zakaj pa se ne pomenijo v tako važnih taktičnih vprašanjih. Krščanski socialci so bili torej jako razburjeni ter se pridružili nemškim liberalcem pri demonstraciji proti Prašeku, v istini pa proti baronu Becku. Ta v dogovoru z mladočehi ponudi včeraj poslancu Prašeku mesto češkega ministra. To je bila zopet nova napaka. Mladočeški poslanci so vedno naglašali, da mora biti češki minister-krajan mož širokega obzorja, ki po zna vse češke potrebe in zahteve in ima tudi vse zmožnosti, da z uspehom zagovarja te zahteve v kabinetu ter drži ravnotežje z nemškim ministrom. Sedaj pa naj Prašek zasede mesto Pacakovo. Ta nedoslednost opravičeno jezi češke agrarce. Danes se situacija ni prav nič izpremenila. Ako se hitro ne poravna delna ministrska kriza, utegne nastati splošna zmešnjava nad zmešnjavo. Največja napaka takozvanih politikov je neodkritost. Kdor je najzvitejši lisjak, ta je najslavnejši politik. De gustibus non disputan-dum. Vsakemu ukusu ne prijajo lisjaki. Ali more resen človek hvaliti može, ki bi radi pograbili vso oblast, toda brez najmanjše odgovornosti. To so mameluki — javnega mnenja. In ta lisičja lastnost provzroči raznotere krize . . . Cehi in ministrska kriza. Včeraj zvečer so imeli češki agrarni poslanci sejo. Izjavljajo: Postransko je, če postane naš načelnik minister, ker zahteva stranka predvsem narodne zahteve. Zdaj, ko ugovarjajo nemške stranke, je glavna stvar, da postane minister kak češki agrarec. Prašek je izjavil, da ne more sprejeti mesta češkega ministra-rojaka. Češki agrarci napadajo mla-dočehe, ki so se dogovorili ž njimi v Pragi in zdaj na Dunaju zahtevajo zase trgovinsko ministrstvo. Mladočehi so zborovali dopoldne. Razpravljali so o položaju in pa, naj se Ii izjavi klub za mesto ministra-rojaka ali za trgovinsko ministrstvo. V prvem slučaju bi ostal Pacak na svojem mestu, v drugem ima pa največ upanja dr. Fiedler, da postane trgovinski minister. Definitivnega pa češki klub ni sklenil ničesar. Odloči se najpreje skupni nastop čeških strank in na se ravna z ozirom na vladno postopanje. Glede na imenovanje čeških ministrov se sklene, da se prepusti odločitev agrarcem, da ne bodo imeli povoda izjavljati, češ, da so jim prečrtali mladočehi načrte. Ce vztrajajo agrarci, da postane Prašek poljedelski minister, se zadovoljujejo mladočehi z ministrom-rojakom, v nasprotnem slučaju pa reklamirajo zase trgovinsko ministrstvo. Poizkusi Beckovi, da bi se dobil z ozirom na nemški odpor Prašekovi kandidaturi kak drug izhod, se niso posrečili. Češki agrarci so neotnajani v svoji zahtevi. Popoldne se je posvetoval Beck s Kramarem. Po seji nagod-benega odseka so se posvetovali voditelji čeških strank. Izkazalo se je, da so vse češke stranke složne glede na Prašckovo imenova- nje za poljedelskega ministra. Hruban je rekel po seji: »Jako oblačno; ni pa izključeno, da kmalu zašije soince.« Jutri se podajo češki voditelji k Becku. Tudi je napovedana za jutri seja češkega kluba, ki se je udeleže tudi nekateri člani praškega niladočeškega izvr-ševalnega odbora. »Union« piše: Beck bi bil moral danes zvečer odgovarjati voditeljem čeških strank, če da češkim agrarcem na razpolago poljedelsko ministrstvo ali ne. Posvetovanje je pa odpadlo, ker je naznanil Beck češkim voditeljem, da jim še ne more odgovoriti. Beck se pogaja z nemškimi krščanskimi socialci in z nemškimi nacionalci glede na Prašekovo kandidaturo. Kriza je rešena, če odpravi odpor proti Prašekovemu imenovanju. Ako pa krščanski socialci in po grofu Auerspergu nahujskani nemški agrarci ne odnehajo, se ne ve, kako da se končajo sedanje zmešnjave. Javna tajnost je, da daje nastop proti Prašeku zaželjeno priliko, da se naskoči Beckova pozicija. Močna krščansko-socialna stranka resno misli na to, da prime v ugodnem trenotku vladne uzde in poizkuša kot državna stranka rešiti narodno vprašanje. V neobveznih razgovorih se je že delalo na ustanovitev večine. Jedro bi tvorili na levici krščansko-socialna stranka in nemško-narodna zveza ter Italijani, na desnici Poljaki, Jugoslovani in Rumunci. Pridobila bi se tudi večina čeških poslancev za ta načrt. Prvi pojav te bodoče večine je spojitev krščanskih socialcev z nemškimi nacionalci. Mogoče, da zadržuje krščansko - socialno stranko še rešitev pogodbe, a ko se ta reši, bo odločno zahtevala svoj del pri vladi. Nemške stranke iti ministrska kriza. Krščanski socialci so se pečali z zadevo, da zahtevajo zase dvoje ministrski mesti. Za Gessmanna zahtevajo trgovinsko ministrstvo, drugo ministrstvo je pa delavsko, ki se v kratkem ustanovi. Določen je za delavsko ministrstvo že delokrog in izbrani vodilni uradniki. Nemški agrarci in druge nemške stranke izjavljajo, da hočejo izvajati skrajne posledice, ako postane Prašek poljedelski minister. O položaju med nemškimi strankami piše Der-schattovo glasilo: Nemške stranke niso zavzele stališča. Pogodbeno vprašanje se smatra za skupno zadevo levice. Beck lahko ve, kaj ga čaka, ako še zapostavlja Nemce. Zato je najbrže obiskal Beck danes Luegerja. Prva seja nemškega izvrševalnega odbora bo v petek. Ministrskemu predsedniku gotovo ni prijetno, da Nemci hladno sprejemajo njegove poizkuse za pogodbeno večino. Pripiše pa naj to Beck samemu sebi: Storil ni ničesar, da si pridobi zaupanje Nemcev. Obrnil se je marveč na desnico in ustvaril položaj, ki le otežuje razvoj parlamentarnih razmer. Neprevidno je bilo, da se je prišlo na prilog češke stranke z nemogočimi zahtevami. Ko je lovil lira Preprečeni škandal g kneževini 0.. (Angleški spisal C. Doyle.) I. Ker sem se pred nedavnim časom oženil, svojega prijatelja Sherlocka Holmesa več tednov nisem videl. Moja sreča je bila v ožjem domačem krogu popolna, kakor je to pri vsakem običajno v začetku rodbinskega življenja. — Holmes pa se je rad izogibal družbi. Prebival je še vedno v najinem starem stanovanju v Bakerski ulici, zakopan med starimi knjigami in je takorekoč plaval med umetnim uspavanjem in vzbujajočo se energijo svoje bistroumne narave. Njegovo glavno zanimanje je bilo še vedno v razmotrivanju hudodelstev in zločinov; njegova izvanredna sposobnost, predvsem pa nenavadna spretnost v opazovanju ste pomagali, da jc čestokrat našel pot do rešitve tajnosti, o katerih je policija že davno izgubila vsako upanje. — Le včasih sem čul, da se ie govorilo o njegovem delovanju. — Cul sem med drugim, da je bil pozvan v Odeso v zadevi umora Trepova, in naposled o neki zadevi vladarske rodbine ho-landskc, v kateri je na sijajen način dokazal vso svojo spretnost. Nekega večera, bilo je 20. marca I. 1888., peljala me je pot slučajno v aBkersko ulico. Začel sem namreč zopet izvrševati zdravniško prakso in se ravno vračal od svojega poklica. Ko sem se bližal dobroznani hiši, se nisem mogel ubraniti hrepenenja, da obiščem Holmesa ter izvem, s katero zadevo se baš sedaj peča. Vedel sem, da njegov izborili talent nikdar ne počiva. Njegovo stanovanje je bilo razsvetljeno in ko sem se ozrl na okno, sem videl tudi senco njegove suhe in visoke postave. Z rokami na hrbtu in povešeno glavo, jc korakal z urnimi koraki semintja po sobi. Le predobro sem poznal njegove navade in sem takoj vedel, da se gotovo peča s kako zadevo. Brezdvomno jc bil na sledu kaki novi zago-netki. Pozvonil sem in kmalu sem bil v sobi, v kateri sva prej bivala skupaj. Njegovo obnašanje je bilo .nravno prisrčno. Sicer to ni bila njegova navada, vendar pa se mi jc zdelo, da ga ie veselilo, ker me jc zopet videl. Izpregovoril je komaj besedico ter mi s prijaznim namigom velel sesti v naslonjač, ponudil mi je smodke ter pokazal v kot na omarico z likerji. »Kakor vidim, ti zakon dobro de,« jc pričel. »Menim, da si pridobil na teži sedeminpol funtov, odkar sem te zadnjič videl.« »Ravno sedem,« sem mu odgovoril jaz. »Res? — No, mislil sem nekoliko več. Pa samo nekoliko več, Watson. — ln prakso izvršuješ zopet, kakor vidim. Tega mi šc nisi povedal, da se nameravaš zopet upreči.« »Od kod torej veš to?« »Sai vidim, namreč izvajam. Tudi to vem, da si bil nedavno ob nevihti zunaj, in pa da imaš jako nerodno in zanikrno hišino.« — »Toda. dragi Holmes,« sem vzkliknil, »jenjaj vendar! Pred nekaj stoletji bi te bili gotovo na grmadi sežgali. Res sem bil pretekli četrtek zunaj mesta, odkoder sem sc vrnil do kože premočen in ves umazan; toda ne morem pojmiti, odkod ti to izvajaš, ker sem se takoj preoblekel. In moja hišina jc v resnici nepoboljšljiva. Moja soproga ji je že odpovedala. Toda za vse na svetu, kako moreš to vedeti ti?« Smejal se je sam pri sebi ter mel svoje drobne, koščene roke. »To je popolnoma enostavno.« zavrnil mp je Holmes; »samo pogledati mi je treba, pa vidim, da je notranji del tvojega čevlja in sicer usnje ob podplatu ix>škodovano in ob-drgnjeno. To jc pa le takrat mogoče, kadar hoče kdo brez pazljivosti obstrgavati blato ob šivih podplatov. Odtod moje oboje domnevanje, da si bil ob slabem vremenu zunaj in pa da moraš imeti najslabši vzor londonskih poslov za hišino. Kar pa se tiče tvoje zdravniške prakse, moral bi biti pač malo bistroumen, čc bi takoj ne pogodil, da gospod, ki diši po jodoformu in ima na prstu črno znamenje, katero jc povzročil peklenski kamen, ni drugega kot praktičen zdravnik.« Moral sem se smeiati, ker mi jc vse to s tako lahkoto vrstoma našteval. »Ce poslušam tvoja logična izvajanja, zdi se mi vse tako smešno enostavno in zdi sc mi, da bi bilo to tudi meni lahko rešiti. — Vendar me preseneti vsak dokaz tvojega bistroumja iznova, dokler mi ne pojasniš cele zagonetke. In jaz \ endar vidim ravno tako, kakor ti.« — »To jc res,« tnc je zavrnil Holmes, prižgal smodčico ter se naslonil v naslonjač. »Vidiš pač. toda nc opazuješ. Razlika je očividna. Tako n. pr. si že mnogokrat videl te stopnice, ki drže iz veže v to-le sobo.« »Gotovo mnogokrat.« »Kolikokrat meniš?« »Brezdvoma že več stokrat.« »Potem mi pač lahko poveš, koliko jih je?« »Koliko? — Ne, tega pa res ne vem.« »No, torej: videl si, a ne opazil. To jc ono, kar menim jaz. Jaz popolnoma natančno vem, da ima celo stopnjišče sedemnajst stopnic, ker jih nisem samo videl, ampak tudi opazoval. A propos, ker mi je znano tvoje zanimanje za kriminalne zadeve. — saj si že par mojih slučajev opisal, — zanimalo te bode gotovo tudi to-lc.« — Dal mi je pok) debelega rožnobarvnega papirja, ki ie ležal razgrnjen na mizi. — »To pisanje sem ravnokar prejel pošti. - Prosim te, čitaj.« Pismo je bilo brez datuma in brez podpisa ter se je glasilo: »Nek gospod želi v zelo važni zadevi govoriti z Varni. Obiskal Vas bode danes zvečer ob tričetrt na osem. Kar ste nedavno storili neki evropski vladarski rodovini, dokazuje, da sc Vam lahko zaupajo stvari največjega pomena. — To se nam je vsestransko zatrjevalo. — Prosim torej, da me pričakujete ob določeni uri doma in da si ne tolmačite napačno, čc bo nosil obiskovalec masko.« »V tem tiči neka skrivnost,« sem pripomnil jaz. — »Ali si moreš to žc na kak način tolmačiti?« »Doslej mi manjka šc podatkov, na katere bi sc naslanjal. Velika napaka pa bi bila, če bi brez teh mogel kai sumiti ali sploh začeti. Beck češke stranke, je postal sam vjetnik čeških zahtev, Nemških strank, ki imajo v kro-ninem svetu svoje ministre, Beck ni pri tej zadevi vprašal za svet in zato nimajo povoda, da rešijo vjetnika. Prisiljene pa tudi niso, da kaj store, dokler se ne odloči, če šc lahko Beck reši samega sebe ali če bo moral plačati odkupnino, ki jo zahtevajo Čehi. Odločitev še ni padla, a mora v kratkem pasti, ker počasna kriza zada smrtni udarec celemu zistemu. Nemci pa niso zadovoljni zgolj s Prašekovo kandidaturo. Vznevolja jih imenovanje sodnikov na Češkem, vporaba poslovnega jezika v zbornici in v odsekih, počehovljenje trgovinskega ministrstva in dogodki pri sestavi pogodbenega odseka proti Beckovi vladi. Dasi so nemški ministri v seji nemških strank marsikaj pojasnili, so Nemci le še na straži. Najmanjši korak od programa, po katerem so vstopili v ministrstvo Nemci, odloči Beckovo usodo. Pri seji nemške devetorice so bili navzoči tudi ministri dr. Dcrschatta. Marchet in Prade. Sklenili so. da naj glede na nagodbo stopijo v zvezo s kršč. soc. stranko poslanci Chiari, Gross, Peschka in Sylvester. Deseto-rica izvrševalnega odbora nemških strank ima se.;o v petek. Neki član nemške desetorice je izjavil, da je povzročila češka kriza počasi splošno krizo, ker Poljaki in Nemci niso mogli pripustiti, da se reši kriza brez njih. Nemške agrarce je razburilo, ker ravno radi poljedelskega ministra nemško-nacionalni in kršč. socialni agrarci nočejo pripustiti, da postane poljedelsko ministrstvo politični trgovski predmet. Napake, ki so se napravile na poti k pogodbi, se ne bodo dale popolnoma odpraviti, ker tiči glavna napaka v tem, ker niso pred pogodbenimi pogajanji preosnovali vlade. Beck bi bil moral preje že računati s strankami, predno je predložil zbornici pogodbo. Zamud.1 je Beck tudi, ker ni razpustil češkega deželnega zbora. Težavno jc ustvariti modus vivendi med posameznimi češkimi strankami. Če se posreči Becku, da zniža češke zahteve na minimum, je mogoča rešitev krize, če se mu pa to ne posreči, sledi dernisija celotne vlade. Nemški krogi sodijo, da mogoče odstopita dr. Derschatta in Prade. Kršč. socialna zveza je zborovala danes dopoldne in zvečer. Dopoldansko sejo je vodil Oessmann. Razpravljali so o volitvah v vinogradniški kulturni odsek, o volitvi načelnika v davčni in socialnopolitični odsek. Zvečer je vodil klubovo sejo dr. Lueger sam. Začetkom seje je poročal dr. Lueger klubu važne stvari. Nato so pričeli razpravo o pogodbi. Pogodbeni odsek. Današnjo sejo vodi načelnik dr. Kramar. Izvolijo se podnačelniki in sicer dr. Lecher, Olabinski in Ploj. Otvori se splošna razprava. Lecher (nemški naprednjak)naglaša, da po-menja. pogodba odločilni korak na poti k polni ločitvi. Definitivno so zapustili tla dualizma iz 1. 1867. Govornik zahteva odpravo S 14. Poživlja končno ministrskega "■"^—''nika, da naj ne smatra politike za osebno, marveč za načelno vprašanje. Govorila sta še dr. Schle-gel in nemški agrarec knez Auersperg. Za avditorske aspirante. se uloži v petkovi zbornični seji interpelacija na minstrstvo deželna brambe, ki zahteva, da naj se nakaže avditorskim aspirantom, ki služijo že nad tri leta in so napravili sodno izkušnjo, s 1. januarjem popolna porodniška plača. Odvetniške želje in pritožbe. Sylvester, Pražak in Duleba so naznanili danes pravosodnemu ministru želje in pritožbe odvetniške poslanške zveze. Minister je odgovoril, da ni opustil misli glede na izpopolnitev najvišjega sodišča. Akti se nahajajo sedaj v fin. ministrstvu. Rešitev hoče tudi po- Nehote bi na goli teoriji začel potem graditi dejanja, mesto da bi postopal ravno obratno. — Toda, kaj pa. sklepaš ti iz pisma samega?« Pregledoval sem natančno papir in pisavo. »Pisalec živi brezdvoma v zelo dobrih gmotnih razmerah,« sem začel in poskušal obnašanje svojega prijatelja v takih slučajih kolikor mogoče natančno posnemati. »Papir je dragocene vrste in posebno močan.« »Popolnoma pravilno,« je pritrdil Holmes. »Predvsem ni angleški izdelek. — Poglej ga proti luči.« — Storil sem in videl na levem kraju vtisnjeno znamenje E. in C., v desnem voglu pa meni neznan grb. »No, kaj sklepaš iz tega,?« me je vprašal Holmes. »Levo je znak tovarne.« »Dobro; ampak desno?« »Grb, kot tovarniško znamenje, tega pa res ne razumem,« sem odgovoril. »Ker imam tudi do takih stvari posebno veselje, ti tudi to lahko pojasnim,« je dejal Holmes. »To je grb kneževine O......« »Tovarnar je torej dvorni založnik,« sem pripomnil jaz. »Tako je. — ln pisalec tega pisma je Nemec. — Ali nisi opazil njegovega sloga? »This account of you we have from ali quar-ters received«. Francoz ali Rus bi tega nc bil pisal, le Nemec je tako nevljuden proti svojim glagolom. Kaj porečeš na to?« Oči so se mu svetile in vlekel je smod-čico ter puhal zmagoslavno oblake dima. »Sedaj nama le še preostaja, da poizveva, kaj ta Nemec hoče, ki piše na tak papir tujega izdelka in ki hoče ostati nepoznan ter se zato predstavlja maskiran. Če se ne motim, prihaja že sam. da odgrnc zagrinjalo. ki zakriva skrivnost.« (Dalje sledi.) spešiti. Tudi na ostale zahteve je dal povo-ljen odgovor. AVSTRIJA. Cesar. Cesar je zaslišal včeraj dopoldne vojnega ministra fcm. Schonaicha,. popoldne pa v pet-četrturni avdijenci notranjega ministra Bie-nertha. Italijanski visokošoleL Italijanski visokošolci so se predstavili včeraj poslancu Conciju, ki je obljubil, da hoče podpirati zahteve italijanskih visokošolcev glede na italijansko vseučilišče. Zopet razburjeni Nemci. Poroča se, da postane drugi podpredsednik češkega deželnega šolskega sveta češki dvorni svetnik Villany. To je nov češki uspeh, ki Nemce zelo jezi. t Suess. Umrl je bivši državni poslanec in voditelj nemških liberalcev jud Suess generalni svetnik avstroogrske banke, star 74 let. Poneverjenja pri ravnateljstvu državnih železnic v Stanislavu. Zaprli so juda Brilla, ki si je iz ponever-jenega denarja pri ravnateljstvu državnih železnic v Stanislavu zgradil veliko hišo. Izpremembe vojaških poveljništev. Poveljništvo kavalerijske divizije v Lvo-vu se premesti v Požun; poveljništvo 18. kavalerijske brigade se premesti iz Zloczowa na Dunaj. Opustili so načrt, da premeste 2 eska-drona 4. dragonskega polka v Inomost. ZMEŠNJAVA V ČEŠKEM TABORU. Ministrska kriza je provzročila veliko zmešnjavo v češkem taboru, ako ni kriza sama posledica te zmešnjave. Boj vrši med agrarci, najmočnejšo češko stranko, in med mladočehi. ki so doslej vodili češko politiko. Kakor je vlada začela ponujati agrarcu Prašeku ministrski portfelj, so »Narodni Listy« zagnali klic: Beckova pogodba je za nič, ves češki narod v opozicijo! Vsi uradi so prenapolnjeni z nemškim uradništvom. Čast češkega naroda zahteva najstrožjo opozicijo itd. Agrarci pa ravno zdaj čutijo tako malo veselja do opozicije ,kakor so je prej mladočehi, ko se jim je še dobro godilo. »Mi smo tudi pripravljeni k ostrejši opoziciji,« odgovarja agrarno glasilo, »a ta opozicija ne sme biti le prazna in frazerska, ampak mora imeti pred očmi gotove cilje. Kdo pa je prvi iznašel geslo pozitivne politike? Dr. Kramar, oziroma mladočeški klub. Kdo je podpisal, ne da bi vprašal narod, avstro-ogrsko nagodbo brez vseh poroštev? Mladočeška poslanca dr. Pacak in dr. Fort! Kdo je prišel v Prago alarmirat agrarne poslance in zahtevat od njih in njihove stranke, da naj vstopijo z mladočehi v večino in tako podprejo ministrstvo? Mla-dočeh dr. Fort, ki mu je pri tem ves mladočeški štab mrzlično pomagal! In kdo je pri tem najbolj podpiral mladočehe in nas rotil, da naj gremo ž njimi? I nu — »Narodni Li-sty«! Agrarno glasilo prorokuje niladočehorn, da bodo na ta način izgubili zadnji košček svojega kredita. Poslanec Prašek je kmet, bivši vojaški bobnar. Njegova žena ie priprosta kmečka hčerka, in če zna že on nemško samo toliko, da se z vso težavo izrazi, zna ona še manj. Mladočehe skrbi, kako bo ta par reprezentiral češko inteligenco na dvornih plesih, ako postane Prašek ekscelenca in njegova ženka — ministrica! OGRSKA. Burna seja v ogrskem državnem zboru. V seji dne 6. t. m. naglaša Rumuncc Pe-trovicz, da ie narodna enotna Ogrska nemogoča. Absorbirale bi se ostale narodnosti, kar ni le krivično, marveč v sedanjih časih tudi nemogoče. Predsednik podeli hrvaškemu poslancu Tuškanu besedo. Kar zakliče na galeriji neki urar: »Nc poslušajte teh ljudi! Izdajalci so domovine. Ne zastopajo hrvaških, marveč koristi dunajske kamarile.« Predsednik prekine sejo. Urarja so medtem odvedli v kvesturo, kjer se ie izkazalo, da jc blazen in da je že enkrat tako nastopil v zbornici pred mesci. Ko sc zopet otvori seja. govori Tuš-kan hrvaško. Izjavlja, da ne zaupa vladi, ki je imenovala za hrvaškega bana Rakodczaya. Odklania odločno očitanja, češ, da je hrvaška stranka prava veleizdajska. Možje, ki so napravili strankin program, so naglašali potrebo sporazumljenja z Ogrsko. Samostojna Hrvaška v zvezi s samostojno Ogrsko bi bila najboljša obramba proti pangermanizmu. Govorita nato hrvaška poslanca Cerovac in Modu-san o hrvaških pritožbah. Predsednik ju večkrat opominja, naj se držita bolj dnevnega reda. Supilo zakliče: »Saj nismo v šoli!« Predsednik ga zato pozove k redu. Nato govori Košutovcc Visontai, ki očita Hrvatom, da se nc sramujejo konspirirati odkrito s sovražniki države. Hrvati burno ugovarjajo. Predsednik pravi, da naj gospodje Hrvati rešpek-tirajo ogrske govornike. Visontai: Ne sramujejo sc in se sestanejo v glavnem ogrskem mestu s sovražniki države. Hrvati ugovarjajo. Visontai: Nesramno je . . . Predsednik ga ukori. Visontai: ... da sprejmejo v glavnem mestu člane avstrijskega državnega zbora in javno proglašajo, da hočejo vrniti obisk. V Evropi ni parlamenta, ki bi trpel tak napad na lastno državo. Supilo: »Naše pravice sc morajo spoštovati.« Košutovca Markosa, ki dela neprestano medklice, pozove predsednik dvakrat k redu. Visontai: »Ne čudim sc Supilu. da je drzen dovoli in sc veže z avstrijskimi sovražniki, ker ni ogrski državljan.« Supilo: »Lažnjivec!« Predsednik ukori Supila. Kon- čno poživlja Visontai predsednika, kaj hoče storiti, da ne bodo Hrvati in narodnosti preprečile vsako uspešno delovanje postavodaje. Predsednik Rakovszky izjavi, da se posreči modrosti poklicanih faktorjev in ogrski posta-vodaji, da se ne krši ustava in da bo ogrska zbornica varna pred vsakim napadom. Prihodnja seja danes. Ogrsk imunitetni odsek proti Vajdi in Po-točnjaku. Glede na imunitetno zadevo Rumunca Vajde je izjavil odsek, da se je kršila njegova imuniteta, ko so ga izrinili iz dvorane. V Po-točnjakovi zadevi so sklenili predlagati zbornici, da naj ga izključijo od 30. sej, ker večkrat ni ubogal predsednika. Na vabilo odse-kovega načelnika, da naj se Potočnjak udeleži seje, je ta odgovoril, da odklanja vabilo, ker odsek ni kompetenten, da razpravlja o zadevah hrvaških poslancev, ker so hrvaški poslanci v razmerju enote v skupnem državnem zboru. Proti slovaškemu župniku Hlinki. Budimpeštanski listi pišejo, da je Hlinka v zvezi z vseslovanskim gibanjem na Zgornjem Ogrskem. V finančnem odseku ogrske zbornice je glede na to Wekerla interpeliral neki poslanec. Wekerle je odgovaril, da hoče proučiti , kako naj bi se dosegla izročitev župnika Hlinke, ki je zdaj v Pragi. Če ostane prošnja za izročitev nerešena, dobi že vlada sredstev, da onemogoči Hlinki agitacijo v Avstriji. Hlinka so obsodila ogrska sodišča v drugi in-štanci že v poldrugoletno jsčo. Razsodbe tretje inštance še ni. Nova organizacija ogrske kronske straže. Cesar jc pritrdil novi organizaciji ogrske kronske straže. Organizacijo izvedejo prihodnje leto. Koalicija in pogodba. V ogrski koaliciji se deluje na to, da se udeleže vsi poslanci koalicije glasovanja o pogodbi. Narodni poslanci nameravajo namreč predlagati glasovanje po imenih. Ljudska stranka zato zahteva, da se glasovanju ne sme odtegniti noben član koalicije. BALKAN. Krvave volitve v črnogorsko skupščino, i—» Obsedno stanje v Grahovu. Poročajo, da so med 64 volivnimi okraji. izvedli volitve le v 17 okrajjh. Knezovi pristaši so došli k volitvi oboroženi s puškami in so odgnali opozicionalce. Povsod so bili krvavi tepeži. Zvečer pred volitvijo je zaprla vlada vse ugledne opozicionalrte voditelje. Bivši narodni ministrski predsednik Radovič je ušel, da ga niso zaprli in se skriva ob turško črnogorski meji. Obmejni rodovi so vedno bolj nezadovoljni. V Grahovu je proglašeno obsedno stanie. Okradeni makedonski vstaški odbor. V Sofiji vzbuja splošno pozornost, ker je bilo ukradenih makedonskemu odboru 500.000 frankov. Voditelj bolgarskega makedonskega odbora je zaupal dvema svojima prijateljema v Makedoniji, ki sta pa pobegnila z denarjem v inozemstvo. t Todorovič. Umrl je v Belgradu ugledni srbski časnikar Pera Todorovič. NEMČIJA. Sodna razprava Biilow-Brand. Dne 6. t. m. je berolinsko drugo kazensko sodišče št. II. razpravljalo o kazenski zadevi med nemškim držav, kancelarjem Biilo-\vom in pisateljem Brandom, ki je obdolžil Bii-lowa nenravnega občevanja. Zaslišan je bil kot priča državni kancelar Biilow sam, ki je zavrnil očitanja kot neresnična. Brand je pustil po svojem zagovorniku izjaviti, da obžaluje napade na Biilo\va, ker se je prepričal, da niso resnični. Sodišče je obsodilo Branda v poldrugoletni zapor in so ga takoj aretirali, da ne pobegne. Nemški državni in pruski deželni zbor. Nemški državni zbor ima svojo prvo sejo 22. t. m. Pruski deželni zbor je sklican na 26 .t. m. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Nemška vlada se pripravlja za državno-zborsko zasedanje. Razpravlja se o postavi glede na nakup poljskih zemljišč. Uvesti hočejo tudi postavo o shodih tako, da se prepu-ste le shodi v takih jezikih, ki jih razume policija. OBRAVNAVA PROTI NASIJU. R i m. Obravnava proti Nasiju se je pričela. Okoli palazza Madarna je polno senatorjev, poslancev in uradnikov, ki so klicani za priče, večinoma vsi v cilindrih. Občinstvo pritiska v množicah. Na obtožni klopi sedita Nasi in Lombardo. Pri'sestavi sodnikov so trije senatorji odklonjeni. Bivši učni minister Nasi, obtožen poneverjenja, taji krivdo in dolži druge, posebno poslanca Saporita, graja preiskovalne sodnike. O potovanju v Benetke, za katero si je zaračunal veliko svoto, ne more dati pojasnil. Drugo da jc vse pretirano in izmišljeno. Nasi si je bil sestavil cclo družbo, s katero jc poneverjeval v ministrstvu tako, da bi drug drugega krili. Tajnika si je izbral svojega sorodnika Lombarda. Glede 5000 lir, ki jih je vzel nekoč za »razne izdatke«, pravi Nasi, da vsi ministri delajo tako. Nasi govori čez dve uri. Nunzia Nasija dolže, da je s svojim tajnikom Lombardom poneverjal na ta način, da sta izdatke, ki sta jih vknjižila na druge naslove, porabila za druge namene, veči- noma zase ali za svoje prijatelje. Vsote, ki so vknj.žene kot podpore za ljudske učitelje, umetnike itd. niso šle v te namene, posebno umetnine je Nasi kupoval z državnim denarjem zase. Visoke so svote za uradna potovanja Nasijeva, ki so se izplačale kar na Lombardo vo besedo. Za stroške poštne korespondence si je zaračunal minister Nasi v dve in pol letih 28.242 lir. Za »podporo ljudskim učiteljem« se je izdalo 212.183 lir, a sumljivo je, da na pobotnicah podpisi kažejo skoro isto pisavo. Kot »stranske stroške« sta vzela Nasi 2500 in Lombardo 4000 K kar na pobotnico. Iz kraljevega bakroreznega kabineta so na Nasi.ievo povelje vzeli podob za 6712 lir, in se ne vč, kam so te stvari prišle. Za vezavo knjig v svoji lastni knjižnici v Trapaniju je vzel Nasi iz državne blagajne 15.053 lir. Domače pohištvo sta si dala učni minister in njegov tajnik napraviti na državne stroške. Bila je najprej izvoljena parlamentarna komisija, ki je preiskovala Nasijeve tajnosti. Nasi in Lombardo sta se oba z begom umaknila preiskavi. Nasi je framason in se ima le loži zahvaliti za svoje službe in zaslužke. Ko je začelo preveč smrdeti, ga je pred kratkim framasonska loža izključila. Čez tri leta preiskav sta prišla Nasi in Lombardo slednjič pred porotnike. Dnevne novice. -i- Plantanu v odgovor. Ker notar Plantan ni mogel najti dovolj svojih lastnih zaslug za Belokranjsko železnico, je začel obirati druge. Pojasnili smo že včeraj, kako ne-osnovano je napadel gospoda poslanca Šuk-ljeta. Popolno jasnost pa daje sledeče pismo, ki smo ga dobili danes: Ruprečji vrh. P. Novomesto, 6. nov. Slavno uredništvo »Slovenca«! Smatram za svojo dolžnost, da pojasnim javnosti nekatere točke, katere je »Slov. Narod« v svojih zadnjih uvodnikih izrabil, da ie vrgel v gospoda dvornega svetnika Šukljeta obrekovalna očitanja. Bivši poslanec Plantan se je obrnil leta 1905 do mene ter mi sporočil, da je govoril z ministrom o izdelavi novega normalnotirnega pred-projekta za Belokranjsko železnico; prosil me je, naj mu prepustim kot pripomoček svojedobni ozkotirni projekt in druga dokazila. Nato sem mu izročil proti potrdilu ves fascikel Belokranjske železnice; v njem so bili poleg zemljevidov in načrtov tudi prepis iz mojih knjig tekočega računa bivšega konzorcija za Belokranjsko železnico, in pisma vseh interesentov in sodelavcev; med slednjimi seveda tudi pisma tedanjega profesorja Šukljeta, v katerih je med drugim omenil tudi nekatere osebne stvari, sicer čisto brezpomembne in nezanimive. V tekočem računu, katerega si vsakdo lahko ogleda, je tudi ena postavka: da je konzor-zorcii prejel na račun profesorja Šukljeta 500 gld. Na to postavko opira zdaj imenovani list svoje neopravičene napade na dvornega svetnika Šukljeta, v katerih iz-kuša namigavati, da je dvorni svetnik Šuklje od mene dobil neko gratifikacijo!!! Da ni dvorni svetnik Šuklje od mene nikdar in v nobeni obliki dobil niti enega vinarja, lahko izpričam pred vsakomur, tudi pred sodiščem. Drago mi bo, če morem na ta način zadostiti žaljeni časti gospoda dvornega svetnika Šukljeta. — S spoštovanjem G o r i a n y. + Osebna vest. Frančiškan P. Gvidon Rant je včeraj v Frieburgu v Švici napravil doktorat iz bogoslovja. + Zasluženi pesnik in politik dr. Tresič ki ga je Hribar tako povzdigoval v trgovski zbornici, je vsled tega postal predmet natančnejše preiskave. »Slavenska Misao« se vprašuje, kako je mogel priti Hribar na tako idejo, da je slavil dr. Tresiča, ter pravi, da je mogel ljubljanski župan kaj takega storiti le edino iz tega razloga, ker se je dr. Tresič v drž. zboru zadri nad dr. Šusteršičem »Regierungs-kneeht«. Bil je izliv Hribarjeve strankarske strasti in nasprostva proti dr. Šusteršiču. A Hribar je sam globoko uverjen, da je Tresi-čeva hvala nezaslužena. Tresičevo delovanje je sama nedoslednost in pogreški. Izpočetka je bil navdušen starčevičanec in je oboževal dr. Franka in njegovo taktiko in politiko, potem ga je pa iz neznanih razlogov naenkrat začel ljuto napadati. Pri zadnjih volitvah v Dalmaciji je preko nekega znanega politika vladi obečal, da se bo podvrgel disciplini Hrvatske Stranke, samo da vlada ne dela težav njegovi izvolitvi. Da je vlada to ponudbo sprejela, se vidi iz tega, ker je po favorizmu in glasovih vladnih organov zmagal. In Hribar ga slavi kot »zaslužnega politika«! Pa tu je še druga stvar. Dr. Tresič je zaklical dr. Šusteršiču »Regierungsknecht«, in zato je dr. Ivčevič javno dr. Šusteršiču podal roko in mu k govoru čestital, dr. Tresiča pa je v klu-bovi seji ozmerjal in ves »Savez južnih Slovana« je obsodil dr. Tresičevo prostoto. Poslanec Hribar pa, ki je tudi član »Saveza«. Tresičevo prostoto s pohvalo odobrava in tako indirektno obsoja klubovega načelnika in sklep vsega »Saveza«. Kie je tu doslednost, kje je disciplina? To ne kaže na dobro, taki dogodki morajo pretresti temelje obstanku »Saveza«. — Potem pa pravi imenovani hrvaški list: Mimogrede bodi povedano, da mi višje spoštujemo dr. Šusteršiča in njegove tovariše. če jih tudi nazivljejo klerikalce, kakor pa takozvanc radikalce. Kajti ti »klerikalci« in »vladinovci« so vsaj sami sebi dosledni. Če gredo z vlado, kadar je to koristno za njihov narod, tega ne tajijo in vladi vračajo milo za drago, kadar je potreba, po prislovici: Do ut des. Takozvani radikalci se pa pred narodom delajo skrajne opozicionalce. a v mraku zakulisne politike gredo vladi čestokrat na roko veliko bolj kakor njih »klerikalni« na- sprotniki. Ce je treba, lahko to vsak hip doka žemo.« + Z Vrhnike. Da se prepreči nadaljno za viačevanje županske volitve je c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 26. oktobra t. 1., št. 22615, na podlagi § 57., obč. reda odvzela občini Vrhnika izvršitev volitve starejšinstva, ter e v to poverila c. kr. deželnovladnega koncipista gospoda dr. Bogomila Senekoviča Obenem se je že na dan 14. t. m. po prevžit-karju Mihaelu Tomšiču, katerega je smatra g. veleučeni notar še vedno za najstarejega virilista — nepravilno razpisana volitev — preklicala. Zupan Jelovšak je zelo poparjen in se inu vedno bol j»kovca« po baronu Heinu. + Agrarne zmešnjave. Iz Oorice nam po ročajo: Agrarci na Goriškem imajo s svojim glasilom hude težave. Prva teždva je tiskarna; dolgo časa se niso mogli odločiti, kie bodo tiskali svojega novega otroka. Sedaj so baje tiskarno dobili. List se naj bi tiskal v nek' laški tiskarni. Druga težava je bila z imenom Eni so hoteli »Ljudski List«, drugi »Kmetski List«; a eno ne drugo ni vgajalo, ampak list bo nosil velepomembno ime »Naše glasilo« Oblika listova naj bi bila podobna »Primorskemu Listu« ter naj bi se tudi tako urejeval Pravijo, da ga za prvikrat hočejo izdati v 3000 izvodih, seveda, dokler bo šlo. Tretja in naj hujša težava ie z urednikom. Nikjer ne mo rejo dobiti pripravnega urednika. Za sedaj je provizorično narejeno tako, da bo dr. Franko vse prebiral, a njegovi pomagači bodo znani Mažgon, Mermolja in vpokojeni učitelj Kenda Vendar pa tudi v te moči agrarni prvaki nimajo zaupanja, češ, da niso sposobni. List bi ra Nova Idealna voda za želodec Z Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo Jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vroCega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. N Štajersko. 2(25 3- 1 m m Službe llacarjev. st (V deželno dacarsko službo, in sicer na mesta pomočnikov sprejme se pod običajnimi pogoji nekaj izvežbanih daoarjev in nekaj vajenoev. Prednost imajo samci in prosilci z znanjem obeh deželnih jezikov. jgj P Lastnoročno pisane prošnje, katerim je priložiti spričevala o študijah, o sedanjem službovanju, je vložiti najkasneje do 20. novembra t. I. pri nadzor-ni&tvu deželne naklade v Ljubljani. 2529 3—1 J^r^ojav^a 5 Tirolskega. Prečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da pridem na mojem potovanju začetka decembra t. 1. na Jfran;sk° in brezolačno vsak kraj obiščem. kjer bi moiega sveta o cerkveni umetnosti potrebovali ali kakršnokoli delo naročili Dopisnica zadostuje do 15. t. m. na naslov: $t Iflrich, Grčden, Tirolsko, potem: Poste rejtante Ljubljana, 2agreb. Celje ali Jv[aribor. Tudi prosim, ja tfojič ^ejujč^e in božične jaslice, od 50 Jf naprej, pravočasno naročiti, k-r imam letos posebno veliko naročil. 2 največjim spoštovanj sm udani tfonrad. _5*Ka3a> delavnica za cerkveno umetnost l(lrich, Grčden, 7irolsko. 2* 0 2-1 Lc najfinejše, pcstišeoe Iiotave orehe brez drugih primesi uporabljajo „Ceres" tovarne za izdelovanje znane „Ceres" masti, katero pripravljajo v čistih aparatih. se rabi za praženje, kuhanje in pecivo, Podružnica i v Spljetu. : Delniftka glavnioai i i K 8.000.000. i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na ogrske premijske srečke žrebanje: cele & K 12.—, polovice ct K 7.— 15. novembra promese na 4°|0 ogrske hipotečne srečke a K 4.— 15. „ promese na 3°(0 zemeljske srečke I. a K 5.— 16. „ Vse tri promese skupno le K 19.-—■_ Olavnl dobitek: K 300.000 70.000 90.000 si »i Podružnica s v Celovcu, i i Rezervni fond i i i J K 200.000. i i i I I Hodromlci. Praga s menjalnicami: Oraben >9, Mala ilran, Msat allca IT, Badem, Brao, MU Lipa, CeA* Kiuulsa, lorarakl E.mbrrg, 18411 a«, Novi Jlila. flua, In Ub *enjalnidna delnlftka družb« 46 L6U 138 »Ti Ura •IbsrM. Menjalnic« na Dunaja: I. W»lls«llt 1«, II. TibsrsIrsM« 4, III. Uniargani 77 (fsgal Rtnnwtfa), lil. L»-vtaetMt 27, IV Wlttfntr Hasptitran« 12, V Scbtnbrannaritram M a, TI 6imp«adorforstr. M, VII. Marlablftrilrain T«, VIII. Larcbinltldtrtlrataa UJ, IX Alirrilrain 12, X. ra».rll«ottra«u J«, XVIII. Wlbrla(trfiraMi 49, XIX OAbllngcr Haiptatr H, XIX. Ha.nutr.... I«. M E R C U R" Dunaj, I., Wollzelle 10. «»o »a pit«.) C 20 000.000. taisr (»klftrf K 8 S'"> OOO Najsulaninojsi IT nakup in prodaja vseh vrst rent, driavmb papirjev, akci), prioritet, tastavnic, srečk, devii, valut in denar|a. w*r Kamenjava in eskomptiranje li*r«hanlb notavnlc In obtieaci) urečk In kuponov.