GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. 0. NAOSTR. . TKUlfON ti. IM eiKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANU PTUJ tlkV. 643.MS2M UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOfE ROKOPISOV NB VRAČAMO m m TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena dio 8.— Štev. 35 — Leto V. PTUJ, 29. avgusta 1952 Okmg. nuSL o kominformističnih izziva- NJIH na naših mejah smo it večkrat poročali. Ne mine skorajda teden, da ne bi prišlo do večjega ali manjšega spopada z moskovskimi agenti in di- verzanti, ki jih spuščajo čez mejo na naše ozemlje. To nasilno nalogo so v zadnjih dneh sprejeli nase ljudje v 'tirani in Sofiji, da bi s pritiskom na našo državo prikrili težko gospodarsko in politično stanje pri njih doma. Tako je n.pr. 20. t. m. nek bolgarski TERORIST na našem ozemlju skušal dobiti od pastirja, ki je pasel v bližini meje svoje ovce, podatke o sebi ena- kih, ki so jih bolgarske obmejne obla- sti vtihotapile čez našo mejo. Kljub grožnjam, da naj molči, je pastir ob- vestil našo patrolo. Ko se je približala označenemu kraju, je skriti terorist streljal na našo stražo in pri tem težko ranil Ramadana Aguša, ki je kmalu nato podlegel. Morilec je pobegnil čez mejo. Naše zunanje ministrstvo je v poseb- ni noti zahtevalo, da naj bolgarske oblasti prenehajo s takimi napadalnimi dejanji, uvedejo preiskavo ter dado družini ubitega primerno odškodnino. Toda to je že drugo nasilno dejanje v kratkem času. Prejšnji torek je naše zunanje ministrstvo v posebni noti ostro protestiralo zaradi nezaslišano su- rovega ravnanja bolgarskih organov z ženo našega edinega diplomatskega predstavnika v Bolgariji, tiskovnega atašeja Dizdareviča. Ko se je peljala iz Sofije proti Dimitrovgradu z brez- hibnimi potnimi dokumenti, so jo bol- garski obmejni organi na postaji Sliv- nica s silo pognali iz vagona in jo za- prli v posebni prostor na postaji. Proti večeru so jo trije miličniki odvedli v Sofijo, kjer so jo izpustili. Ti dve nasilni dejanji, ki sta zahte- vali tudi smrtno žrtev, samo kažeta, da se bolgarska vlada po napotkih iz Moskve čim bolj trudi, poslabšati med- sebojne odnose z našo vlado in pove- čati napetost na naših mejah. Za Bolgari ne zaostajajo ALBANSKI DIVERZANTI. Tako se je 20. avgusta v bližini meje na naši strani spopadla skupina albanskih agentov, preobleče- nih v naše uniforme, s patrolo jugo- slovanske milice. Streljali so iz nepo- sredne bližine na naše miličnike in pri tem tri ranili. Eden od njih je pozneje v bolnici umrl. Jugoslovanska vlada je s posebno noto opozorila tudi MA- DŽARSKO VLADO, ker se ne ravna po določbah sporazuma v Oslu glede tovornega prometa med Budimpešto in Beogradom. V noti posebno poudarja, da izkoriščajo madžarske vlake za Ju- goslavijo v protijugoslovanske namene, ker so prelepljeni z najrazličnejšim propagandnim materialom. Tako si kominformisti zamišljajo y>prijateljsko sodelovanjei( na Balkanu. Želijo si krvi, napetega stanja na me- jah, spopadov ... Toda njih težnje ne bodo uspele. Prav te dni se mudi v Grčiji JUGOSLOVANSKA PARLA- MENTARNA DELEGACIJA, ki vrača obisk grškim parlamentarcem. Obisk naše parlamentarne delegacije priča o tem, da so se medsebojni odnosi med Grčijo in našo državo močno izboljšali in da so dani vsi pogoji za prijateljsko sodelovanje na vseh področjih. To je želja vsega našega ljudstva, ne morda samo naše vlade, kakor je na sveča- nem banketu naši delegaciji v Atenah izjavil vodja naše delegacije Moša Pi- jade. To misel je potrdil tudi predsed- nik grške vlade Plastiras. Ob sprejemu naše delegacije je dejal, da je prepri- čan, da bo prijateljstvo Jugoslavije, Grčije in Turčije predstavljalo glavno silo za ohranitev miru na tem delu sveta. Naša delegacija je naletela po- vsod na zelo prisrčen sprejem. Grško ljudstvo se zaveda velikega pomena medsebojnega zbližanja na Balkanu zoper kominformističen pritisk, ki ga občuti tudi Grčija. O pomenu medsebojnega zbližanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo je spregovoril tudi MARŠAL TITO, ko je odgovarjal na vprašanja turških novi- narjev na Brionih. Ob tej priložnosti je poudaril, da se naša država ne misli vključiti v kakršen koli pakt, ker sodi, da so papirnati pakti brez vrednosti. Važnejši so elementi pristnega in de- janskega sodelovanja. PROTI JUGOSLOVANSKA KAMPA- NJA ITALIJANSKE VLADE IN TISKA se nadaljuje. Italijani pa so pričeli celo z odprtimi kršitvami našega ozemlja. Tako je n.pr. italijanska oborožena vojaška enota prodrla 200 m na jugo- slovansko ozemlje na vrh Mangarta v Julijskih Alpah ter ukradla spomin- sko planinsko knjigo in pustila na do- ločenem mestu italijansko, ki so jo vo- jaki opremili z iredentističnimK gesli. Primorsko ljudstvo je že glasno prote- stiralo proti tej predrznosti, naša vlada Pa storila vse potrebno, da se podobni primeri ne bodo več primerili. jugoslovansko - avstrijski Razgovori o majhnem obmejnem prometu in dvolastništvu se vrše na ^eljo obeh delegacij za zaprtimi vrati. Po uradnem poročilu sta se delegaciji Načelno že sporazumeli o vseh najvaž- nejših vpraianjih. Teiavg so baje na-i stale pri vprašanju dvolastništva. Sve- tovna javnost te dni s posebno pozor- nostjo zasleduje SOVJETSKO-KITAJ- SKA POGAJANJA. Gre predvsem za izpolnitev sovjetskih obljub Mao Ce Tungu 1. 1950 o vrnitvi Port Artura Kitajski, o kitajski upravi nad man- dursko železnico in o večji gospodar- ski pomoči Moskve LR Kitajski. Sploš- na sodba je, da bodo sovjeti obljubo vsaj za sedaj izpolnili. Na ta način žele moskovski diplomati navezati Ki- tajsko še bolj nase. Mnogo govore in pišejo po svetu tudi v zvezi z nenadno vestjo, da se bo po 13 (!) letih enkrat spet vršil KONGRES BOUŠEVIŠKE STRANKE, ki bo obravnaval predvsem spremembe statuta VKP(b) in odobri- tev petletnega načrta. Ali bodo morda vsaj za zunanjo uporabo »popravili^ svoj »socializem« s posebnim ozirom na to, ker je rmša država z dokazi o ustvarjanju resničnega socializma raz- krinkala vse demagoške in propagan- distične parole Moskve o »pravover- nosti stalinizma«? Nekateri namigujejo celo na vprašanje Stalinovega nasled- stva ter o možnosti novih »čistk«. V EGIPTU so izrekli prvo smrtno obsodbo nad organizatorjem nemirov v aleksandrijskem predmestju. Vafdistič- na stranka skuša s čistkami korumpi- ranih članov zboljšati svoj položaj pred vlado in generalom Nagibom, četudi se na drugi strani govori o vedno večjem nasprotju med vlado in strankinim vodstvom. V PERZIJI so zadnje dni zabeležili več spopadov med Mosadi- kovimi pristaši in prosovjetsko stranko Tudeh. V svetu so s precejšnjo oprez- nostjo sprejeli sovjetski odgovor na zahodno noto glede bodočnosti Nemčije, v kateri se sovjetska vlada zavzema za četverne razgovore. Toda kot kaže, so Se vedno nesoglasja glede tega, ali naj tem razgovorom prisostvujejo tudi predstavniki Nemčije. Zahod Seli raz- govore po splošnih volitvah, ki bi dale enotno nemško vlado. Le-ta naj bi kot zastopnica Nemčije sodelovala na kon- ferenci. Moskva pa tako tezo odbija. POGAJANJA V PANMUND20MU so spet preložena do 27. t. m. Odprti parSlfskl sestanek v Grojenl v petek 21. avgusta t. 1. je bil od- prti partijski sestanek Osnovne partij- ske organizacije Grajena. Sestanka so se udeležili člani množičnih organiza- cij OF, Zveze borcev, odborniki KZ itd. Izvedle «o se tudi volitve v vodstvo OPO. Na samem začetku se je obravnavalo vprašanje discipline članov Partije, ker se je i>okazala pri nekaterih članih nezadovoljiva. Člani OPO so izrekli dvema članoma te OPO partijsko ka- zen. Kaznovan je bil tov. Hameršak Martin s partijskim ukorom ne samo zaradi tega, ker ni prišel na odprti partijski sestanek in ker je večkrat bil odsoten tudi od drugih partijskih se- stankov, temveč tudi zaradi tega, ker se tudi drugih sej in sestankov ni ude- leževal, bil je nediscipliniran, čeprav so ga ljudje volili (to pripombo so dali nepartijci). S partijskim opominom je bila kaznovana tov. Zelenko Nada, ker je bilo njeno opravičilo neutemeljeno in tudi ob drugih prilikah najde razne izgovore za izostajanje. Tov. sekretarka je v svojem poročilu podala sliko o delu partijske organiza- cije, političnega in gospodarskega sta- nja na njihovem teritoriju dela. V po- ročilu je prikazala slabe in dobre strani dela, odnosno uspehe in neuspehe dela partijske organizacije in posameznih članov Partije. Iz samega referata je bilo razvidno, da je OPO vodilna sila političnega in gospodarskega življenja v občini. Prikazano je bilo, kako in na kakšen način so izboljševali gospodar- sko stanje vasi, kako so gradili za- družni dom, o težavah v zvezi z gra- ditvijo in o dokončni zgraditvi doma. Tudi o vprašanju elektrifikacije je bilo obravnavanje, čeprav še danes v tem delu kljub bližini Ptuja nimajo elek- trične napeljave, zato tudi ne morejo nabaviti raznih strojev, ki bi jih lahko rabili v gospodarstvu. Prikazano je bilo tudi delo množičnih organizacij, katerih člani dokazujejo s svojim prak- tičnim delom, da hočejo svoje življenje na vasi izboljšati v borbi s sovražni- kom. Govora je bilo v kmetijski de- lovni zadrugi, ki je sedaj v stopnji re- organizacije, in o vlogi kmetijske za- druge ter nalogah, ki se ne izvršujejo še dovolj odločno, posebno organizacija odkupa kmečkih pridelkov, živine, mleka itd., kakor tudi dviga deleža pri članstvu KZ. Po poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegali člani partijske organizacije in množičnih or- ganizacij, dajali svoje pripombe in predloge, ki so bili umestni za izbolj- šanje stanja in dela na vasi, v mno- žičnih organizacijah OF, KZ itd. Dis- kusija je bila okrog nepravilnosti raz- nih poslovodij v njihovem poslovanju, kar je bilo na škodo gospodarskemu stanju in samemu ugledu kmetijske zadruge. Predlagali so, da je treba krivce poiskati in primerno kaznovati. Poleg vseh drugih vprašanj, ki bi za- drugi pripomogle k izboljšanju seda- njega stanja, so mnenja, da bo tudi ta ukrep, v kolikor bo pravilno izveden, pripomogel ustvariti kmetijski zadrugi ugled in sovražniku onemogočiti bla- tenje kmetijske zadruge. Iniciativo, ki jo je dala partijska organizacija kmetijski zadrugi, je bila sprejeta s splošnim odobravanjem, ka- kor tudi predlog za dokončno dogra- ditev zadružnega doma, ker se bo v tem domu nastanila trgovina, ki ima danes neprimerne prostore, dokončala se bo dvorana kakor tudi stanovanja, tako da bo res zadružni dom postal gospodarski in kulturni center na vasi. Grajali so nepravilno reševanje pro- blema šole s strani Okrajnega sveta za kulturo in prosveto pri OLO Ptuj, ker so jim obljubili kredit za dokončno dograditev šole, dodelili pa so ga dru- gam. Sami so se oprijeli dela in z lo- kalnimi prispevki dogradili del šole. Vsa ostala dela bi bila vezana na po- moč s strani OLO. Diskusija je tudi poudarila vpraša- nje dela mladinske organizacije, Osvo- bodilne fronte, ki je do danes dobro delala, kar pa je treba še izboljšati, da bo delo čimprej in boljše organizirano kot je danes in da bodo izvršeni vsi sklepi in naloge, ki stojijo pred občani. Dotaknili so se tudi vprašanja od- kupa sadja, ki je še v tem letu kar dobro obrodilo, za katerega pa ne naj- dejo kupca. Iz predlogov je prišlo do zaključka, da se KZ obrne in poišče kupca izven okraja. Po vsej diskusiji je partijska orga- nizacija sprejela sklepe, ki bodo iz- boljšali delo OPO v zvezi z vsemi pro- blemi, ki stojijo pred njo, da bi v večji meri dvignili voljo dela vseh vaščanov in s tem dosegli večje uspehe. V SREDIŠČU JE BIL ODPRT PARTIJSKI SESTANEK Središče, 25. avgusta (I. M.). 24. avgusta je imela osnovna partijska organizacija v Središču odprt partijski sestanek, ki se ga je poleg članstva udeležilo precejšnie število članov KZ, KDZ ter drugih. OK KPS v Ptuju je zastopal tov. Benčič Stane. Na sestanku so obravnavali delo par- tijske organizacije, izvolili novega se- kretarja ter delegate za okrajno par- tijsko konferenco. Podrobneje so raz- pravljali tudi i>olitično-gospodarsko situacijo v Središču. OPO v Središču je dosegla od svoje ustanovitve do danes dokaj uspehov, v njenem delu pa so bile tudi slabo- sti. Ker je polagala premalo pozorno- sti ideološkemu dvigu svojih članov, je politično delo več ali manj šepalo. Spremljala je sicer delo občinskega ljudskega odbora, ni se pa dovolj bri- gala za delo občinskih svetov. Dopu- stila je, da sta svet za gospodarstvo in svet za kulturo in prosveto ostala po- polnoma pasivna. Pri tem ne ostaja brez krivde tudi kolektiv prosvetnih delavcev, ki svetu za kulturo in pro- sveto ni nudil nikake pomoči. OPO pa je pozabila tudi na druge oblike splošno politično-vzgojnega de- la, na primer na zbore volivcev. Ce bi bili v Središču redni zbori volivcev, predsedniki svetov ne bi mogli zane- mariti svojega dela, ker bi morali sproti polagati račune svojim voliv- cem. Med drugimi važnimi vprašanji, ki so jih obravTiavali na sestanku, je bila tudi združitev KZ in KDZ. To vpra- šanje je posebno med nepartijci izzvalo živahno razpravo. Komisija, ki je bila določena na zboru zadružnikov obeh zadrug, je sicer formalno že postavila rok združitve, ki bi se naj Izvedla ob koncu gospodarskega leta 1952, ni se pa o tem še razpravljalo na zboru za- družnikov. Osnovna partijska organi>- zacija bo morala zadružništvu v Sre- dišču posvetiti še mnogo pozornosti, da bodo Središčani lahko imeli od za- druge to, kar lahko od nje zahtevajo. Treba bo pa precej budnosti, da se ne bi v zadrugo zopet vrinili sovražniki napredka, kot je to Tkalec Rudolf, ki je letos že enkrat razbil občni zbor KZ in ki sedaj misli, da je prišel ugo- den trenutek za razbijanje kmetijske zadruge same. Organiziral Je izstopa- nje iz KZ, vendar je imel le boren uspeh: od 331 članov jih je izstopilo le 24, pa še od teh jih Je nekaj, ki bodo ponovno vstopili v zadrugo. Razprava Je pokazala tudi potrebo poživitve dela organizacije OF ter ljudske univerze, v kateri naj najdejo ljudje v dobrih gospodarskih, politič- nih in drugih predavanjih širok raz- gled po dogajanju v svetu. Čeprav je bil to v Središču prvi od- prti partijski sestanek, je dosegel svoj namen. Clanl OPO so kot prvi korak k izboljšanju stanja sprejeli sklepe o ideološkem dvigu In oblikovanju lika člana KP, poživitvi kultumo-prosvet- nega dela, pomoči razvoju zadružni- štva in delu občinskega ljudskega od- bora ter sprejemanju dobrih frontov- cev v članstvo KP. Organizacija ZB NOV Muretinci se je s spominsko ploščo padlim borcem oddolžila njihovemu spp" miniku). Seveda so ti brezzemljaši bili zadružniki le na papirju, saj se v nji- hovem delu ter odnosu bivših gospo- darjev do njih ni prav nič izpreme- nilo. Kmetje zadružniki so gospodarili pod firmo zadruge na svojih kmeti- jah, koristili za delo zadružnike brez- zemljaše — bivše viničarje, hlapce in dekle in jih za njihovo delo nagraje- vali na prav sličen način, kakor pred osnutkom zadruge. Saj Je celo na zboru zadružnikov padel očitek, češ, ti si letos vsaj svojo »družino« (misleč pri tem hlapce in dekle) plačal iz zadruž- ne blagajne. Jaz pa še tega ne. Prav značilen je slučaj z zadružniki vini- čarji. Kmetje so namreč vložili v za- drugo tudi nekaj vinogradniških povr- šin. Te vinograde so obdelovali »za- družniki« (viničarji), plačevali so jih za delo »zadružniki« (bivši gospodarji) z zemljiščem in vprežnimi uslugami, zadruga je plačevala ves reprodukcij- ski material in zato prejemala polovico pridelka, katere višino je odrejal v glavnem zadružnik — lastnik vino- grada. Zares čudovita iznajdljivost! Razumljivo, da ti zadružniki brezzem- ljaši niso nikoli čutili nekaj enako- pravnosti v zadrugi. Je niso mogli smatrati za svojo in jih zato na teh zborih zadružnikov, kjer se je razprav- ljalo o nadaljnji usodi zadruge, sploh ni bilo. PRODUKTIVNOST DELA V ZADRUGI Silno nizki — podpovprečni hektar- ski donosi ter nizka produktivnost in prirastek živine, t. J. druga glavna ka- rakteristika te zadruge. Je pa tudi na to vprašanje ostra diskusija zadružni- kov dala zanesljiv odgovor. Mar je zadruga kot višja oblika socialistične- ga kmetovanja kriva, da ima zadruž- nica Bezjak Marta na 3 hektarih tako smetljivo pšenico, da takorekoč ni užitna, medtem ko so boben za razku- ževanje semen našli nekje v šupi šele sedaj, ko bi trebalo prodati za odpla- čilo dolga? Mar je nekdo drugi kriv da ima zadružnik Dominko Ivan pri dveh telicah, ki so mu dane v oskrbo v dveh letih samo 40 kg prirastka, da mu je v preteklih letih živina bila v stanju, ki je vzbujalo zgražanje, pa čeprav je imel na njivah lepo dete- ljo? Mar jim Je nekdo drugi kriv, da niso pripuščali plemenskih svinj, ple- menskih kobil itd. itd.? Ne, nihče jim tega nI kriv! Obsta- jali so vsi objektivni predpogoji ne- motenega in hitrega razvoja, tudi po- moč ljudske oblasti je bila velika in nesebična. Le nečesa ni bilo, a to Je volja, da se z nesebičnim, poštenim in vestnim delom preko večjih sociali- stičnih obratov nenehno dviguje kme- tijska proizvodnja In odpravijo že pre- živeli kapitalistični odnosi tudi na naši vasi. Seveda zadruga, v kateri je vko- reninjen tak način dela, odnosi in takšna miselnost, nima nobene mož- nosti nadaljnjega obstoja in bo zato tudi razpuščena. Primer zadruge Cvetkovci v neka- terih stvareh na žalost ni popolnoma osamljen, zelo napačno pa bi ga bilo posnloševati. Primer te in njej sličnil) zadrug bode mnogim našim ostalim kmetijskim delovnim zadrugam samo opomin in spodbuda, da morajo še te- meljitejše pretresti svoje dosedanje delo, organizacijo proizvodnje ter svo- je notranje odnose in odpraviti vse hibe, ki so jim do sedaj ovirale ne- moten razvoj, kako bi ob nadaljnji vsestranski opori, ki jim jo nudi naša ljudska oblast, žele še hitrejše in vid- nejše uspehe. i 10. september — DAN JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE i Stran 2 .PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 29. avgusta 1952 Delo naše mladine SKrb za izzgoio naše mladine 3e stm^ar našega Ijudstira Ptuj, 24. avguste (FV). Danes je bil v Ptuju prvi širši plenum mladine. Ude- ležili so se ga skoraj vsi mladinski sikti- visti iz naših vasi. Referiral je tovariš Panjkiher Matija, ki je takoj v uvodu prikazal uspehe mladinske organizaci- je v okraju. Dejal je, da so do sedaj po sejah in plenumih stvari vse preveč pe- simistično gledali in vrednotili In se tako lovili okrog najmanjših organiza- cijskih vprašanj, ki so dostikrat med našo mladino negativno odjeknile. V nadaljevanju svojega referata je omenil naslednje: »Vsi dobro vemo, da je mladinska organizacija pred okrajno konferenco bila skoraj popolnoma na tleh. Pred na- mi je takrat stala zelo resna naloga Treba je bilo rešiti kadrovsko vpraša- nje, oživeti mladinske aktive in rešiti še nešteto drugih stvari, ki so takrat bile aktualne. Lahko rečem, da smo v tem pogledu dosegli res lepe uspehe. Uspeli smo obnoviti mladinsko organi- zacijo, vsaj tam, kjer so obstajali bivši KLO. V mladinska vodstva so prišli sta- rejši in razgledani mladinci, ki so pra- vilno razumeli linijo naše Partije in resno pristopili k Izvajanju nalog, ki jih je pred njih postavljala. Z razpisom tekmovanja Okrajnega komiteja LMS v mesecu marcu t. 1. na čast obletnice vstaje slovenskega'naroda, je delo mla- dine res oživelo. Takratni, programi de- la so v prvi vrsti zajemali politično delo z vso mladino, razširitev organiza- cije, utrditev obstoječih aktivov in vse panoge fizkultumega in kulturno za- bavnega življenja. Tovarniški komite v Stmišču je za rojstni dan maršala Tite priredil mladinski festival za mladino Dravskega polja. Prav tako je bilo isti dan še več mladinskih dnevov, tako v Markovcih, Podlehniku, Ormožu, Sre- dišču, Destemiku, Polenšaku, Tmičah, Placarju, Cirkulanah in v mnogih dru- gih krajih. Na okrajnem mladinskem festivalu, ki je bil v času od 18. do 22. julija t. 1., so nastopale najboljše mladinske orga- nizacije in društva. Okrajni mladinski festival je bil zares praznik vse mladi- ne v okraju in odraz dela ter uspehov mladinske organizacije. Napačno bi bi- lo trditi, da bi mladina brez pomoči ostalih organizacij lahko kaj takšnega izvedla, vendar so bili nosilci organiza- cijskega in političnega dela v glavnem mladinski funkcionarji. Med tem časom je bilo obnovljenih nad 70 mladinskih aktivov, vršila so se politična in razna druga poljudno znastvena predavanja. Članstvo LMS se je v prvi polovici leta dvignilo za nad 60 %. Na gradnjo ceste Maribor—Trst so bile do sedaj poslane tri mladinske delovne brigade. Prva brigada je že zaključila svoje de- lo in se vrnila 5-krat udarna s 50 udar- niki in še nad 60 pohvaljenimi. Glede na uspeh bi mislil nekdo, da je situacija v mladinski organizaciji rožnata. Med vsemi do sedaj doseženimi uspehi Je bilo napravljenih mnogo napak. Nedvomno je, da je bilo letos mnogo govorjenega o vlogi mladmske organi- zacije, o odnosu mladinca do mladinske organizacije in o odnosu Ljudske mla- dine kot politične organizacije do vseh ostalih društev, v katerih se mladina zbira in kjer razvija svoje življenje v okviru društvenih statutov. V tem po- gledu smo do sedaj na žalost storili prav malo ali pa celo nič. Mnogokrat smo se nepremišljeno zaganjali v to ali ono društvo s tem, da izboljšamo si- tuacijo in rešimo probleme v organiza- cijskem ali političnem pogledu. Kritizi- rali smo gasilce, fizkultuma društva, prosvetna društva, strelske organizaci- je, nismo pa spremenili vsebinskega od- nosa mladine nasproti raznim organiza- cijam, v katerih se mladina zbira. Mno- gokrat je bil odnos vodstev pri teh društvih do mladine preozek In gleda- nje na mladino od strani posameznikov popolnoma napačno. Današnja faza poglabljanja sociali- stične demokracije nalaga Partiji in mladinski organizaciji nove oblike dela z vsem delovnim ljudstvom. Zato je nujno, da v nažih mladinskih vodstvih preidemo od starega sistema dela na takšnega, ki ne sme biti zavora v splo- šnem družbenem življenju Pri nekate- rih članih naših komitejev smo opazili premalo čuta odgovornosti do izvrše- vanja nalog, ki jih pred njih postavlja organizacija. Najbolj kritično je vpra- šanje odnosa mladine do mladinske organizacije in Partije v Ormožu, kjer funkcionarji in člani Občinskega komi- teja niso sposobni, da bi ga spravili na noge. To slabost izkorišča reakcija in sovražni kler, ki je v zadnjih letih do- bil med mladino precej vpliva. Temu je predvsem krivo to, da smo zanemarjali politično vzgojo mladine. Take slabosti v organizaciji mladine je treba nemu- doma rešiti in odpraviti. Skrb za vzgojo mladine v socialističnem duhu mora postati stvar družine, šole, sindikatov, Fronte in vseh ostalih političnih orga. nizacij — stvar vsega našega ljudstva. V današnjem razdobju borbe za sociali- zem je še izrazita t>orba proti ostankom premagane reakcije, ki ^e veže z vsemi ostenki preteklosti. V tej osnovni borbi za socializem se naša Partija naslanja na mladinsko organizacijo. V naših organizacijah se je do sedaj vse premalo razpravljalo o nemoralnih pojavih med mladino. Premalo se je govorilo o tem, kakšen naj bo lik mla- dinca in mladinke. Vzemimo n. pr. pi- jančevanje, potom katerega nastane kri- minalitete, in podobno. Taki primeri se pojavljajo povsod tam, kjer so se pre- malo zanimali za vzgojo mladine. To Je treba obravnavati na sestankih ter teko ustvarjati pozitivne ideale z besedami in vzgledi. Večina mladine v organiza- ciji je dobra. Prav teko Je dobra in zdrava tudi mladina, ki )e danes še iz- ven naše organizacije. Zato pa je treba izključiti Iz mladinske organizacije vse tisto, kar v njo ne spada, to je tiste mladince, ki zavestno iz teh ali onih razlogov krnijo lik mladinca ter tiste, ki nočejo sprejemati in izvrševati pred njih postavljenih nalog. Ljudsko mladino, kot pclitično orga- nizacijo, bomo utrdili le s povečanim političnim delom, z vztrajno in sistema- tično ideološko vzgojo in raznimi dru- gimi mladinskimi akcijami, na katerih naj mladinci pokažejo kvalitete in pre- danost ljudske mladine. Merilo aktivnosti mladinskega aktiva niso sestanki, članarina in podobno, ampak stenje političnega razpoloženja mladino v dotični organizaciji. Pri leto- šnjih volitvah bomo morali posvečati pažnjo izbiri mladinskih sekretarjev in članov sekretarijatov, ker nam praksa kaže, da je delo aktiva odvisno v veliki meri od sekretarja. Mladinski organiza- ciji ne sme biti vseeno, kako društva delajo in kdo vodi ta društva, ker ima- mo v raznih društvih okraja nad 70 % mladine. Za izvrševanje takih nalog, ki danes stojijo pred našo organizacijo, morajo postetl mladinska vodstva idej- no politična vodstva mladine, ki bo zna- la vse probleme in pojave med mladino pravilno reševati. Danes mora biti vsa- kemu mladinskemu sekreterju in članu komiteja jasno, da sta Partija in mla- dinska organizacija orožje delovnega ljudstva v borbi za socializem. Pobeg čez državno mejo jim ni uspel Gorlšnica, 23. avgusta (Jot). Dne 21. avgusta sta se napotila z namenom pre- koračenja državne meje dva neizku* senca Marin Alojz, star 19 let, stanujoč Gorlšnica štev. 54 in nJemu enak Holc Franc star 19 let, stanujoč Gorlšnica štev. 27. Zraven se Jima Je Se pridružil tretji iz Velike Nedelje. Tem lahko- misležem se Je pobeg izjalovil. Vsi zgoraj Imenovani go bili na do- brih službenih mestih in to dva v Str- nlšču, a tretji pri podjetju »Gradiš« v Ptuju. Kljub dobremu zaslužku In do- stojnemu življenjskemu stendardu so si Iz svoje lahkomiselnosti In nadutosti za- mislili prekoračiti državno mejo proti Avstriji, misleč, da jim bodo nudili v Inozemstvu mesta, da jim ne bo treba delati ali da bodo lahko živeli na račun tujih državljanov. Precej dolgo so se na to pripravljali. Zbirali so se s sebi enakimi mladinci in nepremišljienci. v nezdravih družbah popivali in razkošno živeli. Primemo zavetišče so si našli pri družini Matjažlč v GoriSnid, pri kateri so se neštetokrat zbirali, popivali In si prirejali pojedine, itatere niso bile zastonj in tudi niso ostale brez posle- dic. Dva dni pred odhodom so si pri tej družini priredili zakuska Skupina že večkrat zbranih fantov in deklet je pri prigrizkih in popivanju preživljala skupaj zadnje trenutke pred slovesom. Za slovo so si še priredili sami fantje na predvečer pred svojim pobegom v gostilni Horvate Ivana v Gorlšnlcl za- kusko v kuhinji, se nekoliko okrepčali s klobasami in zalili z vinom. Zraven vsega tega sta zanimiva Se sledeča primera: Marin Alojz se je ravno na dan pobega v jutranjih urah zglasll v Ptuju pri uslužbenki Tušak Liziki, jI krepko stisnil roko in ji pove-; dal, kaj namerava, ta pa kljub dolžnosti' uslužbenca ni hotela njegovega namena; preprečiti in zadeve prijaviti na pri-: fitojno mesto. Nič manj pomilovaniai vredna pa ni uslužbenka KZ Gajevcl Horvat Milena, ki je tudi bila sezna- njena, da nameravajo imenovani po« begnltl v Inozemstvo. Tudi ona tega nI prijavila na pristojnem mestu. Slednja tekšnih in sličnih primerov ne smatra za važne, Čeprav bi morala upo5te\*atl, da je bil enkrat izvršen poizkus vloma v poslovalnico KZ, v kateri je ona zapo- slena kot poslovodkinja In nI tega pri- javila pristojnim organom, čeprav je to bila njena dolžnost. Ce bl te dve, kakor tudi ostali upoštevali bedno življenje in slab žlvljenski standard pobeglih ljudi po taboriščih v inozemstvu, v ka- terih premišljujejo svojo zmoto in šele tam spoznavajo dobi'ote, ki jim jih je nudila lastna domovina, bi sigurno ne držali stvari za se, wnpak bi stremeli za tem, da se njih nameni preprečijo. Ti n^di ljudje tttdl niso upoštevali budnih čuvarjev nailh meja, ki bi mo- rali pobeglim v slučaju bega v obmej- nem pasu prikrajšati življenje. V navedenih In sličnih primerih bi ravno ljudje, ki so vedeli za njih name- ne, blll odgovorni za njih pogubo. Kljub zanikmosti In nezvestobi poedinih uslužbencev svoji socialistični domovi- ni, je bila družba pobeglih pravočasno prijete In dana za rešetke, za katerimi bo imela čas premišljevati svoje podle namene. Posebno še moramo upoštevati, da je bil vzrok pobega, da bi morali U trije čez kratek čas na odsluženje stal- nega kadrovskega roka v JLA in so se hoteli temu Izogniti. Ti nepremlšljencl se niso hoteli pridržavati parole »Slu- žiti v armiji in braniti svojo domovino je dolžnost In čast vsakega poštenega državljana«. Takšne odnose lahko edino pričaku- jemo od ljudi, ki niso zvesti svoji do- movini, ker niso poskusili bridkosti druge svetovne vojne In sodelovali v, NOV, pa tudi danes v mirni dobi gra*' ditve socializma, ko ee trudimo za b.- boljšanje stendarda delovnega ljudstva, nočejo sodelovati. Ta primer naj bo opomin vsem ti*' stlm, ki ne znajo ceniti s krvjo pribor- jene svobode in se podajajo na napačne poti, kakor tudi tistim, ki za njih zgre- šenost vedo in molčijo. K članku: „V Leskovcu predrago plačujemo kruh" Ptuj, 26. avgusta (PD). Gostinska zbornica Ptuj je kot osnovna organi- zacija gostinske mreže vseh sektorjev prvenstveno poklicana, da zasleduje delo in poslovanje gostinskih podjetij glede higiene in kulturne postrežbe, glede gibanja cen in drugo, ne glede na to, ali gre pri tem tudi za Leskovec ali ne. Clankar trdi, da je kruh v Leskovcu predrag in navaja kot bistveni vzrok visoko prevozno tarifo, ki jo zaraču- nava avtobus, ki odvaža kruh iz Ptuja v Leskovec. Gostinski zbornici je znano, da pre- jemajo kmetijske zadruge od Mestnih pekarn popust pri nabavni ceni, med- tem ko ga gostinska podjetja ne dobi- jo, zato krijejo te prevozne stroške iz popusta, gostinska podjetja pa Iz pri- bitka na ceno kruha, ki ga člankar ravno kritizira. Kar zadeva prodajno cene v gostin- stvu, bi omenili sledeče: Gostinski obrati so vezani na kalku- lacije svojih uslug in storitev, pri če- mer pa je treba upoštevati, da ni več glavni regulator prodajnih cen Urad za cene, uprava za dohodke, trgovinska Inšpekcija in drugI organi državne uprave, temveč da so to gostje samL Pri nas se vendar vedno bolj In bolj uveljavlja zakon ponudbe In povpra- ševanja. Glede na to je popolnoma jasno, da bodo potrošniki takrat kupili kruh pri Vregu Frideriku v Leskovcu, ko ga ta prodaja ceneje kot kmetijska zadruga, in obratno, ko ga ta ceneje prodaja kot Vreg. Vedeti je treba, da so gostinski obrati primorani odvajati 12 % prometnega davka od prodajne cene, pri čemer so zakonsko upravičeni pribiti na nakup- no ceno zaokroženim 14 % faktor. Znano je, da mora gostinski obrat vzdrževati red In snago, kar je vezano na režijske stroške. Jasno je, da ima tudi privatnik pravico na zakonito do- ločeni zaslužek. Pozneje odigra po- j membno vlogo davčna prijava n^sa-i meznika, ki obvezuje privatnike vseh' poklicev m nlačilo davka na odmer-1 jeno dohodnino. 'j Zaradi tega ni člankar upravičen ^ dolžiti Kmetijske zadnjge ali Vrega. da sta kriva previsoke cene za kruh. Vprašajmo se med Leskovčani, kaj smo storili, da bomo vse prevoze kar naj- bolj poenostavili, znižali cene, zvižali produkcijo itd.? Le tako bomo Jačall gospodarsko moč posameznega kraja pa tudi Leskovca. Tudi med obrtniki bo treba vzbuditi zanimanje za odprte partijske sestanke Ptuj. 27. avgusta (LP). Na današ- njem odprtem partijskem sestanku OPO Mestnih obrtnih delavnic se je ob ude- leibi nekaterih obrtnikov razpravljalo o bodočem delu te OPO glede na številne potrebe in predloge v zvezi z razvojem socialistične obrtne dejavnosti. V odprti diskusiji, ki je sledila iz- črpnemu referatu o delu in razvoju Mestnih obrtnih delavnic po V, kongre- su KPJ od leta 1948 do danes, je bila z utemeljenimi predlogi podgana nuj- nost intenzivnejšega političnega dela z, obrtniki in njihovim naraičajem ter, nujnost zvišanja števila članov KP, upoštevajoč delavnost in koristnost ti- stih obrtnikov za raz\'oj socializma, ki jih ne zaslužijo, da bi jih prištevali med špekulante. V diskusiji je bila podčrta- na pravilnost decentralizacije MOD, ki je svojčci dvigalo precej prahu in ana- lizirane vrste pojavov v obrtih, ki ovi- rajo razvoj obrtne dejavnosti ali mu celo škodujejo. Večina predlogov je bila formulirana in potrjena. Sestanku bi vsekakor lahko prisotvo- vnlo več obrtnikov, ki bi lahko dali OPO MOD vrsto koristnih predlogov ;n pobud na podlagi svojih izkušeni in potreb za bodoče skupno in pravilno reševanje problemov % področja obrtni- *tva na področju ptujskega meita in oiaraj*. Proslave 10-letnice formirania slovenskih brioad »e bo udeležilo po dosedanjih podat- kih iz ptujskega okraja okrog 2500 ljudi. Iz Ptuja bo vozil poseben vlak, podjetja pa bodo dala za prevoz ude- ležencev proslave v Toplicah na Do- lenjskem tudi avtomobile. Da bi lahko Zveza borcev za mesto Ptuj dobila pregled nad točnim števi- lom udeležencev proslave, prosi, da JI organizatorji ud,eležt>e na proslavi spo- ročijo do 1. septembra: 1. koliko udeležencev je Iz posa- meznih podjetij, ki bodo šli a) z vla- kom, b) s kamionom, c) z avtomobilom; 2. koliko kamionov lahko da pod- jetje na razpolago; 3. koliko klopi lahko da podjetje na razpolago za sedeže na kamionih in v vagonih (če bi ne bilo osebnih va- gonov). Ali sta red in nevarnost na železnicah zadovoljiva? MoSkanjci, 21. avgusta (Ze), Ravno danes sem opazil na železniški postaji Moi^kanjcl nepravilnost, za katero sma- tram, da Je nujno da pride kot vzgojni primer v Javnost. Precej časa je, odkar so bili Izdani zakoni, ki urejajo posamezna vpraSanja In določajo kazni za kršitelje in povzro- čitelje kaznivih dejanj In prekrškov. 2e od samega začetka se polaga precej važnosti na red in varnost na železn.- cah, za kar so dolžni skrbeti državljani, železniški uslužbenci, a njim v pomoč pa tudi organi LM in drig.' za to dolo- čeni uslužbenci. Ko se nekoliko oziraš in vsaj malenkostno opazuješ bodisi na vlaku, Železniški postaji in na drugih mestih, vidiš da še ni povsod reda In varnosti na železnicah, in da posamezni železniški uslužbenci nimajo volje spo- štovati navodil in reda na železnicah. Tak primer na železniški postaji v Mo- škanjcih nam kaže službujcči promet- nik »F«, ki mu ni bilo po volji, da bl njegova sorodnica plačala kazen, ker je kršila železniške predpise s tem, da je prekoračila železniško progo na mestu, kjer je prehod prepovedan Mesto da bi jo sam opozoril ali kaznoval za nepra- vilnost, ki jo je zagrešila, se je pričel prepirati s službujočim miličnikom in dejal sorodnici, naj ne plača zahtevane kazni. Ta prometnik kaže s tem, da zanj nevelja uredba o prometu na jav- i\ih cestah in slično. Vpraiu^emo se, ali Je odnos takšnih železniških uslužben- cev pravilen? AH se ne zavedajo svoje službene dolžnosti: Smatramo za po- trebno, da jim nadrejeni povedo, kak- šne so njih naloge v službi. Takšni slu- čaji bl se nikakor ne smeli doga.lati, ako hočemo, da bomo vskladill red in varnost prometa na železnicah z danaS- njlm razvojem ter zagotovili red in var- nost na vsakem koraku. Vlak stane za udeležence Iz Ptuja v obe smeri 288 din. Dolžnost vsakega člana Zveze borcev, sindikatov, OF, mladinske organizacije itd. Je, da se proslave udeleži, da se javno in veli- častno manifestira pripravljenost ljud- stva braniti svojo domovino, kakor so se zanjo borili borci v narodno-osvo- bodilni borbi. OOZB Ptuj. Prejeli bodo visoka odlikovanja Ptuj, 25. avgusta (LP). PrezldiJ Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval; več vidnejših prebivalcev iz Ptuja za njihovo nesebično in uspešno delo ter: zadržanje v času NOV in po osvobo- : ditvi in sicer z ordenom hrabrosti ter ordenom zaslug za narod II stopnje i tov. Glavnika Franca, z ordenom za- slug za narod III. stopnje Karež Zoro, Lačen Štefko, Simonič Štefko, Tram- puž Ivanko in MrSek Magdo, z me- j daljo za hrabrost Simonič Štefko, Fanl i Vauda, Turin Ludvika in Trampuž Ivanko, z medaljo zaslug za narod pa Planjšek Magdo, Opara Matijo, Mar Dragota, Vauda Fanl, Kocmut Karo- i lino, Furlan Josipa in Glavnika Franca! star. . Kaj je s postavitvijo spome- nika padlim borcem NOV | v Gorišnici? Tov. urednik! i Večkrat smo čitali v časopisju, da so! v različnih krajih odkrili spomeniki padlim borcem NOV ter se s tem od-| dolžin žrtvam svojega kraja, ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost svojega naroda. I 2e pred leti se Je začela akcija za! postavitev takega spomenika padlimi borcem tudi v Gorišnici. Za spomeniki smo Imeli že tudi nabiralno akcijo, v; kateri Je sodeloval med drugimi tudi! tov. Donaj Franc. V Gorišnici želimo, da se akcija ob-i novi, tov. Donaja pa prosimo, da v j časopisu objavi, koliko denarja je že^ zbranega In kje je, F. A., Gorlšnica. Taka samopašnost napram najemniku je vsekakor vredna obsojanjal Vinarovcl, 25. avg. (UM). Do močnega zgražanja je prišlo tukaj zara- di brezčutnega odnosa Mohorlča Feliksa, mizarja obrtnih delavnic LOMO Mari- bor, .stanujočega na Duple.skl cesti, kije tukajšnji posestnik, do družine Ceha Franca, ki jo je samolastno postavil Iz stanovanja na cesto. 2ena deložlranega Ceha je pred ka- kimi tremi meseci rodila dvojčka, ki sta vsled slabotnosti kmalu po porodu umrla, mater pa so rešili smrti v ptuj- ski bolnišici. Se po odpustitvi iz bolni- ce je bila Cehova zelo slabotna ter ne- sposobna za delo, zaradi česar je morala ostati v bolniški postelji Hišnega go- spodarja Mohorlča je to jezilo, da nI Cehova opravljala težaških del za od- služevanje najemnine,, da je Cehovo bG-5edno napadal, jo zmerjal in sra motil ter jI očital, da lenari v postelji, dočim mora njegova žena garati, konč- no pa je postavil Cehovo družino z vsem skromnim pohištvom vred na cesto. Poleg tega, da si na podeželju kme- tijski delavci v stiski za stanovanje vtaknejo v žep marsikatero grenko s strani svojih stanodajalcev, je dvom- ljivo, da bosta mogla Cehova Mohoriču prizanesti tudi tako grobost in neobzir- nost, ne da bi uveljavila svoje držav- ljanske pravice, ki prepovedujejo tako grobo postopanje s strani hišnih gospo- darjev. Vsekakor zasluži ta grobi primer za- doščenje za prizadete Cehove, to tem- prej, ker je Mohorič socialno zasiguran po svojem delu v službi in kot posest- nik bi že moral razumeti, d: je njegov odnos do Cehovih vse prej kot socia- len. ' t Za nakradeni krompir 21.000 din izkupička Ptuj, 28. avgusta (LP). Za kmeto- valce zelo nehvaležnega dela se je lotil verjetno že zdavnaj Horvat Franc (1926) Iz Dolnje Lendave, ki je v zad- njem času kradel ponoči kmetovalcem med Ljutomerom in Mariborom z njiv krompir in dvignil pri nekem ptuj- skem podjetju okrog 21.000 din kot izkupiček. Koliko izkupička so mu iz- plačala še druga podjetja, bo ugotovila nadaljnja preiskava. Kmetovalci so veseli, da je ta »neto- pir« spravljen na varno, da mu je one- mogočeno to delo ob času zoritve krom- pirja In verujejo, da bo primemo kaz- novan. Na občnem zboru KZ Zavrč so se razkrinkali sovražniki zadruge Zavrč, 26. avgusta (V. M.). V ne- deljo, 24. avgusta, smo imeli v ZavrCu redni občni zbor tukajšnje kmetijske zadruge. Udeležba je bila zadovoljiva, namen zbora na ie bilo zvlžanje za- družnih deležev. Delegat OZZ, ki je o tem govoril, je nazorno prikazal to- zadevno potrebo. V diskusiji, ki je sle- dila, pa se Je pokazalo, da Imamo v kraju ljudi, ki Jim nI mar napredka In boljšega življenja po naših vaseh, da so celo taki, ki temu nasprotujejo. Prvi dlfikutant je namreč bil Rihtarlč Jurij Iz Hrastovca, ki je v začetku priznal upravičenost in potrebo dviga zadruž- nih deležev, na to pa Izbruhal vse, kar je že dolgo časa kuhal v sebi. »Nočem biti več član KZ Zavrč, ne dam niče- sar!« Po tej izjavi je Rlhtari« zapustil dvorano, za njim pa je odšlo ie nekaj od nJega nahujskanlh ljudi. V dvorani so ostali le zavedni zadružniki, ki so blU nad dogajanjem na zboru presene- čeni. Potrebno je vprašati Rlhtariča Ju- rija, če mogoče misli s takimi Izpadi zase pridobiti ljudi, ali te uveljaviti kot se Je kot ftmkcionar v stari Jugo- slaviji? In ali pozablja, da je njegov sin poslovodja KZ Vitomard in mu hoče s tem pomagati? Zavrčanl mu odgovarjamo: zadruga bo še nadalje obstajala tudi brez Rih- tariča Jurija, čeprav on kot član uprav- nega odbora ni izvršil svoje dolžnosti do skupnosti, ter bo še povečala ivojo pomoč potrebnim 2^vrčanomI Tovarna perila v Ptuju je znižala cene v zadnjem času opažamo živahno de- lo Invalidskega podjetja »Tovarne pe- rila In konfekcije« v Ptuju. Zadnji pre- sežek plačnega fonda, sklepi upravnega odbora, da bo moderniziral svoje delav-« niče z nabavo modemih strojev, kakor VSe organizacijske spremembe so nam dale slutiti, da je v sedanjem položaju uprava tovarne zavzela pravilno stali- šče, ki obeta dober napredek. Res so se uresničila pričakovanja. Tcvama je zni- žala cene svojim izdelkom, predvsem zimskemu perilu in konfekciji. Pocenili so tudi izdelavo delavskih oblek, ki jih delavci najnujneje potrebujejo. Po- membno znižanje je tudi pri uslužnost- nih izdelkih, kjer prihranijo pri času zaradi smotrnejše razdelitve dela. Pri- čakovali smo, da si bo v času, ko so trgovine založene s perilom, pomagala tovarna z novimi izdelki. Res, na trg so poslali lepe dežne plašče, katerim cene se gibljejo izpod 4000 do 6000 dinarjeVi( otroške pelerine, ki smo jih že dolgo ^asa zaman iskali po trgovinah in kot posebno novost plašč iz balonske svile, ki se lahko obrača, ker je na eni strani svetle In na drugI temne barve. Med množico novih artiklov so začeli izde- lovati tudi cenene kravate lepih vzor- cev. Kakor vidimo, Tovarna perila v Ptujti uspešno dela v času, ko je prenekatero podjetje zabredlo v težave in je kljub vsemu znižala cene svojim Izdelkom oo 30 pa celo do 80 %. g Ptuj, 29. avgusta 1952 •PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 SE O RAZMERAH NA PTUJSKI GORI Tovariš urednik! članek »Ob dnevu vstaje so bile razKaljene krivice KLO Ptujska gora« v tem listu št. 31, z dne 1. avgusta 1.1., je bil resen opomin posameznikom oziroma manjši skupini takih posa- meznikov, ki poskušajo javno ali pri- l- ščino so vabljeni vsi stanovski tova- riši ter drugi, ki jih zanima delo naših šoferjev in mehanikov. TRI MESECE ZAPORA MESTO VILE V PTUJU Ptuj, 25. avgusta (LP). Pred kazen- skim senatom tukajšnjega sodišča se je danes zagovarjal Kokol Anton, kmečki sin iz Botkovc št. 26, zaradi obtožbe, da si je dne 10. avgusta 1952 prilastil v Ptuju tombolsko karto, last Slodnjak Ane iz Sakušaka, katera karta mu je bila zaupana. Na njo je zadel glavni dobitek — stanovanjsko hišo v Ptuju. Senat ga je obsodil na 3 mesece za- pora in na plačilo stroškov 1288 din, ker je bilo na razpravi dokazano, da si je hotel Kokol Anton pridobiti pro- tipravno imovinsko korist, Slodnjak Ana je prosila senat, naj bi Kokol Antona milo sodil, ker sma- tra, da nI nikomur nastala škoda s tem, da je bilo Kokolu preprečeno do- seči neupravičeno imovinsko korist. Rojstva, poroke in smrti v juliju Matično področje Gorlšnica Rojstva: Brumen Lizika iz Zamušan je rodila hčerko, Segula Marija, roj. Ranfl iz Moškanjc sina, Strelec Ljud- mila, roj. Cuš iz Moškanjc hčerko, Re- berc Marija, roj. Kranjc hčerko. Poroke: Turk Janez iz Gerečje vasi in Kokot Lizika iz Gorlšnice. Smrti: Segula Marija iz Mezgove, Vozlič Marija iz Zamušan, Skrinj ar Ana iz Muretinc, Medved Franc iz Ga- jevc, Laura Alojz iz Gajevc, Laura Ja- kob iz Gajevc, Košar Alojz iz Mure- tinc. OBVESTILO! Vpisovanje starih učencev na Glas- beni šoli v Ptuju bo v ponedeljek in torek, dne 8. in 9. septembra, od 9. do 11. in 15. do 17. ure. Sprejemni izpiti novincev bodo v sre* do, dne 10. septembra ob istem času. Podrobnosti na oglasni deski šole. Ravnateljstvo KINO Od 29. avgusta do 1. septembra angleški film BELI HODNIKI po romanu »Yeomans's Hospital«. »Naša naloga je, da rešujemo življe- nja in ne, da sodimo, če so vredna živ- ljenja.« Ne bomo se čudili, če je bil Jackso- nov film izbran, da je na lanskem film- skem festivalu v Benetkah zastopal an- gleško filmsko proizvodnjo, kajti idejno dovolj bogato in oblikovno zrelo delo je zmerom v čast vsaki proizvodnji Umetniška dela iz zdravniškega življe- nja so zmerom privlačna, zanimiva in, če so prav podana, tudi uspešna. Sem spadajo vsekakor tudi Beli hodniki, ki so namenjeni vsem: zdravim in bolnim, zdravnikom, njihovim pomočnikom In strežnemu osebju. Človečnost, plemeni- tost, požrtvovalnost, odgovornost niso v nobenem drugem poklicu tako po- trebne in odločilne lastnosti, kakor ravno v zdravniškem, zato tudi prav zdravniški poklic zasluži med vsemi ostalimi največje priznanje. O čem govori film Beli hodniki? Zdravniški poklic je težak in nadvse lep, ker se prav v njem najbolj pokaže človek, kakršen je. ■ Dr. Zofija Dean je prikupna mlada zdravnica-kirurg, ki reši na svojo od- govornost kolego patologa Neila Mar- rinera, ki se je zastrupil pri jemanju krvi. Neil Marriner je eden tistih zdravni- kov, ki se bore kar na dveh bojiščih hkrati s smrtjo, da bi pomagali člove- ku: s svojo prakso na bolnikih in z dolgotrajnim znanstvenim delom v la- boratorijih. Oboje zahteva celega člo- veka, da, zato ni redko, da veliko zdrav- nikov pri tem podleže, vendar uspeh njihovega dela in njihovih poizkusov ostane trajna last človeštva. So pa tudi med zdravniki ljudje, ki pozabijo na svojo odgovornost, kakor mladi dr. Dick Groom, in se igrajo s človeškim življenjem. Takim zdravni- kom so Beli hodniki svarilo, da njihov poklic zahteva zmerom in povsod ple- menitega človeka, človeka, ki mu brez skrbi in popolnoma zaupamo svoje živ- ljenje. Za režiserja Pata Jacksona trdijo, da je dosegel vrhunec režijske tehnike. Pri filmu je začel leta 1934, ko mu je bilo 21 let. Kot zanimivost omenjamo še srečanje dveh znamenitih igralcev. Godfrey Tearle. ki je pred 45 leti sne- mal svoj prvi film »Romeo in Julija«, slavi v Belih hodnikih svojo 60-letnico kot igralec skupaj s Petulo Clark, ki je prvič nastopila v filmu z 12 leti prav tako skupaj s Tearleom. PTUJSKA »DRAVA« JE LETOS ZA- SEDLA II. MESTO V PODZVEZNEM TEKMOVANJU Letošnje podzvezno tekmovanje je zaključeno, razen nekaterih tekem, ki ne morejo več vplivati na vrstni red udeležencev. Ptujska Drava je ve- ljala za favorita poleg Kovinarja Iz Stor In Tekstilca iz Maribora. Toda potek iger je prinesel presenečenje za presenečenjem. V začetku je prevzel vodstvo Tekstilec, tesno mu je sledil Kovinar (St.), Drava pa je po nepo- trebnem izgubljala točke s slabšimi nasprotniki in to celo na domačem igrišču. Medtem se vodečima približa Aluminij, ki Je Izgubil kar štiri točke, vendar Je Drava že tedaj Izgubila šest točk, saj Je popolnoma nezasluženo Iz- gubila s Storaml 3:2 (0:2), ko Je vodila 20 minut pred koncem Igre. Prav tako Je poraz proti Raklčanu 6:4 nepotreben. V tem delu prvenstva Je Drava Igrala v postavi: Gorjup — Pongračič, Ser- dinšek — Strehar, Mere, Vogrlnčlč — Sirec I., Ladinek, Sirec It., Herceg In Goričan In dosegla sledeči uspeh: Dra- va 9 4 3 2 29:16 11. Za Dravo dosežeta največ golov Ladinek In Herceg, In sicer po 7, Sirec II. 6, Goričan 3, Ser- dinšek 2, Cep, Letonja in Strehar po enega ter en avtogol. V drugem delu prvenstva Drava spremeni svojo postavo, saj se okrepi s štirimi Igralci ptujske gamlzlje In Igra ves drugi del s sledečimi Igralci: Gorjup — Mere, Serdlnšek — Kara- man, Giljanovič, Vogrinčič — Sirec III., Ladinek, Milenkovlč, Sirec II. In Her- ceg. Razen teh Je moštvo Igralo včasih z rezervami: Čarom, Samcem, Kome- lom In Strehar Jem. V tej postavi Je Drava dosegla drugi del prvenstva iz- reden uspeh, saj je premagala vse svoje nasprotnike z visokimi rezultati, vendar moštvo nI moglo prehiteti vo- dečega Aluminija, ki Ima že od za- četka tri točke prednosti. V tem delu Drava doseže sledeči uspeh: Drava 9 9 0 0 50:12 18, t. j. stoodstoten. Naj- boljši strelec je Milenkovlč, ki doseže v sedmih Igrah kar 16 golov, sledi mu Sirec Maks z 10, Sirec P. 8, Herceg 6, Car 5, Ladinek 4, Gilanovič 2, Serdln- šeg 1 In 1 avtogol (odšteti je treba tri gole z Usnjarjem 6:1, 3:0 w. o.). Odločba NZS, da tekmuje samo prvak podzveze v kvalifikacijskem tekmovanju, je močno odjeknila med ptujsko športno javnostjo, saj Drava prav tako kot Aluminij zasluži, da tek- muje še dalje, vendar jI je to onemo- gočeno In bo še nadalje igrala v pod- zvezi, ki bo letos v jeseni precej moč- nejša kot pomladi, ker je novi član Mura iz Murske Sobote, ki je letos Izpadla iz I. slov. nogometne lige. Pa poglejmo, kateri igralci nas bodo zastopali v nadaljnjem prvenstvu. Vra- tar Gorjup brani izredno dobro, prav posebno na težjih tekmah, ko vidi, da uspeh vsega moštva zavisi od njega. Oba branilca. Mere in Serdinšek, sta svoji nalogi dorastla, vendar Ju ovira to, da sta oba nekoliko pre- majhna, za Merca pa je značilno to, da večkrat poskuša žogo zaustaviti z roko, ko mu ne bl bilo potrebno. Kril- sko vrsto sestavljajo Karaman, Gi- ljanovič In VogrinCič. Oba vo- jaka igrata lepo, vendar Karaman ob- vlada žogo nekoliko bolje od Glljano- viča, ki pa zato Igra včasih preostro. Vogrinčič je soliden Igralec, včasih Iz- redno dober, včasih pa tudi precej le- žeren. Dravin napad Je najbolj nestalna točka moštva. V nekaterih tekmah nasprotnikova obramba zadrži vse na- pade Dravašev (Fužlnar 1:0, Tekstilec 2:1), so pa tekme, ko Dravlnl napa- dalci razbijejo obrambo še tako moč- nega nasprotnika (Kovinar St. 7:1, Ko- vinar Mbr 5:1, Rakičan 9:1). Desno krilo igra Sirec Jože, ki je še mladi- nec In največji up Dravlnega napada. Strelja odlično, vendar je njegova hiba precejšnja nepožrtvovalnost In boječ- nost. Ladinek Igra dober nogomet, vendar nima sreče pri streljanju na gol. Milenkovlč je gonilna sila na- pada, igra izredno lepo In se med vsemi napadalci Drave najhitreje znajde, je oster In hiter ter se odlikuje po točnem in močnem strelu. Sirec Maks igra dobro, razume nogomet, toda če ne bl toliko »drlbjal«, bl morda dosegel mar- sikdaj še kakšen gol. Drugo pa je nje- gova trenutna nepožrtvovalnost In le- žernost, ki se ga »loti« skoraj na vsaki tekmi. Ima oster strel In strelja z levo In desno nogo. Drugi up Dravlnega na- pada je Herceg, ki Igra med vsemi napadalci tehnično najlepše In tudi Iz dneva v dan kaže svoj napredek. Je Izredno hiter In okreten. Med ostalimi Igralci je Car na dveh tekmah dosegel pet golov In je po izključitvi Milenko- vlča prevzel vodstvo napada. -Ik SK ALUMINIJ (StmlSče —NK KOVI- NAR (Store) 8:2 StmiSče, 25. avgusta (HN-. Na igrišču Aluminija je bila odigrana prejšnjo ne- deljo zadnja prvenstvena nogometna tekma mariborske podzveze, katera je določila prvaka ix)dzveze. S to tekmo in zmago si je SK Alumi- nij priboril pravico za nadaljnje tekmo- vanje za vstop v prvo Slovensko ligo. Na Igrišču se je pojavil Aluminij z zelo oslabljenim moštvom. Prerokova- nje gledalcev je bilo, da bo imel NK Kovinar lahko delo. Ali že po prvih potezah se je videlo, da ne bo tako kot so želeli gledalci In navijači Drave, ki so pridno navijali za kovinarja, zave- dajoč se, ako zmaga Aluminij zgubijo prvo mesto, in vsa njihova prerokova- nja in sigurnost, katere smo čltall v Ptujskem tedniku so se izjalovila. Kajti dopi.snik je pozabil, da je žoga okrogla ter da računi brez krčmarja ne držijo, ker ta krčmar je bil tokrat Aluminij. Igra je bila tipično prvenstvena. Mo- štvi sta se požrtvovalno borili. Toda s sigurnostjo in voljo, katero je tokrat pokazal Aluminij, ki je začel prevlado- vati na igrišču. Hrbtenica in najboljši mož na Igrišču je bil rfanzel Albin, ki je z lepo premišljeno in s svojo tehnično igro preigraval, branil in delil žogo, ka- tere so bile nevanie za nasprotnika. Prvi polčas se je bližal koncu. Altrnii- nlj je napadal, toda žoga ni hotela v mre- žo. Vratar Kovinarja je bdi na mestu In je spretno reševal nevarne žoge, toda po uspeSnem prodoru Aluminija je Re- plč v 43. minuti zakijutil akcijo in a tem povedel moštvo y v6dstyo 1:0. V 8. mdmiti drugeg^ polčasia Je Hanzel iz enajstmetrovke povečal re- zultat na 2:0 in takoj v 9. mintrti po- novno Replč na 3:0. V nadaljnji igri je žoga menjala prostore, popustili so eni in drugi. V 41. minuti je vratar Trop napravil prekršek in sodnik je odredil enajstmetrovko 3:1. Alvmiinij je popustil, kar je Kovinar iskoristil in v 44. minuti znižal rezultat na 3:2 ter kmalu nato je sodnik odžvižgal konec. Sodil je zelo dobro Muravs iz Maribora. SK Aluminij je igral lepo požrtvo- valno, tako kot smo ga navajeni gle- dati, čeprav je moštvo oslabljeno za tri igralce. Upamo in želimo, da SK Alu- minij v svojem nadaljnjem tekmovanju zastopa Mariborsko podzvezo z uspe- hom in da bo njegov trud poplačan s tem, da vstopi v prvo slovensko ligo. Za uspeh za dosedanje tekmovanje mu čestitamo vsi z Dravskega polja, poseb- no mu čestitamo delavci In nameščen- ci Tovarne glinlce In aluminija z željo za nadaljnji uspeh na nogometnih tekmah enako kot ga imamo pri grad- nji Tovaroe aluminija. 2-Bia. NASE KMEČKO JESESKO DELO Ing. Zoreč Egon Jesensko setev bomo pričeli z ozim- nim ječmenom, nadaljevali z ržjo In ozimno mešanico, končali pa s pšeni- co. Umen kmet seje le s strojem, to je s sejalnlco, ker s tem prihrani seme, pa tudi posevek boljše uspeva. Naša ozimna žita, i)Osebno pa rž, zahtevajo pri setvi sesedeno zemljo, ki pa mora biti tudi primemo suha. S setvijo ne smemo nadaljevati, če se zemlja začne svetiti ali če se celo ma- že. Ce smo po zgodnjem krompirju ali pa po krmskih rastlinah zemljo sprašili In pognojili z dodatnimi gno- jili (umetnimi) kot n. pr. s fosfatom, nato pa srednje globoko preorall ter jo pustili 10 do 14 dni da se sesede, smo gornjim zahtevam docela zado- stili. Priskrbeti si Je treba še seme dobre vrste, najbolje Je seveda prizna- no. Razumljivo je, da Je treba seme predhodno očistiti, sortirati in razku- žiti. Izkopavanje krompirja se bo pričelo v prihodnjih tednih^ Najboljše Je, če krompir takoj pri Izkopavanju sortira- mo v sledeče vrste: semenski, za hra- no, za krmo in za trg. Cas je košnje semenskih in drugih detelj, travne mešanice ter spravljanje zelene koruze, ki jo sušimo, režemo In slliramo. Vse shrambe predhodno či- stimo, prebelimo in temeljito prezra- čimo. Na travnike in pašnike Je zelo ko- ristno trositi vsako četrto leto apneni prah. Tudi umetna gnojila lahko upo- rabljamo (kalijeva, fosfoma). Ce ima- mo kompost, ga razgrnemo ali raztro- simo. V deževnih dneh strgamo ceste, blato pa uporabimo z drugimi odpadki za novi kompost. Obiramo sadje ter ga skrbno shranjujemo. Le lepo sadje vabi kupca. Prav koristno Je čim več sad'a posušiti. V vinogradu zaznamujemo kako- vostne in rodne trse. da lahko z nnh režemo cepiče, slabe pa zaradi precep- Ijanja. Precej je dela tudi v kleti in stiskal- nici. Vse je treba očistiti, posodo na- močiti Itd. SAH. — Kategorizacljfikl turnir Ša- hovske sekcije »Železničar« v Ptuju se prične dne 2. septembra 1952 ob 19. uri v Sindikalnem domu na Ormoški cesti štev. 2. Prosimo člane za polnostevilno udeležbo. Vabimo pa tudi ostale, ki se žele x'članltl in sodelovati na turnirju. — Odbor. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad v sredo, 27. avgusta 1952 Privatniki: peteršilj 30, solata (glav- nata) 40—50, korenje 30, pesa rdeča 20, krompir 18, čebula 30, česen 50, fižol 40, solata (endivija) 45, zelje (v glavah) 35, kumare (za vlaganje) 40, paprika 30, paradižniki 25, hruške 20, jabolka 15—18, slive 30, breskve 25— 30, kokoši 250—350, piščanci 150—350, sir 50—70, maslo (surovo) 300—350, smetana 100—120. Trgovsko podjetje Rožnik: čebula 18, krompir 16, jabolka 10, hruške 14, pa- radižniki 18, fižol v stročju 25, česen 35 din za kilogram. Kmetijsko gospodarstvo Dornava: mleko 18, pšenica 30, krompir 18, pa- radižniki 20, paprika 20, rdeča pesa 15, kumare 15, čebula 20, jabolka 12, ko- renje 20, peteršilj 20. razna semena za Jesensko setev po različnih cenah. Mestna ekonomija: kaša (Ječmena) 40, fižol (novi) 30, med 190. kis 20, mleko 18. jajca 7, kumare 15. zelje 30. ohrovt 40. paprika 20, paradižniki 20. melsn- cani 40. čebula 20, česen 50, krompir 16. buče 8. fižol (stari) 40. Ekonomija Stmišče: solata 25, para- dižniki 20. paprika 25. kumare 10.