Spedtztane io ibbonaroeiito
Leto XXIII., št. 186
V frotovtnJ
, četrtek 19» avgusta 1943
Cena cent. 80
Upr<ivni*tio. L|uDi|ana, fucctmjeva
Telefon « U-22 11-2} 11-24 uucratai x)dtieK: Lfubliaua, Pucaoijeva ali-a i - l eteiov k 31-25 51-26
Podružnica Novo mesto: L lubl lanska cesta 42 Ralum: « Ljublianskc pokrajine pn poJtno čekovnem zavodu 4t 17.749, za ostale kraje Iialiie Seoizio Confi Con Posi No 11-311s
IZKJLJUCJNC ZASIOPSJVO a, oglase a Ki.
Italije io inozemstva ima Unione »>uhl>licita italiana S A. MILANO
Iihijt vsak dia tazeo ponedeljki Naročnina znaia m e• e c n o Ur 18.—, n inozemstvo vključno » »Ponedeliskim Io-crom« Lit 36.90.
Ucedoiitt o : Ljubljana. Puccinijeva ulica b. S. — Telefon štev. 31-22, 31-23. 31-24._
Rokoplil « c n« vtačajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet U pob-
bliciti di piovenienza italiana :d estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO.
La lotta ln SIcilia e termina ta
Una pstyo!!era nemica incendiata nel porto di Siracusa — Nei pressi del Capo Passero e stato oolpito un inero-clatsre, cela to a picco uit mercantUe, un altro danneggiato
Coniando S«prenio. - Bollettino di gue.r-ra No. 1180.
La dura batiaglLa della Sicilia, che le truppe italo-tedesche hanno strenuamente ccmbattuto per 40 giorni contro la sov-verchiante petenza ilelle forze anglc-aine-ricane di terra, del mare e del cielo, e finita ieri.
(JLi i.Uiin. repa rti dj retroguarriia hanno abhuulonato ieslrema punta nord-orieiita-le dt lMsola r raggiunto la costa calabra »love erano stati in precedenza traghetta-ti j feriti, le altre unita e btiona parte del materiale.
1/aviazione italo-gennanicha ha | volto nel e vele attivila agendo efficacemeiite navi nemiche alla fonda nella rada di Bi-/.erta e provocando un incendio di vaste proporzioni. Nel porto di Siracusa una petroliera, centra ta da un nostro bombar-diere presso l lsola dei Ca ni. si e incen-diata. Aerosiluranti hanno colpito un m-erociatore nemico nei pressi di Caj>o Passero e af fonda to un niereantile a nord di Bona daniieggiandonc gravemente un altro dello stesso convoglio.
Due velivoli risultano abbattutti dalla caccia. Apparecchi avversari hanno sgan-ciato bombe su Castrovillari, nel Salerni-tano e su aleune localita del territorio di Napoli, provocando danni dj qualche rilie-vo, una formazione di quadrimotori, nel cielo deiritalia settentrionale ha perdnito tre velivoli abbattuti dalla difesa eontrae-rea un quarto apparecchio e precipitato a H.veres sotto il tiro della nostra arti-glieria.	Generale A ni b r o s i o.
11 Capo equipaggio del bombardiere che ha incendiato la petroliera di cui al bollettino odierno e il tenente Ferrari Guido da Vcnezia.
De incursioni citate dal bollettino di og-gi hanno causate a Castrovillari 12 morti e 70 feriti. Per le incursioni dei giorni ot-to, tredici. quindici e sedici ccrrente sulla cita di Milano seno stati finora accertati tra la popolazione civile 193 morti e 1079 feriti.
ka na Siciliji fe končana
1 trgovska ladja, nadaljnja pa poškodovana
Novi predsednik Rdečega
Yrh°vno poveljništvo. Vojno poročilo
Št. 1180:
Tfta bitka za Sicilijo, kj so jo italijan-sko-ilemške čete vztrajno bile 40 dni proti premoči angleškoanieriških sil na morju, na kopnem jn v zraku, je bila včeraj končana.
Zadnji oddelki zaščitnih čet so zapustili najskrajnejši sevrno-vzhodni konec otoka in dosegli kalabrijsko obalo, kamor so bili te prej 7. morskimi vozili prepeljani ranjenci. druge enote in dobršen del vojnega blaga.
Italijansko-ncmško letalstvo je razvijalo znatno delavnost in je učinkovito napadalo sovražne ladje na sidrišču v Bizort-sk -m 7>iiivu t<'r povzročilo požar velikega obsega. V sirakuškj luki je en naš bombnik zadel pri Pasjem otoku petrolejsko ladjo in jo zažgal. Torpedna letaki so zadela ne-prijatr i .•'-ko križarko v bližini rta Passero in potopila, eno trgovsko iadjo severno od Bone, neko nadaljnjo v istem konvoju pa težko poškodovala.
Lov o j so zbili dve letali.
Sovražna letala so metala bombe na Castrovillari v salernski pokrajini ter na nekatere okraje neapeljskega okrožja. Povzročila so nekoliko pomembne škode. Oddelek šviri moto mikov je v zraku nad severno Italijo jzgubil S letala, ki jih je sestrelila protiletalska obramba, četrto letalo pa je strmoglavilo pri Hveresu, zadeto od strelov našega topništva.
General A m b r o s i o.
Povelj":'k posadke bombnika, ki je za-žgal petrolejsko ladj-c, omenjeno v današ-n sm vojnem poročilu, je poročnik Ferrari Guido iz Benetk.
*
Letalski napadi, omenjeni v današnjem vojnem poročilu- so v Castrovillariju povzročili 12 smrtnih žrtev in 70 ranjenih. Po letalskih napadil 8., 13., 15. in 17. t. m. ie bilo doslej ugotovljenih med civilnim prebivalstvom 193 smrtnih žrtev in 1079 ranjenih.
Junaška požrtvovalnost italijanskega vojaka
Rim, 18. avg. s. s. List »Piccolo di Roma« razpravlja v svojem uvodniku o novem položaju ter slavi junaštvo vrlih italijanskih vojakov, ki so na sicilskih tleh branili prehod sovražniku. Borba na Siciliji je sedaj končana in ni nikakršna tolažba, piše list. ako nekateri govore, da se je zasedba otoka itak že pričakovala, ker je to le posledica nezadostne vojne priprave, pač pa je velika telažba dejstvo, da je italijanski vojak pri tem pokazal svoje junaštvo ter pcžrtvovalnost in da je tudi prebivalstvo podalo dokaz ponosnega domoljubja.
List se potem spominja vojnih dogodkov, ki so mogočno osvetlili odpor italijanskega vojaka, ter zaključuje: Spričo groženj Anglo-sasov. ki so si postavili za nalogo uničenje Italije in Evrope, naj umolknejo glasov1 strank in naj utihnejo besede o osveti in povračilu. Vsem Italijanom je ostala edina dolžnost, ki jo morajo vsi izpolnjevati: združeni braniti svojo domovino in svoje družine.
Ostra obsodba anglosaškega barbarstva
Bukars..Ja, 17. avg. s. Znani rumunski k-par prof. Han je napisal članek za obrambo umetnosti v italijanskih cerkvah. V listu »Porunca Vremi« napada anglo-sase, ki s svojimi poganskimi bombami o.--krunjajo ne:zmeren umetniški zaklad in vero samo. V te cerkve, pravi med drugim prof. Han v katere je stoletja prihajal 7. neba duh prednikov, ki so ustvarili zgodovino naroda in to simbolično z verskimi obredi, da bi trenutek življenja l.iudii postal lepši in vzvišenejši, padajo sedaj oo ukazu Roosevelta in Churchilla angleško-anueriške bombe. V katedrale F ima in v cerkve Italije padajo iz letal, ki se cinično imenujejo »osvoboditelji«, bombe in eksplozivni predmeti, da uničujejo tisočletno umetnost in prikrivajo Churchillov obup. kajti njegov ideal je zlato tele. Anglosasi mečejo bombe v obupni volji po zmagi v vojni za hrbtom frorvt ter se poslužujejo terorističnih sred-
stev, diplomatskih groženj in vsega, kai more angleškj politik imeti satanskega in perfidnega v svoji glavi.
Pomanjkanje delovnih sil v ameriški industriji
Lizbona, 17. avg. s. Po vesteh iz raznih ameriških industrijskih mest postaja vedno bolj občutno pomanjkanje delovne sile v raznih panogah kovinske industrije. Sedem novih tvornic za proizvajanje aluminija že dolgo časa ne obratuje zaradi pomanjkanja delavcev. Menijo, da se bo to stanje v kratkem še poslabšalo zaradi zopetnega pričetka šolskega leta in otvoritve univerz. Okrog 3 milijone dijakov je namreč med počitnicami zaposlenih v industriji in ti bodo morali jeseni zapustiti tovarne ter se vrniti v šole.
Omejitve potovanj
po angleški obali
Stockholm. 18. avg. s. Londonski dopisnik »Svenske Dagebladet« poroča o vedno ostrejših ukrepih, ki so jih te dni izdale vojaške in policijske oblasti v Angliji, da se prepreči pristop občinstva na nekatera obalna področja južne Anglije. V teku je tudi izpraznitev nekaterih pasov tega ozemlja. Velike množice ljudi so morale z vso naglico zapustiti te kraje, ki jih pa oblasti drže v strogi tajnosti. Potniki, ki prihajajo z vlaki s prepovedanih točk. sc ne smejo ustavljati v bližnjih mestih.
Stavka v liverpoolski luki
Lizbona, 18. avg. s. Delavci v pristanišču Liverpoola so začeli stavkati, ker nočejo delati preko normalnega časa, kakor je zahtevalo ravnateljstvo pristanišča. Delo se je skrčilo in zaposleni so bili prostovoljni delavci pri razkladanju blaga. Da se blago ne bi kvarilo, so vojaške oblasti dale na razpolago vojake za razkladanje. Ravnatelj pristanišča je obljubil preiskavo, da se ugotovijo vzroki, ki so povzročili stavko, zahteval pa je, da se razkladale! prej vrnejo na delo.
Ob brazilski obali potopljena angleška ladja
Buenos Aires, 17. avg. s. Iz Ria de Ja-
neira poročajo, da je neka nemška površinska edinica potopila pred brazilsko obalo neko angleško ladjo. 40 brodo-lomcev so izkrcali v nekem brazilskem pristanišču.
Rim, 17. avg. s. Predsednik italijanskega Rdečega križa senator dr. Giuseppe Mormino. je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan Eksc. dr. Giuseppe Boriano. senator Kraljevine, general ar-madnega zbora v rezervi.
Prispevek industrije k naporom domovine
Rim, 17. avg. s Novi komisar industrijskih organizacij senator Giuseppe Mazzi-ni. je poslal predstojnikom federacij in narodnim združenjem industrijcev, predsednikom z.vez indu trijskih podjetij, obrtnikom in hišnim lastnikom naslednje sporočilo:
»Ko prevzemam od predsednika prof
Beleile posle indu?1rijskih organizacij, katere ie vodil tako ugledno dolga leta, pozdravljam industrijska in obrtniška podjetja v prepričnniu. da se vsi zavedajo resnih dolžnosti ure. ko je treba prispevati z vso pobudo in z v«o sposobnostjo k skupni akciji za blacoj države.«
Senator Mazzini je pozdravil tudi predstojnike konfederalnih združenj, uradnike in vse osebje, izražajoč prepričanje, da bo vsakdo na svojem odgovornem in delovnem mestu sodeloval z oblastjo, da bo s3o-ga do skrajnih mej možnosti povečala prispevek industrije k odporu in obnovi naroda.
Predsednik narodne ustanove za matere in otroke
Rim, 17. avg. s. Predsednik narodne ustanove za matere in otroke dr. Sergio Nannini je podal ostavko. Za njegovega namestnika je imenovan profesor Fran-cesco Valagussa.
Konferenca japonskih pokrajinskih predstojnikov
Tokio, 18. avg. s. Pod predsedstvom min. predsednika bila druga konferenca predstojnikov novih pokrajinskih uprav, ki so poročali o položaju na posameznih področjih. General Tojo je imel govor, v katerem je naglasi] pomen vladne prehranjevalne politike, nakar je bil predložen drugi načrt za po .'reševanje prehranjevalne proizvodnje.
Maroški visok! komisar psi . organi
San Sebastian, 1 avg. s. Semkaj je prispel visoki komis. r za španski Maroko general Orgaz ter ja zunanjemu ministru Jordani poročal o mednarodnih zadevah, ki se tičejo španskega protektorata v Maroku.
Vežbs španske mornarice
Madrid, 18. avg. s. Španska mornarica je odplula iz področja Marina v vode okrog La Corune ter se je pričela vežbati v streljanju. Vežbe bodo trajale do 20. t. m
Ohromi] en promet Palestine
Ankara, 16. avg. s. Iz Palestine poročajo, da so bile z nadaljnjimi omejitvami in predvsem zaradi popolnega pomanjkanja pnevmatik ukinjene skoraj vse še obstoječe avtomobilske proge v državi. To in znana pomanjkljivost železnic v Palestini sta doslov-no ohromila ves premet.
Podkupljeni demonstranti v Lizboni
Lizbona, 17. avg. s. Nadaljuje se preiskava in zasliševanje oseb, ki so bile aretirane po nedavnih izgredih v Lizboni. Nekateri so priznali, da so dobili denar, da bi stavkali. Kakor je bilo že javljeno, bo večina aretirancev uvrščena v delovne bar taljone.
Slina vročina v Španiji
Madrid. 18. avg. s. Val izredne vročine je zajel mnoge kraje, v katerih kaže toplomer 42 stopenj v senci. Izbruhnili so številni požari v gozdovih. Največji požar Je nastal v smrekovem gozdu pri Castello nu della Plana. Gozd je popolnoma uničen. Plamene &o videli na veliko razdaljo.
Ukinitev osrednjih korporacljsklh organov
Rim, 17. avg. s. Današnji uradni list objavlja Kraljev dekret od 9. avgusta 1943 št. 721 o ukinitvi osrednjih korporacijskih organov, medministrekega vzporejevalnega odbora za cene in medministrskega odbora za avtarkijo. Dekret se glasi:
Čl. 1. Narodni svet korporacij, osa-ednji kor-poracijsk; odbcT in korporacije so odpravljajo. Razveljavljajo se tudi naslednji zakoni kakor tudi njihova dopolnila: št. 1. zakon z dne 30. marca 1930. št. 206. o reformi narodnega sveta korporacij. 2. zakon od 3 maja 1939 št. 10, 3. Kr. dekret od 18. aprila 1935 št. 441 o pristojnosti osrednjega korporacijskega odbora, ki je bil spremenjen v zakon z zakonom dne 12. septembra 1935 št. 1745. 4. tretji člen 2. odstavka zakona z dne 3. aprila 1926 št. 563 o t .avnj disciplini delovnih kolektivnih odnosov ter tretji odstavek pravil za izvedbo, odobrenih s Kr. dekretom 1. julija 1926 št. 1130-5. zakon z dne 5. februarja 1934 št. 163 o ustanovitvi in funkciji korporacij.
Čl. 2. Korporacijski ali medkctporacijski tehnični odbori, ustanovljeni po zakonu dne 5. februarja 1934 št. 163. so odpravljeni.
Čl. 3. Spravni poizkusi v kolektivnih sporih pri delu, ki so jih opravljale korporacije v smislu čl. 13. zakona od 5. februarja 1934 št. 163-so poverjeni spravnemu kolegiju, ki ga od časa do časa 9estavi minister za industrijo, trgovino in dete glede na značaj in predmet posa;nez::;h
OTOV.
Čl 4. Do drugačnih določb lahko sklepajo siodikakia združenja kolektivne gospodarske
pogodbe za kolektivno ureditev gospodarskih odnosov med posameznimi poklicnimi kategorijami. Te pogodbe ostanejo obvezne za združenja in posamezne zastopnike kategorij, na katere se nanašajo, če se odobrijo s Kr. dekretom po predložitvi ministrskemu svetu na predlog ministra za industrijo, trgovino in delo ter v sporazumu s pristojnimi ministri. Za sankcije v primerih neizpolnjevanja pogodb so veljavni zakoni za kolektivne pogodbe.
Čl. 5. Kolektivne gospodarske pogodbe, ki » jih korporacijski organi ob uveljavljenju tega dekreta že odobrili, se lahko objavijo * dekretom šefa vlade, prvega ministra državnega tajnika, na predlog ministra za industrijo, trgovino in delo v sporazumu z interesiranimi nrnistri. Objavljeni dekret se uvrsti v uradno zbirko zakonov in dekretov Kraljevine.
Čl. 6. Medministrski vzpcrejevalni odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene industrijskih in poljedelskih proizvodov, ustanovljen s Kr. dekretom 24. januarja 1942 št. 3, ki je bil uzakonjen 13. junija 1942 št. 902, se ukinja.
Čl. 7. Medministrski odbor za avtarkijo^ ustanovljen s Kr. dekretom 9. januarja 1939 št. 32 (spremenjen v zakon z zakonom 2. junija 1939 št. 749). se prav tako odpravlja. Pristojnost tega odbora glede industrijskih naprav se dodeli ministru za industrijo, trgovino in delo. ki rešuje prošnje za pooblastila v vsakem primeru v sporazumu s prizadetimi upravami.
Čl. 8. Ta dekret stopi v veljavo naslednji dan po objavi v uradnem listu Kraljevine ter bo predložen zakonodajni skupščini v uzakonjen je.
Ponesrečeni sovjetski
napadi pri Izjumu
Tudi južnozapadno od Bjelgoroda, Vjazme, Bjelija in Lado-flffga jezera so bili vsi sovjetski napadi odbiti — 317
sovražnih tankov uničenih
h Hitlerjevega glavnega stana, 18. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na bojišču pri Izjumu je sovražnik z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami nadtl.Vval svoje napade. V trdovratnih bojih so se vsi sovražni poskusi prodorov ob sestrelitvi številnih oklopnih voz izjalovili.
Tudi na področju južno in južnozapadno od Bjelgoroda so se vsi sovjetski napadi krvavo ponesrečili. Uničenih je bilo 92 sovjetskih oklopnih voz. V napadalnih in obrambnih bojih na tem prostoru se je posebno odlikovala oklopna grenad irska divizija SS »Totenkopf«.
Tudi južno in južnozapadno od Vjazme. južnozapadno od Bjelija in .južnozapadno od Ladoškega jezera so se v ogorčenih bojih ponesrečili vsi sovjetski poskusi prodorov.
Sovražne izgube v bojih na vzhodni fronti so bile včeraj posebno velike. Skupno je bilo uničenih 317 oklepnih voz.
V boju proti sovražnemu ladjevju pred alžirsko obalo so potopila nemška bojna letala sovražno transportno ladjo srednje
velikosti in poškodovala eno nadaljnjo trgovsko ladjo.
Sovražni letalski oddelki, ki so včeraj podnevi prileteli nad južno Nemčijo, so že po dosedanjih podatkih izgubili po zaslugi lovskega letalstva in protiletalskega topništva 51 štirimotornih bombnikov in pet lovskih letal. V dveh južnonemških mestih je imelo prebivalstvo izgube.
Nad zasedenim francoskim ozemljem in v Južnj Franciji je bilo sestreljenih pet nadaljnjih sovražnih letal. Izgubljeno je eno lastno lovsko letalo.
V	pretekli noči je odvrgel sovražnik veliko število rušilnih in zažigalnih bomb na kraje na severnonemškem obalnem ozemlju. Obžalovati .je človeške izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništv o so sestrelili iz oddelkov britanskih bombnikov najmanj 37 letal.
Nemška bojna letala so prodrla v noči na 18. avgusta nad jnžnovzhodno in srednjo Anglijo in so med dmgim uspešno metala bombe vseh kalibrov na mesto Lincoln.
V	bojih na Siciliji so se najslavneje odlikovale oklepu | 'fivizi | »Herman Go-ring«, 15. in 29. divizija - klopnih gr^na-dirjev, 1. divizija padalcev in 22. brigada protiletalskega topništva.
Naraščajoča silovitost tefev na vžh$rM
Berlin. 17. avg. Orjaška bitka na vzhodu vedno bolj pojačuje svojo silovitost Rusi sc v igli v prvo vrsto nove velikanske množice rezerv. Isto sc/ storili Nemci, ki so poslali v boi znatne sile. zlasti tam, kjer je sovražnikov pritisk postajal nevaren. Kakor je razvidno iz nemškega vojnega poročila z dne 16. t. m., so nemške čete povsod vzdržale siloviti pritisk sovjetskih množic ter so včeraj tudi poskušale razbiti sovražno bojno črto z uporabo ogromne množine oklopnih voz in neštetih oddelkov letal.
Nemci vzdržujejo sovjetski nap.j d zlasti z močnimi protinapadi, kar potrjujejo tudi z Moskve. Tamošnje izredno nočtlo poročilo javlja o osvojitvi važne po&tojanke Karačev. ki ie pomembno železniško križišče in je oddajen le kakih 40 km od Brjanska. Rusi javljajo obenem zasedbo nadaljnjih 70 krajev. Glede har-kovskega odseka pa se v Moskvi omejujejo samo na poročilo, da so Nemci zapadno in severnozapadno od bivše ukrajinske prestolnice podvzeli neštete silovite napade z očitnim namenom odvrniti nevarnost popolne obkolit-ve. Seveda poročajo Rusi. da so nemške protinapade odbili in da so ruske čete južnozapadno od Harjkova prestopile Doneč pri Zmi-jevu ter prodrle v smeri proti železnici Harj-kov-Lozovaja. ki bi bila še edina odprta pot za nemški umik.
Položaj gotovo ni rožnat, pravi vojaški so-trudnik nekega monakovskega lista vendar pa ni povoda za nikako vznemirjenje. Nem-'ke armade imajo povsod strateško pobudo in sovražnik zaman uporablja svoje velikanske napore, da bi ji jo iztrgal. Ni dvoma, da bodo preizkušnje, ki čakajo nemške vojake, še zelo težke, toda vse kaže, da se jim bo posrečilo biti kos sovražnikovemu pritisku Taktika, ki jo uporablja nemško vrhovno poveljništvo. je dokazala svojo učinkovitost. Prav taktika prožne obrambe je razlog za vse uspehe, ki so jih Nemci doslej dosegli spričo sovjetske premoči. Drugačna taktika bi gotovo ne bila umestna. Zato ne pomeni ničesar izpraznitev kakega pasa ozemlja ali zapustitev nekoliko večjih središč, ko se kažeir. gotovi izgledi, da se s tem sovražniku one loči uresničiti njegove strateške načrte Kar je važno, je dej-
stvo. da 9o nemške bojne črte ohranile medsebojno elastično zvezo, tako da lahko kasneje vsak trenutek, kadar pride povelje, ustvarijo novo neomajno pregrado proti sovjetskim četam. kakor se je to zgodilo v marcu med Dnje-prom in Doncem
Nekateri angleški vojaški pisci zatrjujejo, da se \cmci na svojem umiku nc bodo mogl: več ustaviti, kakor jim to ni bilo mogoče poleti leta 1918. Današnji položaj v Rusiji pa jc bistveno različen od položaja v Franciji pred 25 leti.	(»Piccolo«),
Dva ameriška boetsbnika pristala v Švici
Bern, 18. avg. s. Včeraj kmalu po poldnevu je bil alarm zaradi ameriškega letalskega napada na nemško obalo jezera ob Bodenskem jezeru Nemško protiletalsko topništvo je prisililo dva ameriška šti-rimotornika, da sta zapustila nemško ozemlje, kjer sta ju zasledovali dve švicarski letali, nakar sta morali pristati. Švicarske oblasti so zaplenile oba ameriška štirimotornika. posadki pa. obstoječi iz 10 mož v vsakem letalu, internirali.
Angleška bofa^sn pred scvjetskJH zlaaiflm
Stockholm, 18. avg. s. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« javlja da so v Angliji vedno pogostejše zahteve o drugi fronti v Evropi. »Nevvs Chronicle« piše dar.es o tem predmetu: »Mi zanemarjamo priliko, da damo Rusom vso možno pomeč, ker menimo, da bo ruska vojska vsekakor osvojila vse doslej izgubljeno ozemlje, ki ga imajo v svoji posesti Nemci. Ali bi se v takem primeru ne zgodilo lahko, da bi se Rusi po dveh letih silnih izgub odločili, da bo v bodoče glavna naloga rdečih vojsk le obrambnega značaja in da bodo ofenzivo popolnoma prepustili Anglosasom? Taka odločitev bi na ruski strani osvobodila veliko število nemških divizij in letalskih oddelkov, kar vse bi se lahko porabilo na zapadu. s čimer b; se vojna podaljšala za mesece, morda c"' -za leta.«
Medsebojna nasprotstva in nezaupanja v sovražnem taboru
Buenos Aires, 18. avg. s. Iz Quebecka poročajo. da je v mesto prispel predsednik Rooseveit.
Buenos Air®s, 17. avg. s. 130 ameriških, angleških in kanadskih novinarjev, ki so se zbrali v Quebecku, je izreklo obžalovanje, ker je bila postavljena okrog sestanka v Quebecku pravcata zapora, ki onemogoča sleherno obveščanje o razgovorih, ki so v teku. Obžalujejo tudi pretirano strogost cenzure, ki dejansko onemogoča novinarsko delo.
Carigrad, 18. avg. s. Glede dogodkov na vzhodni fronti naglaša vojaški kritik lista »Tasviri Efkar«, da so boljševiki hoteli zopet osvojiti Ukrajino, da bi rešili nujno vprašanje oskrbe Rusije, vendar jim po poldrugem mesecu krvavih borb ni uspelo prebiti nemške fronte. Brez dvoma je kočljiv položaj ruske vojske znan anglosaškim zaveznikom in prav zaradi tega sta se sestala Rooseveit in Churchill.
list »Vatan« se bavi s težkočami »za-veznikov« in naglaša, da so predvsem notranjega značaja, ker se stranke in socialni razredi obeh anglosaških držav ne morejo sporazumeti. Težkoče so pa tudi zunanjega značaja, ker se stališča Anglije in Amerike ne skladajo, še manj pa anglosaška stališča in stališča Rusov.
Zadetki volilne borbe ▼ Zedinjenih državah
Boen°s Aires, 17. avg. s. Willkie se je izrazil, da je skoraj gotovo, da bodo v prihodnjih predsedniških volitvah zmagali republikanci. Izjavil je, da bo njegova kandidatura pogojna in sicer bodo stranke sprejeti njegova
načela napredne politike in mednarodnega sodelovanja.
Nezaupanje ameriških republik do Washingtona
Buenos Aires, 16. avg. s. Republiki Kflu starika in Panama sta sklenil; prositi za, razsodnika, ki naj bi rešil obmejne sporo med obema državama, pri čemer pa se izključujejo Zedinjene države.
Plemenska nasprotstva v Zedinjenih državah
Buenos Aire8, 17. avg. s. Iz New Torka peročajo- da je preiskava, katero je odredila vlada, da se ugotovijo vzroki krvavih izgredov v Detroitu, ugotovila, da je bil edini razlog izgredov rasna napetost, ki je postala v Detroitu izredno resna zaradi prevratnega delovanja sovražnih si skupin.
Novi predsednik Paragvaja
Buenos Aires, 16. avg. s. Iz Assunciona po* ročajo, da je novoizvoljeni predsednik Paragvaja general Iginio Morinigo prevzel svoje posle.
Trgovinska pogodba med Ekvadorjem in Argentino
Buenos Aires, 17. avg s. Iz Quita poročajo, da bo v Buenos Airesu podpisana trgovinska pogodba med Ekvadorjem in Argentino. Pogajanja za sklenitev te pogodbe sd se že pred časom pričela.
Naročite se na »Dobro knjigo«!
Kronika
Ve§2ljstvo se
Znani hamburški učenjak pi-of. ur. Heck-manu je imel v Berlinu predavanje o gi-bonju vesoljstva. Zvezdno neto nam sicer že uavno ni skrivnost, vendar so v "tem področju zagonetke. ki jih znanost še ni rešda. Med drugim poznamo Miečno cesto, megienice in s tem najbolj oddaljena telesa neizmernega sveta. Iz svetlobne stopn e po-edijiih zvezd izračunavajo njih oddaljenost cd zemlje. Zvezde, ki hitro spreminjajo svojo svetlobo, imajo m njšo abruutno sve-tlobnost nego zvezde s počasi spreminjajočo se svetlobo.
Na tej podlagi so mogli raziskovalci določiti tudi odiaijencst najsiabotnejših me. gienic. Takšne megienice vidimo vsepovsod na nebu. a če nam uspe razčleniti tudi najmanjši tlel megienice v poedine zvezre, lahko določimo njeno svetlooo in s tem oddaljenost še pieeej novo je odkritje, da se megienice z velikansko brzino oddaljujejo od nas, in sicer čim bolj so oddaljene, tem hitrejše je to gibanje. To pomeni, da se vesoijstvo samo g.bije in di ni nekaj trdno < imerjenega. Za ki j se giblje ezirema raz. ši.ja, pa še ne vemo. Znanost oomneva. da je bi'o ves ija.vo nekoč enotna, gosta ma-a, is katere so ne loči i sčasoma pred ni deli. se začeli širiti in napotili z bla-'n> brzino na potov: nje v piazno prostornina.
*	^mrt uglednega gOs poda rstv e n >ka. Na
Vrhniki je pc daljši težki bolezni umrl v torek g. Hinko Leban, prrkurist splošno znane lesne tvrdke g. Josipa Kunstlja. Bil jc star šele 45 let in torej na višku svoje sposobnosti, ki ;ih je požrtvovalno in vesnto posvečal prešpehu velike tvrdke ka.* kor tudi lastnemu prsestvu. Odlikovala ga je plemenita značajcost nasproti podrejenim kakor še prav nosebno nasproti družimci, kateri je bil rajzglednejši oče. Zapustil je vdovo srospo Antonijo rojeno Jugovo, sina Vlad ka in hčerko Mileno. Zadnjo pot bo nastopil danes v četrtek, cb 16. Lep mu bod. Opomin, žalujočim naše odkritosrčno s&-žulje!
*	Novi grobovi. V svoji najlepši dobi, stara šeie 32 let, je umrla gospa Zofija Dolganov a, rojena Rakovčeva. Pokopali so jo v ponedeljek v Kandiji. Soprogu io zapustila dva hčerkici, za njo pa žaluje tudi širok krog sorodnikov v drugih kra-jh. — V Ljubljani je umrl gosp. Franc Z a v r š n i k in bo danes poromal k Svetemu Križu. — Družina g. Jožeta Klopca v e r j a v Ljubljani je izgubila svojo edino hčerkico Jožico, pokopali jo bodo v petek ob pol 15. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše toplo sožalje!
*	Novi predpisi za bivanje v Rimu. Po 18. avgustu se ne sme nihče naseliti v nre-stolrici, če nima za to tehtnih vzrokov. Trgovci z živili bodo izdajali živila samo na izkaznice rimske občine, ne pa tudi ca nakaznice dnigih občin, kakor je bila doslej v veljavi.
*	Zbornica za umetnike v Atenah. Grška vlada je pristala na ustanovitev posebne zbornice, ki bo združevala vse poklicne umetnike na Grškem. Ena poglavitnih nalog te ustanove bo tudi skrb za gmotni položaj umetnikov. Zbornica bo imela štiri pododdelke za upodabljajočo umetnost, in sicer oddelke za slikarje, kiparje, graverje in dekoraterje, katerim 1-odo skušali v okviru zbornice preskrbeti delo.
*	Slikar Bras» je umrl. V Benetkah je
umrl te dni v svoji hiši na Campo San Trovaso znani slikar Italico Brass. Udeleževal se je skoraj vseh dveletnih razstav v Benetkah od 1895 do 1942. Prejel je med drugim nagrado za razstavljena dela v Parizu, v San Franciscu in na Dunaju. Brass je bil po rodu iz Gorizije. Umrl je
v starosti iS
let.
*	šolska reforma v Italiji. Profesor De
Ruggiero. kc.nrsar konfederacije profesio-nistov in umetnikov ter eden najožjih sodelavcev italijanskega prosvetnega ministra, je izjavil, da je treba italijansko šol-t-tvo temeljito preurediti. V prvi vrsti bodo obnovili tip prejšnje gimnazije oziroma li-ceja, obenem bodo uvedeni odpravljeni državni izpiti ter bodo uk>njeni vsi zavodi, ki so veljali doslej za nekakšne dopolnilne učne ustanove.
*	Posebno smlišče v Zari ukinjeno. Uradni list v Rimu objavlja v svoji izdaji od 9. avgusta dekret vrhovnega poveljstva Oboroženih sil, ki pravi, da je ukinjen guveinement v Dalmaziji ter se zaradi tega razpušča tudi posebno sodišče v Zari. Vse agende tega sodišča preidejo na področje vojnega sodišča pri vojaškem poveljstvu v tem kraju.
*	Dodeljevanje zemlje v Makedoniji. V Makedoniji so začeli kmetom razdeljevati zemljo. Do konca letošnjega leta bodo razdelili 60.000 ha površine, ki pripada sedaj državi. Na ta način bo 90% zemlje, ki je trenutno brez gospodarja, razdeljene med kmete, ki doslej niso imeli posestva.
*	Neprijeten doživljaj Harolda Lloyda. V Hollvvvocdu je nastal v vili Harolda Llovda ogenj, ki se je razširil tudi na shrambo za filme. V strahu, da ne bi prišel ob dokumente svoje slave, se je Ha-rold Llovd sam lotil gašenja, toda dobil je pri tem tako hude opekline, da so ga morali odpeljati na kliniko.
*	Milijon lir za bolnišnico. V Andriji pri Bariju je umrl kanonik don Felice Gazzilli. Mož, ki je živel vse življenje zelo skromno, je dolečii svojo zapuščino — približno milijon lir — bolnišnici v Bariju.
*	Ukrepi zoper lenuhe na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo, da je madžarska vlada izdala svojevrsten ukrep, ki naj pri-
Emilio Salgari:
42
Najbolj drzni izmed njih so sicer skakali v jarke in prislanjali lestve, niso se pa upali splezati po njih in kljubovati peklenskemu ognju, ki je sejal ni vse strani smrt in pogubo.
»Naprej!« je kriknil Grammont in se postavil na čelo bukanirskemu oddelku, »črni gusar je tamle gori!«
Drzno je planil v sredo dima ter dal položiti čez jarek viseč mostič. Toda naboj karteč je udaril med mornarje, in vse se je sesulo kakor hiša iz kart.
24. poglavje Lov na »Alhambro«
Prostor je kazal sledove obupnega boja. tla in stene so bile obrizgane s krvjo, trupla-z razbitimi glavami, zlomljenimi meči in helebarde, vdrte čelade, škrbaste sekire, skrivi jeni železni drogovi in krpe blaga so ležale na okrog.
Hamburžan in njegovi tovariši so na prvi pogled spoznali, da ni med mrtvimi nikogar izmed mož, ki so jih iskali.
»Kdo ve, ali so jih res prijeli?« je s težkim srcem vprašal Stiller.
»Če so ujeti, jih najdemo v kakem grajskem stolpu!«
Tedajci je zaprosil iz temnega kota slaboten glas:
»Dajte mi piti!«
Morgan je planil tja.
-Golobrad mlad človek nežnega obraza, pkoraj se deček, jc ležal za smodnikovimi
s;li vse prebivalce k delu. Kdor se ne bo mogel izkazati s potrdilom o zaposlenosti, ne bo dobil nakaznice za živila. S tem hečejo prisiliti v prv; vrsti postopače in potepuhe, da bodo dali svojo delovno moč na razpolago za delo na polju.
*	Materina žrtev za rešitev hčerinega življenja. 32 letna kmetica Luigija Garettl iz Romagnana je izvršila juhasko dejanje. V hiši je nastal pežar in grozila je nevarnost. da bo v ognju zgorela domača hčerka. Ne glede na silovitost plamenov je mati planila v ogenj in rešila otreka. S tem je ohranila dekijci življenje, sama pa je dobila tako hude opekline, da jim bo najbrž podlegla.
*	Pijančeva usoda. 56 letni Ccsio Mauri-nad s Fiume se je napil in obležal na nekem zidu brez ograje. V spanju je izgubil ravnotežje, padel 10 metrov globoko in se ubil.
*	(iangsterji so ukradli otroka. V Orego-
nu so gangsterji ugrabili sina edinca bo. gatega posestnika Gi;rneya.
*	Grdo pregreho si je naprtila Katarina Giaserjeva, ki se je zagovarjala pred sodiščem v Grossgenauu. Begunski družini, s katero je bila 10 lnet sprijateljena, je izmaknila vse živilske nakaznice. Družina je pri napadih letalcev izgubila očeta in vso imovino. Giaserjeva je bila obsojena na leto dni ječe.
*	Družina s 15 otroki. V Griesheimu pri Mannheimu je neka kmetica porodila dvojčke, svojega 14. in 15. otroka. Tudi pred tem porodom je kmetica povila dvo.čke in je bil tedanjemu paru lJitler za botra, sedanjim dvojčkom oa je kumo-val Goring.
*	110 kg težak delfin. Iz Savone poročajo, da so domači ribiči v okolici Alassi-
Izšla je
»DOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Kruif,
»BORCI PROTI SMRTI"
Paul de Kruif je bil že s 26 leti univerzitetni profesor za bakteriologijo in je s svojimi deli že zgodaj zaslovel v znanstvenem svetu. Prežet je s strastno voljo, boriti se s sovražniki življenja, reševati trpeče in napraviti razumljiva ln dostopna velika odkritja, na katerih sloni moderna medicina. Sleherni njegov spis je kakor junaški ep. Z elementarnostjo, ki pritegne še tako hladnega bralca, zvest dejstvom in vendar s fantazijo, ki preseneča, pripoveduje de Kruif nenavadne usode raziskovalcev, ki so si drznili upreti se epidemijam, lakoti in smrti in so s tel postali vzorniki za cele generacije. Kruif pozna romantično veličino tega žrtvovanja. Zdravnike in izumitelje opisuje kot ljudi, ki Jim ni bilo tuje trpljenje samote, razočaranja in zmot; celo najbolj tragične momente pa osvetljuje s pogumnim, moškim humorjem. Vrsta »borcev proti smrti« sega od tragičnega Semmelwelsa, odrešenika mater, preko Bantinga, izumitelja insulina in Minota, ki je ukanil morilne krvne bolezni, pa vse do Plnsena in Rollierja, ki sta kradla sončno luč, da bi reševala ljudi v nesreči. Vsako poglavje se bere kot napet roman.
Naročniki DK. katerim se knjige dostavljajo na dom, bodo novo knjigo prejeli te dni, ostali naj pridejo ali pošljejo po njo v upravo naših listov v Narodni tiskarni.
V nadrobni prodaji se dobe »Borci proti smrti« v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« ter v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 13 lir, vezana in na boljšem papirju tiskana pa 28 lir.
ja ujeli 110 kg težkega delfina, žival se je zapletla v nastavljene mreže in je bilo treba mnogo truda, preden so jo ukrotili in potegnili na suho.
*	Smrt med avtomobilsko vožnjo. 631et-ni Francesco Chiara iz Turina se je te dni pripeljal po opravkih v Genovo. Na postaji jc najel taksi ter povedal šoferju naslov, kjer je želel izstopiti, še preden je bila vožnja končana, pa je Chiariju postalo slabo in je izdihnil za kapjo.
*	Preskrba z ribami na Bolgarskem. Komisariat za preskrbo z ribjim mesom v Sofiji je izdal odlok, ki praviv da se smejo ribe iž črnega morja prodajati samo na trgih v Burgasu in Varnj. Ostala mesta bodo dobila ribe samo od časa do časa.
*	Otok je izginil. Iz Kodanja poročajo, da je izginil otok Burio v Grandebertski ožioi. Otok je sestojal iz več čeri, ki so bile za morsko plovbo posebno neprijetne in nevarne.
IZ LJUBLJANE
Povišanje cen za sobe v hotelih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi Kr. naredbe z zakonsko meč jo z dne 3. maja 1941. št. 291, izprcmcnjenc v zakon dne 27. aprila 1943, št. 385, dalje na osnovi čl. 1. naredbe z dne 9. maja 1941. it. 17. in čl. 2. naredbe o ureditvi cen. »Službeni list« št. 238/26/40, na osnovi čl. 2. naredbe za nadzorstvo cen. »Službeni list« št. 68/15/40, proučil vlogo, predloženo od Združenja trgovcev. Sindikata hotelirjev Ljubljanske pokrajine, po zaslišanju Pokrajinske delegacije za tujski promet Ljubljanske pokrajine ter po zaslišanju ožjega odbora za cene na seji dne 5. avgusta 1943 spoznal prošnjo za povišanje cen sobam v hotelih za utemeljeno ter je odredil:
K cenam za sobe v prenočiščih vseh kategorij. vključno Delavskega doma v Ljubljani, ki so jih zaintercsiranci sporočili ter so v veljavi od 15. marca 1941, je dovoljen p o v i -š e k 25 °/».
Za bivanje več kakor 8 dni se bo moral gostom dovoliti popust 25 ®/o cd novih cen za vsako sobo.
V veži prenočišča mora biti stalno izvešen spisek sob z dotičnimi cenami, potrjen od Visokega komisariata — urada za določanje ccn.
Razen tega mora biti v vsaki sobi izobešen cenik s ceno dotične sobe in drugih pritiklin.
potrjen od Pokrajinske dc't....."e za tujski
promet v Ljubljani.
u— In vreme? še je stanovitno, sončno. V torek čez dan je vročina spet nekoliko narasla in se je živo srebro povzpelo na 29 stop. C. Zlasti v prvih popoldanskih urah je pripekalo in vabilo ljudi v kopališča. Tudi noč na sredo je bila zelo topla, jutro pa ;e bilo sveže, živo srebro je beležilo 13.6. Nad mestom je ležala gesta megla., ki pa se je kmalu razgrnila. Dopoldne smo spet imeli sonce, le tu in tam so začeli cebo preprezat; tanki beli oblaki. Barometer je ustaljen na 765 mm.
u— Velika zatvornica pri star; cukrarni je dogra ena. Dela so trajala precej dolgo, toda vsekakor je zatvornica nov okras Ljubljane. Z njo se dovršuje regulacija Ljubljanice skrzi mesto. Zatvornica je zgrajeoa v klasičnem slogu in je prav do-
Zaščitni ukrepi v Hagenbeckovem zverinjaku
Tudi v zverinjakih je treba storiti vse potrebno za primer letalskih alarmov, pišejo nemški listi. Ne gre samo za to, da se zaščitijo življenja živali, temveč v večji meri za to. da se zaščitijo ljudje pred zver. mi. k; bi zaradi preplaha ali bombardiraj.", j a lahko pobegnile na prosto.
Kak vtis bi napravilo na ljudi, če bi se nekega jutra po nočnem bombardiranju na ulici pred tramvajem pojavil trop volkov ah kakšna druga zverjad? Ali pa čc bi se pied vhodom v kakšno slaščičarno pojavil medved? Tudi obisk strupecin kač ne bi bil prijeten. Vse to co upoštevali činitelji, ko so sklenili, da se izvede potrebna zaščita proti morebitnemu pologu zveri iz Ha-genbeckcvega zverinjaka.
Hagenbeckov zveiinjak v Hamburgu je, kakor znano, eden (največjih ustanov te vrste v Evropi. Toda znano je tudi, da jo bil Hamburg že ponovno napaden iz zraka ter je grozila mestu nevarnost, da pobegnejo zveri jz svojih kletk. Ravnatelj zverinjaka pravi, da peklenski ogenj protiletalskih topev ni povzročil nobenega posebnega razburjenja med zvermi. Živali so so navadile na hrup še v mirnih časih, ko so morale nastopati pred tisoči in deset tisoči gledalcev. V cirkusu so se predvajali tudi metalni ognji, kj so prav tako privadili živali na optične pojave. Vse to je pomenilo za zveri Hagenbeckovega cirkusa nekašno pripravljalnico za sedanjo totalitarno vojno.
število zveri v Hagenbeckovem zverinja-ku se je zaradi predaje v zadnjih letih nekoliko skrčilo. Strupenjač sploh več nimajo v terariju, tako da je nadzorstvo nad njimi razmeroma lahko. Če podnevi kakšna kača uide jo lahko ujamejo. Ponoči pa se le redko primeri, da se kak plazilec odstrani iz zverinjaka, ker jih hladi-o nemško nočno podnebje ne vabi na take izlete. Velike kače iz tropskih dežel se namreč gibljejo samo v tropskem podnebju.
V primeru letalskega alarma v Hambur. gu je tako urejeno, da je vodstvo podjetja takoj obveščeno. Vse osebje mera biti nato v pripravljenosti. Živali, zlasti dragocene ptice iz prekomorskih dežel, brž spravijo v njihove kletke ter poskrbe, da so zašči-
tene pred drobci bomb Nevarne živali, ki bi lanko ogrožale življenje svoje okolice. Pa spravijo v podzemske hodnike, kjer so med seboj ločene z železnimi palicami. Da bi preprečili pobeg tigrov, pantrov, leopardov. jaguarjev, pum in levov, je vodstvo Hagenbeckovega zverinjaka organizirale poseb"o četo prvovrstnih.strclcev. V tej četi so najbolj izkušenj lovci na zveri in živali. Ti strelci imao na razpolago dovolj orožja in streliva kakor tudi drugih priprav za lov na živali. V primeril nujne sile imajo ti ljudje pravico, da vsako zver, ki bi skušala pobegniti, na mestu ustrele Poleg tega oddelka razpolaga Hagcnbc-ckov zvericjak še z oddelkom gasilcev, ki so pripravljen; vsak trenutek, da pogasijo rnoreb tni požar. Ker pa so vse shrambe v Hagenbeckovem zverinjaku podzemske tei dobro utrjene s kamenjem in železom, skoraj ni verjetno, da bi v teh prostorih nastal im se razširil ogenj. Kljub temu stoje pred vsemi kletkam; veliki sodi z vodo in zaboji s peskem. Zverinjak razpolaga z zadostnimi lastnimi zalogami vode, kajti že od nekdaj ima na svejem področju 8 velikih ribnikov.
Sloni so privezani na debele verige, toda na ta iračin. da jih čuvaji v potrebi lahko z enim samim gibom odpno, nakar se žival lahko reši iz goreče Kletke. Tudi prevozna sredstva Hagenbeckovega zverinjaka so zelo praktično urejena V primeru, da bi bil del zverinjaka zadet, je mogoče prepeljati živali v drugi del zverinjaka. Seveda je na razpolago tudi mnogo sanitetnega materiala za" ljudi in živali.
Pri dosedanjih letalskih alarmih so nameščenci Hagenbeckovega podjetja prišli do naslednjih izkustev: leve, tigre in medvede izvabijo s kosi mesa v bunkerje pod zemljo. Z opicami je že težje delo, ker so zelo plašne po naravi. Te živali se najrajši zbirajo v skupine, ter prično strahovito žvižgati in javkati. SToni so. kolikor je pokazala dosedanja praksa zelo mirni, čeprav iih alarm zanima, zapirajo svoje majhne čči, da jih ne bi slepila svetloba ali ranile prasketa.oče bombe. To je vsa obramba debelokožcev pri dosedanjih zrač. nih napadih.
Pogreb dr. Attilia De Cecca
Ljubljana. 18. avgusta.
Včeraj popoldne je na Žalah nastopil
svojo zadnjo pot tako nenadno in v najlepši življenjski debi umrli šef Tiskovnega urada prj Visokem kmrsaiijatu dr. Attilio De Cecco. Kovinasta krsta z njegovim truplom je počivala, obdana od mnogih lepih vencev, v kapelici sv. Nikolaja, dokler niso prišla od svojcev navodila za pogreb. V njihovem imenu je prispel v Ljubljano pokojnikov brat poročnik dr. Luigi De Cecco, ki je sporočil odločitev rodbine, naj se truplo prepelje v rojstno mesto Benevento.
K poslednjemu slovesu so se včeraj ob 17. zbrali na Žalah poleg številnih prijateljev in znancev predstavniki oblasti ter zastopniki ustanov, ki spadajo pod nad-zoistvo Tiskovnega urada. Osebno je prispel Visoki komisar Eksc. Riccardo Moizo. ki je po brzojavnem naročilu zastojjal tudi ministra za ljudsko kulturo. Na krsto je dal položiti velik venec, s pokojnikovim bratom pa sc je zadržal v daljšem razgo-
voru ter je izrazil njemu in ostalim svojcem svoje sožalje. Visokega komisarja sta spremljala šef njegovega kabineta dr. Bis-sia in podprefekt dr. David. Navzoči so bih tudi predstavniki vseh uradov Visokega komisariata. polnoetevilno pa uradniki in uradnice Tiskovnega urada. V velikesn številu so bili zbrani tudi predstavniki dnevnega in ostalega tiska, gledališča ter glasbenih in drugih ustanov, ki jih je pokojni dr. De Cecco nadzoroval kot šef Tiskovnega urada. Mestno poglavarstvo je zastopal vodja mestnega tiskovnega urada.
Trije oo. frančiškani so opravili pred cerkvijo na Žalah pogrebne molitve, nakar so vsi navzoči v sprevodu spremili krsto s pokojnikovim truplom do razpotja kjer je čakal mestni pogrebni avto. Vanj so naložili krsto in vence. Po opravljenih cerkvenih obredih so avtomobil zaprli in r 1 lepem poletnem popoldnevu je zdrsel v mesto. Na kolodvoru so truplo prenesli v vagon, s katerim sc je potem odpeljalo v pokojnikov rojstni kraj.
Opozorilo?
Vsem cenjenim strankam vljudno sporočam, da sem preselil svojo MIZARSKO DELAVNICO iz šelenburgove ulice 4 — v Hrenovo ulico št. 19.
ANTON GOBEC, splošno mizarstvo
stejanstvena. Zdaj bo še treba dobaviti in namestiti težke železne zapornice ter ure. diti Ribjo stezo.
u— V Cerkveni ulici v Trnovem se je Angeli Kraljevi, ženi mestnega uslužbenca, v torek popoldne nenadno omračil um in je sirota s sekiro v roki vzbujala preplah. Trije mlajši stanovalci pa so nesreč-nico zmagali, ji vzeli sekiro in poklicali reševalce. Na pomoč je prišel tudi zdravnik dr. Mis. ženo, ki je doslej bila vedno mirna in skromna, so prepeljali na oddelek za duševne bolezni.
u— Vozni red električne cestne železnice bo
LrfCetrtek.19" m" tak0 spremenjen, da boto zadnji redni tramvajski vozovi zvečer odhajali z Ajdovščine ob 19.30, zadnji izredni vozovi ob 20. uri, nočni službeni pa ob 20.30 uri. Od korenih posuj bo odšel zadnji voz od Sv Križa ob 20.47, iz Most tudi ob 20.47, z Rakovnika ob 20.48. z Viča ob 20.49 in od remize ob 20.20, vsi do Ajdovščine, nato pa nazaj v remizo. Pripominjamo, da nočni službeni vozovi proti Mostam vozijo samo do vojne bolnišnice, do Rakovnika pa samo do mitnice na Dolenjski cesti zato, ker bi vozovi zaradi zaprtih zapornic morali čakati tako dolgo, da bi v mesto prispeli šele po policijski uri. Ker je na nočne službene vozove prevelik naval, opominjamo potnike, naj se ne zanašajo preveč na zadnje vozove ter naj se poslužujejo zanesljivih prejšnjih voz, ker bi drugače uprava utegnila zadnje vozove ukiniti.
u— Izdajanje osebnih izkaznic od črke L do Z za obveznike se prične v ponedeljek 23. t. m. ter jih prosilci dobe v oni poslovalnici, kjer so vložili prošnjo. Staro osebno Izkaznico mora vsakdo prinesti s seboj. Poslovalnice bodo za stranke poslovale le do 31. t. m., zato naj pa vsakdo poskrbi, da bi do tega dne gotovo prišel po novo izkaznico, a obvezniki z začetnicami priimka A do K naj pa pridejo po izkaznice, če Jih še niso dobili, do sobote 21. t. m., da proti koncu ne bo prevelikega navala in zamude.
u— Prof. Dr. Karlo Lušiekv do nadaljnega ne ordinira.
u— Za blagopokojno gospo Ružo FelČar roj. Janež se bo darovala maša zadušnica v cerkvi Marijinega Oznanenja v petek 20. t. m. ob 8. uri pri glavnem oltarju.
u— Učite se strojepisja! Nori dnevni in večerni tečaji pričenjajo ta teden. Največja moderna strojepisntea. Učnina zmerna. Posebni stenograf-ski tečaji. Počitniški pouk priporočljiv tudi di-jakom-injam. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Obvestilo. Obveščamo vse cenjene stranke, da pralnica in kem. čistilnica Šimenc Kolodvorska ul. št. 8 in sprejemališče pri >-Slonu*. od dne 23. t. m. do 28. t. m. ne sprejema in ne oddaja perila in oblek radi čiščenja obratnih prostorov.
u— Mamma mleko, doza 14.60. Fr. Kham
Kongresni trg 8.
u— Patent »Alpa« čaj Je najboljša pijača v vročih nevarnih dneh. u— Premog pri tvrdki »GORIVO«. Karlovška
8. Telefon 34-57. Lastnik Lojze Jerančič ml.
S Spodnjega štajerskega
Nov; grobovi. V Mariboru so umrli: 64-lctni tovarnar usnja in posestnik Herman Berg ki je bil tudi na glasu velikega prijatelja živali, nadalje 80letna Neža Ro-thcva. vdova po višjem sprevodniku. Marija Lapajnetova-Hercegova. 79 letni mizarski mojster Franc Ivačič, 76 letni krojaški mojster Alojz Smolej iz Gornjega Radvanja. 39 letna tkalka Francka Stiper-ieva-Bezjakova, 17 letna pesestnikova hčerka Veronika Repnikova, delavčev sin Franc Karničnik La Edvard Stiper. V Celju sta umrli 37 letna učiteljica Kristina Turjako-va-Pabstova in glavna blagaj.ničarka Marija Weihsova- ki je bila dclga leta usiuž-bena pri Westnovem podjetju. V Rečici na Pa ki je umrl splošno znani posestnik, bivšj gostilničar in mesar Franc Rogl v starosti 69 let. Pokopali so ga v soboto popoldne. V Gradcu sta umrla 42 letni bivši posestnik Anton Borbaš in 46 letna posestni-ca Ana Trobentova iz Trcsternlce; pokoj-nico so prepeljali v Maribor.
Dve smrtni nesreči. V nedeljo popoldne je 36 letni strojnik Janez Furek pri nekem mariborskem podjetju nakladal hlode ki pa so se sprožli in je Furek prišel med deblo in avtomobilsko prikolico. Z zdrobljenim prsnim košem je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil. Pri GornM Kungcti pa je bil 43 letni poštar Alojz štravs iz Maribora udarjen od tovornega avta in je obležal na mestu mrtev.
Z Gorenjskega
V	Kamniku so gostovali gledoliiki in kabaretni igralci iz Celovca in 7. Dunaja. Veselo popoldne je bilo prirejeno za policijo in vejake.
V	Medvodah so bili sklicani vsi f'.uikcio-narji ter voditelji blokov in cehc na uradni zbor. da so dobili nova navodila.
Mojstrska šola za obrtni naraščaj v Celovcu bo septembra razširjena z novim strokovnim oddelkom za umetno kovaštvo in oblikovanje kovin. Koroško in Gorenjsko ima v tem pogledu stare tradicije. Za vodjo novega cddelka je izbran znani oblikovalec pločevine Rudolf Reinhardt iz Sol-nograda. Prijave se že sprejemajo.
V	Litiji je bil prirejen prvi poletni praznik otroškega vrtca. Podobna prireditev je bila tudi v Tržiču.
O lerini v Selški dolini poročajo, da so kljub mnogim nevihtam lepo pospravili žetev. Ob mlačvi so ugotovili, da je let na zopet zadovoljiva. Na preoranih strniščih raste zdaj ajda. Sena je bilo obilno. Kljub izredno dobri lanski sadni letini so mnoga drevesa tudi letos polna, čebele dobro rojijo in se čebelarju nadejajo zadosti strdi.
življenje in smrt. V Tržiču sta umrla Hubert Zech in Ivana Krmelova. Poročila, sta se Leopold Singer in Marija Sagadino-va. V Šenčurju sta umrla Jože Brezar in Katarjna Kristančeva, v Vodicah pa Franc Kosec. Srečko Kristan. Karel Kristan. Marjana Kristanova. Janez Merše in Marija Staretova. Na Golniku sta umrli Marija. Avsenekova in Helena šparovčeva 0
Bogoslovec, žrtev ltgarja. Gorenjski*ted-nik objavlja osmrtnico- k; pravi, da je v Ba.~ja Luki umrl 22 letni bogoslovec Venče. slav Polak, doma iz črnuč pri Ljubljani V trapistovskem samostanu v Banja Luki se je namreč pojavil trebušni legar ter je obolelo 11 članov, skupno s predstojnikom samostana. Smrtnj žit vi sta bila najboljša bogoslovca: Edmund Bračun iz Kozjega m Venčeslav Polak. Prvi je umrl 9. julij3, drugi pa 23. Isti čas je na ruski fronti padel trapist Berkman. doma iz št. Lovrenca na Dravskem polju.
Smrtra nesreča v Savi. Dne 4. t. m. je zadela pri kopanju v Savi pri Tacnu srčna kap 33 letnega samskega sodar^Keg;a mojstra in posestnika Fianca Medved a. Pcsebno tragično je. da se je hotel ravno poročiti in ustanoviti družinsko ognjišče. Ne bj se bil smel kopati v mrzli vodi. ne da bi se prej ohladil.
Maksimalni cenik
^ Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbl Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh lz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire: testenine iz enotne moke 9.30 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire: enotna korurna moka 2-20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: mi-rovo maslo 28.40 lire za kg; slanina soljena 19 lir ia kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis. 4" o vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po J35 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva. razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljan! 33.60 lire za stot: mehki ro-blanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot: enotno milo, ki vsebuje 23 do 27V. kisline, 4.10 lire za kg.
RADIO LJUBLJANA
CETRTKK. 19. AVGUSTA 1943
7.30: Pesmi in uapevi. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Napevi in romance. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20: Prenos iz Nemčije. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Nove plošče Cetra. — 15.00: PoročUa v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba: 1. Usiglio: Radovedne ženske — predigra; 2. Culotta: Napolitan-ske slike — suita; 3. Bortkievic: Bakanal iz orientalske baletne suite slOOl noč«; 4. Tantal: Rio-valček: 5. Kreuzberger: Tičica v gozdu; 6. Vido-šič: Planinski raj — fantazija: 7. Gregorc: Kranjskogorska koračnica. — 19.30: PoročUa v slovenščini. — 19.45: Orkestralno glasbo vod: dirigent Gallino. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Nove plošče tenorista Ferrucci-ja Tagliavini-.ia. — 21.15: češko glasbo Izvajajo pianistka Ornella Puliti Santo-liquido, violinist Vittorio Emanuele in čelist Massimo Amfitheatrof. — 21.35: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 22.10: Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent Angelini. V odmoru (23.00): Poročila v Italijanščini.
sodi ob lafeti starega topa. Podrl ga je bil sunek z mečem v desno stran. Njegova obleka je bila oškropljena s krvjo, ki je obilno lila iz rane.
Ko je zagledal Morgana, je tipaje segel po meču, ki je ležal zraven njega.
»Pusti orožje, dečko!« je rekel Morgan. »Nič Žale ga ti nočemo!«
»Kaj niste flibustir?«
»črnega gusarja iščem!«
»Ta je že... daleč!«
Mladi vojak je iztegnil desnico proti lini, ki je gledala na morje.
»Mar so ga vkrcali?« je zasoplo vprašal Morgan.
Španec je prikimal.
»Govori! Vidim, da veš še več!« mu je zagrozil Grammont.
Vojak se je poskusil vzravnati.
»Dajte mi... piti!«
Stiller je vzel čutaro izza pasu in jo podal ranjencu, ki jo je željno izpraznil. Morgan mu je s svojo svileno opasko obvezal rano, iz katere je še vedno kapljala kri.
»Hvala!« je dihnil Španec.
»Ali zdaj lahko govoriš?« je vprašal Grammont. »Podvizaj se!«
»črni gusar je že ... na poti... v Car-denas na Kubi, kjer ga bodo izročili flam-skemu vojvodi!«
»Lažeš!« je kriknil Grammont. »Ko sem napadel trdnjavo, je moral biti Se tu!«
»Ne, gospod,« je Španec odvrnil. »Zakaj vam ne bi povedal... resnice?«
»Preden je .Folgore' obstreljevala trdnjavo, je bil v tem stolpu!« je rekel Stiller.
»Vdrli smo v sobo skozi drug dohod,« je vojak nadaljeval, »in zgrabili flibustirje od zadaj. Po hudem boju... smo jih razorožili ln zvezali. Poveljnik je dal spraviti
ujetnike v čoln . .. Pred močvarami je kri-žarila španska ladja... in čakala njegovih ukazov ...«
Tisti mah je prispela na boj:šče nova truma flibustir je v.
Bili so Laurentovi ljudje. Ker so jih bili na drugi strani odbili, so se jadrno pridružili Graumontovim krdelom, da bi tu znova poskusili srečo.
Ta pomoč je oživila gusarjem pogum.
Spustili so se v jarke, prislon li lestve in planili v naskok, trudeč se, da bi z granatami pregnali Špance izza okopov.
Zaman! Branilci so podirali napadalcem lestve ter jih obmetavali s kamenjem in polivali s kropom, med tem ko so topovi kar neaprej brisali po ploščadih.
Podvzetje je bilo videti izgubljeno. Flibustirji, ki so jim bili izstrelki topov in mušket močno žredčili vrste, so se umaknili na drugo ploščad. Ranjence so odnesli s seboj. Gusarska voditelja sta s krdelom izbranih bojevnikov še enkrat poskusila naskočiti, toda umik je bil neogiben, če nista hotela, da jih železna in svinčena toča do zadnjega pokonča.
Tedajci pa so se začuli izza zadnjih vrst čudni glasovi: jok in vpitje moških in žensk!
čuden, nepričakovan prizor se je ponudil očem glavarjev.
Kakih 50 menihov in redovnic se je z dolgimi lestvami na ramah kriče in joka je pomikalo naprej. Za njimi in vštric njih je z grožnjami in kletvicami korakalo na stotine flibustirjev z golim orožjem v pesteh.
»Kaj delajo tu ti svetniki?« je začudeno vprašal Grammont.
»To je bila Morganova misel!« mu je povedal neki mornar.
::Morganova? Kaj je .Folgore' pristala?«
>NPravkar. Menihi naj v iarkih postavijo lestve. S tem upa nadporočnik doseči, da bodo vojaki nehali streljati. Prepobožni so, da bi pobijali redovnike!«
Ko so Španci zagledali čudni sprevod, je streljanje res za trenutek utihnilo.
»Prizanesite nam!« so klicali nune in proseče dvigale roke proti vojakom.
»Usmilite se! Nikar ne streljajte!« so vpili menihi.
Toda poveljnik je kmalu izpregledal peklenski načrt flibustirjev.
Ker je hot^l trdnjavo za vsako ceno ubra-nti, je dal neusmiljeno streljati po redovnikih in povzročil med njimi strahotno krvo-litje.
Toda pod varstvom pobožne trume so čete. ki sta jih bila Grammont in Laurent med tem na novo uredila, dospele na zadnjo ploščad.
Divja togota jih je ob gromu nasprotnega topništva gnala v jarke, kjer so znova pristavili lestve, da bi še enkrat drzno tvegali napad. Nič jih ni več udržalo, ko so dosegli prve branike. Z granatami so pregnali Špance in vdrli v trdnjavo. Trdovratni odpor posadke in hude izgube, ki so jih utrpeli, so jih delale besne. Vse sovražnike, ki so jim padli v roke, so poklali.
Odbiti Španci so bežali k zadnjim stolpom in skušali zaustaviti sovražno prodiranje z lahkimi topovi, ki so bili na ploščadih. Toda topovi »Folgora« so jih pognali v nagel beg proti notranjim dvoriščem.
Grammont in Laurent sta dala nameriti vse trdnjavske topove na te nesrečnike, da bi jih prisilili k predaji. Od 500 branilcev jih je bilo ostalo samo Se 200, in še ti so
bili menda večinoma ranjeni. Poveljnik ln višji častniki so bih hrabro padli v boju.
In tako so vojaki s smrtno žalostjo v src:h sneli veliko špansko zastavo, ki so jo bili tako junaško branili.
Stiller, ki se je ves čas boril ob Gram-montovi strani, se je zdaj obrnil k njemu: »Čas je, kapitan, da poiščemo črnega gusarja! Tu ni več posla za nas!« •Misliš, da je še'živ?« »Gotovo je v vzhodnem stolpu!«
Prav! Pojdimo, zvesta duša!« Med tem. ko so flibustirji razoroževali ujetnike, sta krenila Hamburžan in Francoz k velikemu stolpu, č gar line so bile porušene od Morganovih topov.
Ob znožju stopnic, ki so vodile na ploščad. je ležalo truplo.
»Poznam tega moža!« je rekel Stiller Jn se sklonil k njemu. »Diego Sandorf je. Fla-mec, ki je povedal kapitanu važne novice. | Gospodarjev meč ga je poslal na oni svet!« j Vzpela sta se na ploščad in krenila po 1 ozkih stopnicah, ki so vodile v notranjščino stolpa.
Na pol poti sta našla drugo truplo. Bil je šnanski narednik.
Stiller je vzdignil puško in z močjo udaril po železnih vratih, ki so se takoj vdala, ker od znotraj niso bila zaklenjena.
»Tristo peklenščkov!« je zavpil. »Nikjer ž:ve duše!«
»Korenito iščimo!« je mahoma zaklical glas za njima.
Obrnila sta se in zagledala Morgana. Id ie bil z več mornarji s »Folgora« naglo pri-hit«1 za nj!ma.
•»Naš kanitan je izginil!« ie užaloščeno j vzkliknil Stiller in si obrisal znoj, ki mu j« I bil v grozi orosil čelo.
Kultura
Cra&litsva ;,Citadela"
Življenje zdravnika, njegovi vzori in boji, duševni konflikti, ki nastopajo med poklicnimi interesi in zdravniškim poslanstvom, zdi avn kova begata izkušenost v spoznavanju človeka — vse to nam govori iz vi ste značilnih del, ki smo jih dobili v prevodu. Naj je to prelepa, napol pesniška snov Muntnejeve svojevrstne knjige San Michele«, ali etično zagrabljl-va problemat.ka egipčanskega zdravnika v Knittiovem »E1 hakimu«, ali avtobiografska izpoved v Majocchijevem »življenju kirurga vsak izmed teh prevodov je zbližal slovenskega bralca z življenjskim svetom poklica, k. je ves v službi človeškega t.pijenja in boja s smrtjo. Sedaj smo dobil še znameniti moderni roman iz življenja angleškega zdravnika, Archibal-da J. Cronina Ciradeku. a v kratkem se pojavi dr. černičev prevod De Kruifovih življenjep sov slavnih zdravnikov.
Crorunova »C.tadelu« je eden najboljših remanov sodobnega angleškega slovstva. Njegova kvaliteta je v socialna živi in pomembni vsebini, v osnovni ideji in etičnem jedru pripovedovanja, zgoščenega okrog življenjsko prepričevalne osebe glavnega junaka dr. Andreja Mansona in njegove prikupne žene Kristine; šele v zadnji vrsti je pomen tega deia v obliki, ki se v ničemer ne oddaljuje vzotu dobrega realističnega romana. Socialna vrednost »Cita-dele« je v tem, da razkriva razmere v angleškem zdravništvu (in v zdravništvu sploh), kaže boje mladega idealista zoper okosteneli profesionalizem, zoper puhlo rutinerstvo, mamonistični pohlep, prazno reklamarstvo, naduto nesposobnost, zdravstveno biiokratičnost in znanstveno zaostalost. Andrej Manson začenja z zdravniško prakso kot pomočnik starega, bolnega zdravnika v rudarskem kraju in bedro premaguje ovire, predsodke in izkerišče-valstvo, razvijajoč v praksi tudi teore-t čre, znanstvene poglede, ki ga dvignejo nad raven podeželskega zdravniškega začetnika. Ko doseže višjo stopnjo univerzitetnega študija, vstopi v službo osrednje zdravstvene uprave, kjer spozna, da birokratska okornost in klikarstvo jalovo zadržujeta razmah znanstvenega dela in izvedbo potrebnih preosnov. Po izstopu iz državne službe se ta mož, voljan dela in bojev, preizkusi v težavah zdravnika, ki neznan in reven začenja prakso v velemestu. Počasi vendarle uspeva in njegov sloves začenja rasti. Tu pa nastopi zanimiv preobrat: dr. Manson, dotlej robusten. preprost in bojevito pošten in dosleden zdravnik, se pod vplivom uspehov prt tako zvanih boljših pacientih poklicno izpridi, podleže vabljivo sti bogastva, začenja se posluževati zdravniških trikov in ukan. ki jih je bil prej zaničeval, obogati in se pokvari tudi karakterno. s čimer se odtuji svoji dobri in zvesti ženi. šele po močnih udarc:h usode, zlasti še po nagti Kristinini smrti, spozna vso ničevnost svojih vnanjih uspehov. Ob koncu romana ustvarja zdravniško skupnost z dvema tovarišema in se vrača v podeželje k izvrševanju tiste zdravniške prakse, ki je več kakor jx>klic in katere vrednost se ne meri z denarjem: k poslanstvu znanstvena usmerjenega, socialno čutečega in naprednega zdravnika. Etika te knjige je jasna in nevsiljiva: zclravnik-poštenjak je tu prikazan življenjsko prepričevalno v dviganju in padanju svoje osebne in stanovske morale: naposled vendarle premaga v sebi mamonizem in se dvigne pokonci kot mož.
Roman »Citadela« je izdala založba »Naša knjiga« (Ljudska knjigarna) v prevodu Ludvika Klakočerja, ki se je že v Munthejevem »San Michelu« izkazal kot prevajalec iz angleščine.
Sodolma glasba
Doka i razširjena je sodba, da je sodobna glasba preveč razumska in premalo čustvena; da v nji prevladujejo oblikovne novotarije nad pristne- glasbeno vsebino, ki jo v toliki meri zaznavamo pri mojstrih preteklega časa. Kdor tako misli o današnji glasbeni tvornosti, gleda nanjo precej enostransko. Kakor je ni mogoče presojati po razširjenosti »jazza«, je tudi ne smemo označevati ie po eni izmed njenih struj, in sicer po izrazito skrajnost ni. kakor je tako imenovana atonalna muzika. — V rimski reviji »Primato« se je o tem razvila zanimiva polemika med pisateljem Giovannijem Comissom in G. Gavazzenijem. Prvi je v nekem članku očital vsej sodobni glasbi, da je premalo čustvena. »Poezija«-, je pisal Comisso, »je postala dekorativna. odmišljcna, motna, muzika je opu- j stila meledienost ki je tolikanj zvezana s čustvi j in strastmi, ter postala disonančna ...« Gavaz-zeni zavrača enestranost takih pogledov na sodobno glasbo, ki je mnogo bolj razgibana n raznovrstna, kakor bi mogli sklepati po stru-iarrakem programu atonalne smeri. Mar ni največja značilnost zadnjih štirideset let glasbenega razvoja, piše Gavazzeni, prav neskončna raznovrstnost glasbenih jezikov, kulturnih oblikovanj in vplivov? Mascagni, Cilea in Gior-dano še žive. Richard Strauss še ustvarja- Jean Sibelius ti med tem in onim svojim posladkom nudi Simfonijo z najmanj štirideset minut prave glasbe. Na drugi strani še žive in delujejo Stravinskij. Hindemit. Honegger. Bartok, Markevič, dalje imaš »etnične« skladatelje, kakor so Kodak na Ogrskem. De Falla v Španiji (da navedemo samo največje) in v Rusiji Šo-štakovič, čigar glasba je sicer malo znana v
Evropi, a tista, kar jo poznamo, je melodioz-na kakor le kaj. Poulenc in Jean Fangaix na
Francoskem sta bistra kakor voda. In Ravel s svojim Koncertom za klavir in orkester? In njegovih Troje pesmi o Don Quijutu in Dui-cineji? V sodobni evropski glasbi imajo čustven značaj tudi take skladbe, kakor so Hon-eggerjev »Kralj David in Judita«. Bloehov »Macbeth«, KodaIyjev »Ogrski psalm«, Szi-manovvskega Stabat in Janačkovi Zbori s solo-spevi. So to samo nekateri primeri, ki se jih je pisec najprej spomnil. Nato navaja še vrsto primerov iz sodobne italijanske glasbe. — Co-misso je v svoji repliki priznal, da obstoji v okviru zadnjih štirideset let mnogo različnih struj, vendar sklepa, da je kljub vsem izjemam »splošna usmerjenost poezije, prav tako kakor kiparstva in muzike pretičustvena«. — To je nemara res ena izmed značilnosti današnjega »razumskega« človeka, ki hoče z logiko svojih miselnih sistemov, nc oziraje sc na pravice srca. preustvariti človeški svet; tudi umetnost poprijemlje to pretičustveno govorco.
nic torej ne pomeni odmika od ustvarjanja močne hrvatske vojake, temveč je v sedanjih razmerah to najboljše sredstvo za naglo oblikovanje in najboljšo iacbrazbo in prvovrstno opremo hrvatskih oboroženih sil. Temu namenu služi tudi splošni pcz;v hrvatskih vseučiliščnikov. Več tisoč mladih in zdravih hrvatskih intelektualcev bo čez nekaj mesecev, tvorilo nov steber vojske. Z njimi sc bo izpopclnil tanki sloj častnikov in podčastnikov. Vojno ministrstvo poziva zdaj obveznike vseh letnikov od 1908 do 1916. Cim večje bo število teh. tem več bo odpuščenih starejših letinfltov iznad 32 let. Sveta dolžnost vsakega obveznika je, da se odzove pozivu.
spon t
»Suradnja« se imenuje mesečnik za socialno politiko in splošno kulturo, ki je pravkar začel izhajati v Berlinu in Zagrebu (tiska se v Lip-skem). Glavni sodelavci tega časopUa, ki bo v službi nemško-hrvatskega zbližanja v smislu ustaške ideologije, sta Mile Budak in Tin Uje-vič kot predstavitelja sedanje hrvatske književnosti. Urednik je pesnik Ljubo Wiesner. Med sotrudniki prvega (avgustovega) zvezka so poleg nekaterih Nemcev, ki so prispevali politične članke. Mile Budak. Zlatko Milkovič, Tin Uje-vič, Marko Fotez. Milan šenoa. Hijacint Petris in drugi. Ljuba Wiesner, znani nežnočutni pesnik iz Matoševe šole. naglaša v svojem uvodniku interesno in idealno povezanost sedanje Evrope pod vodstvom Osi in mesto hrvatskega naroda v tem krogu, kjer ie »po zaslugi svojega velikega Poglavnika zavzel svoje naravno., z zgodovinsko usodo določeno mesto v vojskujočem se svetu«. Tudi literatura mora »delati za to zmago, za zmago zedinjene Evrope nad mračnimi silami svetovnega boljševizma in židovsko-masonske-anglo-ameriške plutokracije«, pravi pesnik L.iubo Wiesner v svojem uvodniku.
K. Stanislavskega gledališki spomini izidejo v italijanskem prevodu kot nov zvezek zbirke »Biblioteca di storia e tecnica. del Teatro delle Edizioni Italiane« v Rimu. Prevod je oskrbel in komentiral Mario Corsi. Tako bo bogata gledališka izkušenost in razgledanost utemeljitelja Hudožestvenega teatra v Moskvi dostopna tudi italijanskim gledališkim krogom.
Carlo Carra. eden izmed vodilnih živečih Italijanskih upodabljajočih umetnikov, je izdal knjigo svojih spominov z naslovom »La mia vita«.
Izbor iz esejskih in kritiških spi«ov Uga Ojet-tija. namenjen prvenstveno mladini, je izšel v redakciji Artura Stanghellinija pri Mondadoriju v knjigi z naslovom »Vita vissuta«.
Življenjepis carja Aleksandra I.. ena najbolj značilnih in problematičnih evropskih osebnosti v prvi polovici 19. stoletja, je pravkar izdal pri založniku Guandi v Italiji živeči emigrant Ni-kola Sementovskij-Kurilo. (»Alessandro 1» -di Russla«!. Pisec kaže precej samosvoje poglede na razvoj ruske zgodovine v zadnjih stoletjih, zlasti na reforme Petra Velikega in ni proces »poevropljenja« ter v obravnavanju nestanovitne v marsičem skrivnostne osebnosti zmagovalca nad Napoleonom Aleksandra I. išče zvezo med njegovo dobo in sedanjo krizo evropskega vzhoda.__
Iz Hrvatske
»Nova Hrvatska — nOy človek«. V zadnji številki »Hivatske smotre« je objavil vseuč. prof. dr. Milan Ivšič članek o raz-sulu demokracije. V prvem delu članka govori pisec, kako se je pod imenom demokracije vršila tiranija ne samo v okviru velikih narodov, marveč posebno nad malimi narodi. V drugem delu pa govori o razmerah na Hrvatskem, kjer je treba vzgojiti novega človeka etike, dela in dolžnosti«.
Iz hrvatske pravoslavne cerkve. Sinod bolgarske cerkve bo sprejel 30 hrvatskih maturantov, ki so voljni študirati bogoslovje v Cerepiškovem samostanu na Bolgarskem. Priglasiti se je treba mitropo-litu Germovenu v Zagrebu. Mesečni stroški bodo 1000 levov. Predavanja se bodo pričela 15. septembra, študij bo trajal dve leti.
Vlasta Arn°IdOva iz znane zagrebške družine je bila imenovana za. namesti" ico upravne zapovednice ženske lože ustaškega pokreta.
Novi zagrebški p«džupan je Mjjo Bujan, vodja hrvatske delavske zveze. Zagreb ima zdaj dva podžupana.
Milan Begovič, znani pisatelj in dramatik, je bil povabljen v goste slovaškega pisateljskega društva. Odpotoval je te dni v Bratislavo
Poln vlak Zagrebčanov se je na Veliki šmaren zjutraj odpeljal na božjo pot k Mariji Bistrički in so se pozno zvečer vrnili. Prihodnje romanje bo na Mali šmaren.
Družinam hrvatskih iegijonarjev, ki so padli pri Stalingradu. so bile izročene spomenice Adolfa Hitlerja. Velika svečanost je bila v Požegi, kamor so prišli tudi predstavniki iz Zagreba. Odposlanec nemške vojske je izročil spomenice dvajsetim družinam iz Požege in okolice.
O Samoboru in Samoborc-ih je pravkar izšel obsežen zbornik, ki govori o zgodovini in življenju tega znamenitega mesteca v teku 700 let. Zbornik je izdal odbor za proslavo 7001etnice Samobora. L. 1242 je namreč kralj Bela IV. dal Samoboru listino s številnimi svoboščinami. Razprave v Zbornik so prispevali številni hrvatski zgodovinarji in publicisti.
O razvoju hrvatskih oboroženih sil je objavil daljši članek »Hrvatski narod« v soboto 14. t. m. Opisuje dosedanje težave in borbe ter izvaja: Ko bo vzgojeno zadostno število hrvatskih častnikov in podčastnikov, bodo hrvatske divizije in polki, ki so v sestavu zavezniške vc-ske ter se bore in se bodo borili (izvzemši del letalstva^ samo na Hrvatskem, prešli v sestav hrvatskih oboroženih sil. Postrojavanje teh edi-
Dobrega nog&raetaša ni več!
S precejšnjo zamudo nas je dosegla žalostna vest, da je že pred nekaj tedni, zadet od kapi, umrl v Zasavju debro znani nogometaš in požrtvovalen športnik
Franc Boncelj, po domače »Tomaž«.
Pckojni Borceli, ki mu je smrt segla po življenju sredi najlepše moške dobe. ie pre-igral ninogo nogometa po ljubljanskih travnikih. Ce se prav spominjamo, je začel svojo pot v nogemetu pred najmanj 15 leti pri takratni SK Svobodi, kjer je kmalu spadal med stebre te delavske ecajstorice. Po nekaj sezonah mu je bila že odprta pot v najboljše klube in tako ga srečujemo nato leto za letom v prvem moštvu Prjmorja, kjer je na svojem tradicionalnem mestu levega krilca skoraj neopazno in brez velikega priznanja opravljal svojo težko nalogo. Tc je bilo v časih znane konkurence med Ilirijo in Primorlem. v kateri je moral vsak igralec dati vse, kar je zmogel, pa še so mu pristaši teh ali onih očitali, da n| bil kakor je bilo treba. Takih ccen pokojni »Tcmaž« ni dobival nikcli. kajti v vsaki tekmi je bil na mestu celih 90 minut, v vsaki tekmi je bil neumoren in discipliniran do zadnjega, pa naj se je veselje zmage nasmihalo njegovim ali nasprotniku.
Iz bivšega SK Primorja je Bonclja vzela s seboj sedanja Ljubljana. Tudi v njenih vrstah je prav do zadnjega igral kot levi krilec jn tudi pri belezelenih so imeli v njem vztrajirega borca in zanesljivega soigralca. Kot tovariša in prijatelja, ki je znal vselej skrbeti za vedro razpoloženje v razgibanem življenju vsakega športnega društva, so jmeli ^Ljubljančani« Tomaža še posebno radi. Bil je športnik, ki mu bo ohranjen svetal spomin v zgodovini slovenskega nogometa.
Ptičje oko
Ptičje oko je v glavnem enako zgrajeno kakor sesalsko ali človeško, ima pa v nekih podrobnostih svoje posebnosti. Ptičje cči so prirejene za gledanje v daljino. Kadar se pa pri-ravnavajo blžnjim predmetom, pepuste miš ce ieč:nega okvira kakor pri človeku, da se leča izboči, poleg tega pa se skrči Sc šarenica in s tem pritisne na lečo. kar tudi povzroči njeno izbočenje. Razen te posebnosti ima ptičje oko še poseben izrastek i/ žilnice, ki sega v steklp-vino. Temu podolgastemu izrastku pravimo češclj (peeten); človek in sesalci ga nimajo. O pomenu češlja so šele v novejšem času po skrbnih preiskavah na živih ptičih dognali, da jc zelo važen pripomoček za opažanja gibanj v daljavi. Zlasti za ptiče, ki sc hranijo z večjimi ali manjšimi živalmi, je češelj največje važnosti. Z njegovo pomočjo more ptič- od daleč opaziti plen. č. se le malo premakne, najsi jc sicer po barvi ali obliki še tako dobro pri lagoden svoji okolici. Iz skušnje poznajo živali, ki služijo ptičem za hrano, nevarnost premikanja, zato se pritisnejo k podlagi in mirujejo. če zagledajo svojega zasledovalca. Lovci i izrabljajo to tako. da spuščajo v zrak paplr-j natega zmaja, kj kakor ptca ujeda povzroči, da na primer poljska perjad bolje »drži«.
Kako je bil izpraznjen inti
Nemški vojni poročevalec R. Bal-zer popisuje v »Volkischer Beobach-terju«, kako je bilo izpraznjeno mesta OreJ, jn pravi:
Dokler ni zadnji nemški vojak zapustil mesta, je estal prometni stražnik vojne žandarmerije na velikem cestnem križ.sču v središču mesta ter ie uravnaval promet s stoično mirnostjo. Kolone tovornih voz sa vozile v največjem redu in vzorno disciplinirano ter so edvažale zaloge iz oskrbovalnih skladišč za živila in strelivo. Na avtomobile so naložili vse, kar je bilo ko- | lička j porabno. Pred pivovarno, ki je zalagala nemške vojake redno s pivom, je stali dolga vrsta vozil ter so nanje nalož.li vse sode. Ko je bila zaloga izpraznjena, so prišli monterji ter so začeli razstavljati stro.e, ki so jih nato takisto nalož li na avtomobile in odpeljali. Kar je ostalo v tvcrnici. pa so podložili z minami, tako da jc b lo vse pripravljeno za razstrelitev.
Na železniških tirih pri postaji so vse tračnice, ki držijo naprej, demontirane. Se se razliva promet čez mostove preko Oke in Orlika, 'majhnega pritoka, ki se pri Orlu izliva v Oko. Toda nosilci pri mosto-
vih so že nabiti z dinamitom in pionir ča-:a, ko bo zadnji vc' " ' bo prižgal
vrvico in bo počilo.
ka samo še trenutka, ko bo zadnji vojak preko mc3tu r,akar bo prižgal zažigalno
Civilno prebivalstvo se zbira s culami in najpotrebnejšo prtljago ter odhaja s preprostimi vozovi po stranski cesti proti za-padu. Zrebički skakljajo poleg kobil in razveseljuje e bežeče prebivalstvo.
Na postaji Je zel° živahno. Vsi, ki n so mogli odriniti peš ali z avtomobilskimi vozili, pritiskajo k vagonu, da se odpeljejo z vlakom. Potem postane nenadoma tiho v mestu. Zadnje razstrelitve buhnejo v zrak. uničijo mostove in razorjejo kolodvore. Vse to se izvrši skoraj popolnoma nemoteno in neopa:":eno od sovražnika. Ruski topovi l ru-hajo izstrelke v bliži-o kolodvora ter skušajo motiti dobro pripravljeni odmik. Tudi sovražni letalci se zdaj pa zdaj prikažejo, toda nemški lovci jih Vedno odženejo, potem ko so jih primemo poškodovali.
Tako je bil izpraznjen Orel. Sovražnik ni našel v njem ničesar, razen nerabnih razvalin jn ruševin. Vkorakal je v prazno mesto, ki je bilo za Nemce izgubilo sleherni pomen. — pravi R. Balzcr.
Gospodarstvo
Pred novo vinsko letino v Italiji
Po sedanjem stanju vinogradov cenijo v Italiji. da bo letošnja letina vina dala 43 dc 44 milijonov hektolitrov, to je za 8 do 9 milijonov hektolitrov več kakor v lanskem letu. Vreme jc nadalje zelo ugodno. Glede na bližnio do^ bro letino je vlada izdala 13. t. m. naslednje odredbe:
Prefckti so prejeli navodila, da takoj prekinejo zaporo vina pri vseh imetnikh. ne gkdc na razlog, zaiad' katerega so bili oni sami ali pa župani odredili zaporo. IVzadcte količine b< do takoj oproščene.
Razpisani so bili novi roki za prijavo in popravilo prijav lanskega pridelka. KdoT lani ni točno prijavil pridelka, lahko to še popravi n bo dopuščeno dati v promet naknadno prijavljeno količino, razen 20°/o, ki jih prevzamejo prehranjevalni uradi po zapornih cenah, kakor so veljale za prej oddan'h 20°/o prijavljenega pridelka. Tro^arinski uradi pa bodo nadzorovali. da se bo razpredalo za potrošnjo tudi ostalo vino in da bi sc ne prikrivalo zaradi špekulacije.
Delež 20'« prej prijavljenega vina, ki še ni cddan (za vojaštvo in za destilacijo) se oprosti v korist pokrajinskih prehranjevalnih uradov, ki bedo to vino dali v neposrednjc, potrošnjo. To pa velja ie za prijavljene partije pod 5 hI. Slednjič je odrejena oprostitev od zapore še za tiste posebne partije vina. glede katerih so bile žc prej v predpisanem roku vložene prošnje za nadomestitev z enako količino vin drugačne vrste na račun prosilcev s Sicilije.
Ljudsko štetje na Madžarskem
Madžarski državni statistični urad je te dni objavil podrobnosti o izidu ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno v januarju leta 1941, pred priključitvijo Bačke in Baranje, Medjimurja in Prckmurja. Ugotovljeno jc skupno število 14.68 milijona prebivalcev. Zanimivi so podatki glede narodnosti in materinega jezika Doslej so o priliki ljudskih štetij izpraševali izključno po materinem jeziku. Pri zadnjem iljudokem štetju pa je bilo treba izpolniti dvoje vprašanj, in sicer glede materinega jezika in glede narodnosti. Ne glede na materin jezik jc lahko vsakdo prijavil svojo pripadnost k določenemu narodu. Zato so številke, ki se nanašajo na razdelitev prebivalstva po materinem jcz:ku drugačne kakor številke, ki se nanašajo na pripadnost k posameznim narodnostim.
.Madžarski jezik jc prijavilo kot materin jezik 11,37 milijona prebivalcev, to je 77,5 " 'o,
k madžarski narodnosti pa je pr javilo svojo pripadnost 11-88 milijona prebivalcev ali 80,9 odstotka.
Po materinem ježku je bilo v januarju 1941 (pred priključitvijo Bačke Baranje. .Medjimurja jn Prekmurja) 1 100.350 Rumunov (7,5 " o). 719.760 Nemcev (4 99/»). 564.090 karpatskih Rusov (3-8 •/»), 369 350 Srbov in Hrvatov (2,5 •/«) 268.910 Slovakov (1.8 •■'•). 126 310 Zidov (0.9 • n). 69.586 Slovencev (05 " o) n 57.370 ciganov (0,4 «'•).
Po pripadnosti k srbski narodnosti se je prijavilo 159.000 prebivalcev, po prpaanosti k hrvatski narodnosti 12.350. k narodnosti Bu-njevccv in Sokcev 54.590 in k slovenski narodnosti 20.340 preb valeč v. Svojo pripadnost k židovski narodnosti je pr;javilo 140.000 oseb, čeprav je na Madžarskem 724.000 prebivalcev židovske vere.
GOSPODARSKE VESTI
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Letošnji pridelek tobaka na Hrvatskem bo po količini večji, kakor je bil lanski, po kakovosti pa bo nekoliko zaostajal. V celoti so letos posadili 160 milijonov tobačnih rastlin. Zaradi pogostega deževja se bo spravljanje pridelka letos nekoliko zakasnilo. — Z novelo k meničnemu zakonu je bil spremenjen predpis glede meničnopravnih zastaranj regT-esnih zahtev. Po novem predpisu zastarajo meničnopravne regresne zahteve šele po treh tih <doslej po dveh). Nova določba je stopila v veljavo 7. avgusta t. I. — V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana tvrdka > Naproza-Alko«. komanditna družba za predelavo in premet kmetijskih proizvodov. Tvraka se bo bavila z industrijsko proizvodnjo likerjev, sadnih sokov, kisa. vina in žganja. Notranji član komanditne družbe je »Naproza«. nabavljalna in prodajna zadruga v Zagrebu, zunanji član pa je zadruga »Sloga Hrvata priradnika*. Kot prokurist je vpisan Milan Arko. kot predstavnik notra'njega člana Josip Kovačič in kot predstavnik zunanjega člana Viktor Sedmak. — S 1. septembrom se uveljavi na Hrvatskem splošni prometni davek v višini 4°'«. Ta prometni davek 'velja tJui 'A prenos premoženj brez protistoritve, če vrednost presega 20.000 kun. V splošnem se prometni davek prevali na kupca.
Gršk® prebivalstvo si je opomoglo
Sedanja vojna ni /nobene evropske diža ve tako trdo prizadela kakor Grčijo. Ko so pred dvema letoma vkerakale čete itaiijan-ske jn nemške vojske na grško ozemlje, ie bil polož i j v deželi naravnost obupen. Skladišča za živila so bila prazna, vse rezerve
sporazum. Prilagoditev mezd in plač fantastičnim kupnim cenam pa je pestala že v načelu nemogeča. Vendar se je posrečilo, da je danes vsakemu delavcu na Grškem zagotovljen neki eksistenčni minimum, ki mu omogoča nakup najpotrebnejših živil.
Ob^ku^rlfe vlade in^An!	* "P^evana tudi. najemnina._ki
gležev z grškega czemlja je bilo v egiptovskih skladiščih pač nekaj žita za grško prebivalstvo. toda te zaloge so bile nedosegljive, čeprav jih je grška vlada plač2la.
šele polagoma se je začelo stanje boljšati in sicer potem, ko so Italija, Nemčija in druge sosedne dežele priskočile grškemu prebivalstvu na pomoč. Nemški Rdeči križ je prispeval v prvi vrsti potrebna zdravila. Domača vlada, ki je bila medtem sestavljena pa si je prizadevala, da bi preusmerila nesmiselno trgovanje, ki se je polastilo grškega prebivalstva kar trumema, ma druga pota. Treba se je bilo vrniti k zemlji. V besedi je bila ta rešitev lahka, v dejanju pa je bilo treba zaradi nje premagati velike težave, šele letos se kaže na Grškem izboljšanje v pogledu prehrane. Letošnja letina bo" menda upravičila vsa pričakovanja, kajti presega lanske pridelke prav po-mebno. Seveda ni zaradi tega mogoče reči, da se že cedita po grških naseljih mleko in med- vendar stiske menda ne bo.
Velike težave je povzročila relacija med mezdami in kupnimi ceno.-.-.i. Zadevna rešitev se je posrečila šele proti koncu letošnjega marca, ko so vzeli zadevo v roke pooblaščenci osnih sil ter so dosegli potrebni
Ferenc Kormendi:
No? Tako je torej s to poštenostjo. Mesto da bi ji prepovedal, ker si to ona želi, bi si jo obesil na vrat še za pol leta, zdaj, ko se je prišla poslovit?! To je torej ta poštenost?! Toda saj tu ne gre za poštenost! Tu... tu gre za to, da si človek!
V tem trenutku je vedel, da se opravičuje pred samim seboj. Vedel je, da laže. Pa kaj! Dovolj je že tega! Krepko je potegnil dim iz cigarete. Nimam časa za filozofiranje. Dovolj drugega dela imam! Naglo je stopil k vratom.
»Ilona, prosim!«
i Prosim, gospod doktor?«
»Pridite, prosim, s stenografskim zvezkom '.< — Dvignil je telefonsko slušalko na pisalni mizi. >,Prosim gospoda dr. Lazarja ... Halo... tu Fiilop. Pridite k meni, gospod kolega, s spisi Filochemije. Hvala.«
Ilcna Szabova je položila na mizo zvezek za stenografiranje, vzela v roko svinčnik in z na pol odvrnjeno glavo gledala Janka. Janko je molčal. Uona Szabova ga je v napetem pričakovanju trenutek opazovala, nato je položila svinčnik k zvezku.
»Veste, gospod doktor, človek se kar čudi. kako more imeti tak nepridiprav, kakršen je ta Kolom an Borbely, tako pošteno, pridno hčer.«
»Sveta resnica,« je naglo odvrnil Janko. »No, pa bova pisala, prosim. Na desni zgoraj, podčrtano: Strogo zaupno. Na sredini: Beležke k izredni generalni seji v zadevi Filochemija d. d., zaradi zvišanja delniškega kapitala. Nova vrsta: Z gospodom dok-
torjem Hajmassom, ki zastopa manjšino, sem se dogovoril... Naprej!« se je obrnil k vratom, ko je potrkalo. »Da, dober večer, gospod kolega. Prosim, tu mted spisi je tisti dopis, ki ga je pisal svak Hajmassu... bilo je to menda pred ...«
»Novembra,« je odvrnil dr. Lazar in segel po šopu papirjev, tale, kaj ne?«
»Da, tale... kje sva prenehala?«
».. . to je trideset sedem odstotkov vseh delnic ...«
*
Ana je začudena obračala v rokah lahek, podolgovat, v bel papir zavit zavojček. Kdo pa je to prinesel?« je vprašala slugo. »Neki fantek,« je odvrnil sluga. »Kakšen pa je bil ta fantek?« je nezaupljivo izpraševala. Sluga je vedel le povedati, da je bil to majhen, slabo oblečen deček. Pozvonil je, oddal zavojček in takoj odšel.
V papirju se je nahajala lepo izdelana škatla za rokavice, oblepljena s svilenim papirjem in podložena z rdečim žametom. V škatli je ležalo pismo, naslovljeno na milostljivo gospo dr. Janka FUlopa.
Ana je opazovala neznano, neokretno in očitno nešolano pisavo, nato je strgala ovoj. Na cenenem, rumenkastem dopisnem papirju so bile zapisane besede:
»Velecenjena, milostljiva gospa!
Prosim Vas, ne čudite se, da sem tako predrzna, da si Vas upam nadlegovati s tem majhnim darilom, čeprav Vas ne poznam, toda drugače ne bi mogla izraziti svoje hvaležnosti za toliko dobroto, za katero se zahvaljujemo gospodu doktorju, ki nas je obvaroval velike nesreče. Iz vsega srca mu želim, naj bi mu dal Gospod Bog mnogo sreče za njegovo dobrotljivost, pa

tudi milostljivi gospe, še enkrat prosim, nikar se ne jezite name zaradi te malenkosti, ki pa je dana iz celega srca. Dal dobri Bog, da bi Vam lahko dala stokrat več!
Poljubljam Vam roko tudi v imenu svojega zaročenca Štefana Fiiredija, globoko l'am vdana	, „ t . .
Irma Borbelyjeva.«
Za trenutek je Ana nezaupljivo zrla to pismo, še enkrat ga je prebrala, nato ga je z ovitkom vred položila v škatlo in jo postavila na sredino miee. Nenadoma jo je obšla globoka negotovost. V srce se ji je zarezalo podpisano ime, toda pismo je bilo tako iskreno napisano, da bi le težko dvomila vanj. Tega se ne bi drznila storiti oseba, ki... ki bi imela tisoč vzrokov, da nikakor ne pride v stik z njo. Oseba, ki bi imela tisoč vzrokov, zatajiti tudi to, da sploh živi. Kaj pa, ako je prav s tem pismom hotela dokazati, da se ji ni treba ničesar bati, da ji ničesar ni treba prikrivati?! Ki jo je nekdo najbrže nagovoril: pojdi in izpričaj svojo nedolžnost!
Naglo se je Ana obrnila od mize; postalo jo je strašno sram. Stopila je k oknu in se zastrmela v sivo rumenkast vrt. Ne. človek, ki bi se moral bati, se ne bi drzn'.l tako oglasiti. In ako bi jo še enkrat obšel dvom ali sum, dovolj je, da le pogleda to škatlo ... A kaj ..., ako je vendarle drugaifie ? Ako vendarle... Ana se je stresla. Skrila bo to škatlo. Niti z eno besedico je ne bo omenila. Ako ve zanjo, se bo sam izdal. Z besedo, s pogledom. Moj Bog! Kako podel in grd postane človek, ako se mu pripeti kaj takega! Ona pa ne sme imeti tako sramotnih misli. Ne sme izkušati Boga, svoje srečne usode! Ne sme dvomiti o Janku!
takisto sp3da med najnujnejše izdatke. Pri tej ureditvi so pristojne oblasti upoštevale v prvi vrsti secialno šibkejše sloje, tako da so na najslabšem srednji, to je uradniški stan, in pa višji sloji, ki pa si itak lahko pomagajo. Danes so razmere na Grškem takšne, da zasluži delavec ali namerščenec približno 75.000 do 80.000 drahem na mesec, to je 25- do SOkrat več kakor pred vojno. Te številke, pravijo nemška poročila, so same na sebi dovolj značilne in ne potrebujejo nobene razlage ter si na njihovi podlagi vsakdo lahko sam napravi sliko o razmerah v grški deželi.
Genezareško jezero
v Palestini, ki ga pretaka Jordan, je 20 km dolgo in 11 km široko ter leži 208 m pod morsko gladino. Jezero je nekoliko slano m silno bogato rib. ki jih je okoli 20 različnih vrst. Ogromne jate pebrežnih in močvirskih ptičev oživljajo obrežja in trume povednjakov. zlast: pelikanov in raznih vrst pondirkov. plavajo po gladini. Tudi več vrst želv. mnogo rakov n posebnih školjk živi v jezeru in ob njem Malokje drugod je toliko različnega živalstva in v takih množinah na primeroma majhnem površju, kakor ga zav zema tc jezen- s s^oj m obrežjem.
Dognanja o nosorogu
Navadno razločujemo dve vrsti nosorogov, namreč indijskega in afriškega. Razlikujeta se najbolj vidno po tem. da ima indijski nosorog samo en rog na nosnem grediju. afriški pa dva, drugega za drugim. Novejši raziskovalci afriškega živalstva pa so dognali, da živita v Afriki dva različna nosoroga: navadni nosorog ln ploskonosi ali beli nosorog. Prvi ima primeroma ozek gobec, je precej manjši in prednji rog ne doseza 1 m v dolžino: drugi ima š'rok, plosk gobec, je večji in prednji rog mu zraste tudi preko poldrag meter dolg. Ploskonosi nosorog je za slonom največja afriška živa! In tudi zelo nevarna. Omejen je le na nekatere pokrajine; ob Gorr-jem Nilu je precej pogo sten. — Indijskih nosorogov je še malo. V Bengaliji jih je biio pred desetimi leti še kakih 35. vse ostale, namreč v Nepalu. Bhutanu in Asanu. pa cenijo na kakih 150.
Potrti globoke žalosti, sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš skrbni in predobri soprog* tatek, zet, svak in stric, gospod
HINK0 LEBAN
prokurist tvrdke Jos, Knnstel in posestnik
danes po težkem trpljenju umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Vrhnika, dne 17. avgusta 1943.
ANTONIJA, roj. JUG, soproga LADO, sin; MILENA, hčerka
življenje v sanjah
Sanje so izraz našega duševnega življenja v spanju. V spanju se naše telesno življenje (zlasti presnova, dihanje, možgansko delovanje) zelo omeji. S tem smo prav za prav povedali tudi to, da se naše duševno življenje, ki se izraža v sanjah, v spanju takisto zniža. Raziskava sanj je to v resnici ugotovila.
Seveda, sk:raj vsa psihologična dogajanja. ki se odigravajo tedaj, ko smo pri polni zavesti, nastopajo tudi v sanjah, zlasti občutki, spominske predstave, čustva, misli, v manjši meri tudi volja. A to, kar uaje sanjam poseben značaj in jih tako rekoč napravija za sanje, je svojevrstna Obdelava in predelava budnega življenja. To je namreč zelo čudno, stopnjujoče in pi et ravajoče, a tudi drobeče in zabrisujo-če delo, ki ga izvršujejo sanje z razpoložljivo jim snovjo Iz tega izvira tista De-gctovcst in fantastika, ki nam je iz naših sanj vsem tako znana.
Nekdo leži v vročem poletnem popoldnevu na ležalniku in spi. Nenadno zasliši v sanjah predirljivo glasen, porogljiv kroti: t. kakor da ga obdaja piavi peklenski zbor in se mu posmehuje. Speči človek se piesirašen prebudi in utegne še ugotoviti, da jc vozil z dolgimi, tenkim in vibrira-jcčimi železnimi palicami težko naložen voz mimo odprtega okna. Jasno je, da je njegova sanjska zavest na tako čuden, neprijeten način predelala ta vsiljivi zunanji vtis — in tu imamo primer, na kakšen načm gospodarijo sanje s konkretno tvarino iz budnega življenja. Vsakdo je že imel takšne sanje.
To krivo razlago čutnih doživljajev imenujejo v psihologiji »iluzijo«, a v našem sanjskem življenju kar mrgoli takšnih iluzij. tako da se da zelo mnogo sanj razložiti na ta zelo pieprosti način.
Pogosto pa ne vodijo zunanji dražljaji do podobnih sanj, temveč izvirajo ti dražljaji iz našega lastnega telesa ali njegove kožne površine in jih speči človek potem prav tako iluzionarno razlaga. Lahna bolečina v nogi se spremeni na primer v kač j i pik. subjektivne svetlobne pege v notranjosti očesa postanejo pisane ptice, metulji, cvetlice in tako dalje. Obisti in r o delovanje dajejo povod za premno-g- n-> v katiiih ima voda veliko vlo-g ll sanjamo n. pr. o globokem vodnjaku. o .• valm šoli. o reki, na kateri plavajo n „iara .številni svinjski mehurji, itd. Roka aH nega, iu se nam je v spanju slučajno razkrila, nam povzroča sanje, v katerih vidimo same sebe v veliki zadregi in r e na obljudeni cesti. Pritiski na preželo znane sa-jzi ozke hodnike
nap. ;en želodec izz^ nje. katerih ležem aii 1
Letalne in padalne sanje
Ne bo odveč, da opozorimo tukaj na še pogostejše sanje, v katerih plavamo, večinoma ne previsoko, skozi zrak ali nad ljudmi, ali pa drsimo počasi po stopnicah ali nagnjeni ploskvi navzdol. V drugih primerili meni sanjajoči, da pada nezadržno v brezdanjo globino.
Po naziranju večine' psihologov izvirajo letalne sanje iz olajšanega dihanja in zmanjšane občutljivosti v spanju, pri čemer imajo neko vlogo morebiti tudi erotični občutki; padalne sanje pa nastanejo tedaj, kadar se skoraj izločena kožna občutljivost druži z bolj ali manj oviranim dihanjem. Akutna naduha, srčne afekeije in podobno povzročajo znano iluzijo »more . ki so jo v starih časih skušali razlagati kot demona, ki sedi človeku na prsih.
Vse doslej omenjene vrste sanj združi- j mo lahko v skupino »dražljajnih sanj«. i
Druga velika skupina sanj temelji v našem predstavnem življenju, ki je s svoje strani navezano neposredno na možgane. Lahko bi jih imenovali »reprezentativne sanje«.
Predstave v naših sanjah, naj si bodo povsem fantazijske ali spominske tvorbe, se razlikujejo cd ustrezajočih duševnih tvorb našega bdečega življenja vsaj v splošnem po tem. da (ne kažejo znane medlosti, b-ežnosti in nedoločnosti navadnih dnevnih reproduciranih predstav, temveč se prikazujejo neznansko živahne, nazorne in pestre, kakor da so realne, .anj-skega prizora s-; tedaj ne mislimo samo | abstraktno, temveč ga doživljamo. Psiho- j log imenuje takšna dogajanja, ki jim ne i ustreza dogajanje v zunanjem svetu, »halucinacije«.
V sanjah doživljamo skoraj tvarno vse. kar vidimo pred seboj, menimo, da v resnici čujemo glasove okrog sebe. vidimo vsako gubico v obrazih pojavljajoča, se oseb. vsak las na njihovih glavah, vsako črko v knjigi, ki jo beremo, prav kakor v dejanskem življenju, samo izraziteje.
Davni spomini
Ce pregledamo predstavni material, ki ga sanje na tako svojevrsten način predelujejo, se pokaže, da sanjamo v globokem" snan ju običajno o bolj ali manj davno minulih dogodkih ali stvareh, dočim obdelujejo sanje, ko zaspimo. ali preden se prebudimo, po navadi bolj dogodke in stvari iz zadnjega časa.: pogovori in opazovanja, vsakovrstni, često zelo trivialni opravki neposredno minulega časa gredo mimo nas. pogosto seveda čudno spačeni in predelani; svojci in prijatelji, ki so nam pravkar umrli, se nam prikazujejo.
Kakor na kakšnem malo zmedenem filmu gre vse to mimo naših verujočih sanjskih oči, kajti zavestna pozornost, ki nam takšno doživljanje podnevi vsaj do neke mere izbira in usmerja, je sedaj skoraj povsem izločena. Ne po krivici so zato . o-tek sanjskih predstav primerjali z »idejnim razbegom« nekih duševnih, zlasti tako imenovanih »maničnih« bolnikov.
A čeprav si psiholog sanje na ta način lahko razlaga kot mehanizem, ki ni niti preveč zamotan, so vendar primeri, ko moramo predstavni material, ki ga nudi sanjam spomin, občudovati.
V	sanjali se naš spomin giblje včasih namreč neverjetno sproščeno. To velja že v časovnem pogledu: tako je znani psiholog prof. dr. Roretz raziskoval primer neke devetdesetletne ženske, ki se ji je sanjalo o najmanj pred sedemdesetimi leti minulem dogodku, ki se ga v bdečem stanju drugače že davno n; več spominjala.
A še bolj nas morajo, vsaj na pivi pogled, iznenaditi tisti primeri, v katerih se nam z zmagoslavno silo pojavijo v sanjah povsem nevažne podrobnosti budnega življenja. Neki psiholog je viael nekoč v sanjah pred seboj gospoda, ki se mu je predstavil za Petra Bryana. Ko se je zbudil, si je znanstvenik zaman belil glavo, da bi si pojasnil to. njemu drugače na videz popolnoma neznano ime. Toda kmalu potem je po naključju ugotovil, da je v nekem tiskanem seznamu bral imeni Peterborough in Georges Brvan Brummel. J dveh sestavin obeh imen si je bila sanj-sita domišljija, izdelala povsem novo ime!
V	premnogih primerih si seveda tudi izkušeni raziskovalci ne bodo tako gladko rešili svojih sanj. Treba je pač pomisliti, da so pogoji za pojavo davnih ah na pol pozabljenih stvari in dogodkov v sanjah še posebno ugodni, kajti tedaj jih ne motijo zunanje motnje in stroga pretehtava-nja. kakršna obvladujejo večino odraslih kulturnih ljudi v budnem stanju.
Brez logike
Ali imajo naše sanje kakšno notranjo logiko? Po tem, kar smo že povedali, tega v splošnem ne moremo pričakovati. Tu nas ne sme motiti nitj skrivnostno govoričenje zastopnikov tako zvane »psihoana-litske« šole, ki vidijo v sanjah do najmanjših podrobnosti izdelano simboliko nekih skritih želj. Nelogični značaj sanj bi se dal z lahkoto dokazati s premnogimi primeri. Naj zadostujejo le nekateri. Tako pripoveduje neki raziskovalec o posebno markatnih sanjah, v katerih se je »dogodek« razvil, očitno po goli zvočni slično-sti, iz besed: kilometer, Gilolo (otok), lo-belija (cvetlica). Lopez (general) in loterija.
Pogosto nas osupi fizična nemogočnost sanjskega dogodka. Tako poroča neki znani raziskovalec sanj: »Ležal sem v sanjah v anatomiji na secimi mizi in profesor me je prepariral, čeprav sem bil mrtev. sem mu dejal, naj pogleda, kako dobro je razvito mišičevje mojih meč.«
Zelo zanimive so nove besedne tvorbe in celi stavki, ki nastajajo v sanjah, a se po prebuditvi (čeprav ne vedno) izkažejo kot jezikovno-logični nesmisli. Sanjajoči si za svoje misli ne najde točnega izraza, temveč pove nekaj, kar mu je bolj ali manj sorodno. Namesto »katarja želodčne sluznice« bo dejal na primer »sluzasti katar«, »olje za moč« namesto »volje do moči«, »bokat« (boki) v analogiji s »prsat« in podobno. Včasih se na ta način izcimi kakšna presenetljiva misel, kj niti ni popolnoma nelogična ali neumna. Toda v splošnem nam kažejo baš nedostatnosti jezikovnega in miselnega delovanja v sanjah, da smo v tem stanju žrtev glolx>ko segajočih miselnih motenj. Iz vsega, kar smo povedali, pa je razvidno, da se naš »sanjski jaz« precej razlikuje in da je pogosto drugačen nego naš »normalni jaz«.
Drobne zanimivosti
žrtev planin. 201etna Milančanka Gio-vanna Ansaldi je šla v spremstvu dveh turistov na Becco d'Aran prj Valtormenzi. Na povratku se ji je utrgala vrv. Padla je v tri metre globoko razpoko in se ubila.
Smrtne žrtve vročine na Španskem. Poročali smo o vročinskem valu. ki je zajel ves Pirenejski polotok. Vročina je zahtevala že vrsto smrtnih žrtev. V Sevilji so morali prepeljati v bolnišnico številne pristaniške in cestne delavce.
Črna borza v Gibraltarju je posebno razvita. Najbolj trgujejo z živili kuharji trgovskih in prevoznih ladij, ki priplovejo v Gibraltar. Zaradi tega so poveljniki ladij začeli zadnje čase pred prihodom v pristanišče sami zaklepati in plombirati zaloge živil.
Madžarskem. Madžarski listj zahtevajo, da se v madžarskem založništvu in tisku uvede strožji cenzurni režim. Ta predlog je bil napravljen zategadelj,, ker si na nasprotni strani prizadevajo nekatera založništva, da bi bila zopet uveljavljena svobodnejša cenzura, kar bi pospeševalo nastajanje literarne plaže, ki je zaradi sedanjih cenzurnih predpisov izpodrezana.
Vsak naročnik „Jutra" jo zavarovan!
ZAHVALA
Vsem, ki ste se nas spomnili ob bridki in r ladni izgubi našega najdražjega papana in soproga, gospoda
MAJCEN FRANCA
višjega kontrolorja v pokoju
iskreno, hvala. Posebno smo dolžni zahvaliti se vsem darovalcem vencev in cvetja, dalje pevcem za ganljive žalostinke ter vsemu številnemu spremstvu na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1943.
Globoko žalujoča MILICA MAJCEN s sinom in hčerko
KRIŽANKA
MALI OGLASI
.	M« službo pl&£a m raa.Ko oflardo
X, _jo, za drž Id prov. takso —.60 >a. da
tanje naslova aH Slfro L 2.— Najmanjši Iznos m te oglase Je L 7,— - Z« >.enltvf ta dopisovanja Je plačati n> »sako oesedc t, 1.—, s* vse druge oglase L - r.r za be sedo. z» drž. ln prov takso — 60 za lajanj« naslov* aU Slfro L 3.— NaimaniSi Iznos ra ta oglas* 1* l 10 —
Vodoravno : i. tok za strelice: 3. vodna žival, ozvezdje; 5. egiptsko božanstvo; 7. naplačilo; 9. italijanski spolnik: 10. načrtan; IL visoka palica; 14. kar se ne da popisati; 20. del obraza; 21. afriška reka.
Navpično: 1. izumrla žival, predhodnica goveda; 2. opazovalna priprava, zlasti za,"vojne namene, vista. objektiva; 4. drog; 6. glavni števnik; 7. ploskovna mera; 8. znak za prvino: 9. veznik; 12. kakor prejšnje; 13. spodbujevalnica; 15. kakor 6.; 16. predlog: 17. znak za prvino: 18. kakor 9. in 12.; 19. oblika glagola biti, znak za prvino
Rešitev križanke od 15. t m.:
Vodoravno: 1. doza, 3. klop. 7. La (ntan), 8. ras. 10. ul. 11. garje. 12. ni. 13. as. 14. je, 15. kaL 17. Pt (platin), 18. Al(uminij), 19. est, 21. ne, 23. po. 24. osat. 25. okna.
Navpično: 1. Dolenjsko. 2. Zn (cink), 7. La(ntan). 5. Palestina. 6. garda. 8 Ra(dij), 9. S. J. (Simon Jenko), 15. klet, 16. lepo, 18. Ana, 20. tok.
Hijene
imajo od vseh zveri najmočnejše čeljusti. Kost. ki ie nobena druga zver ne more streti, zdrobi hijena z lahkoto. Zoba lomilca sta dvojekoni-časta in kakor ustvarjena za drobljenje kosti. — Manj znano je. da žive v Afriki tri vrste hijen: progasta, lisasta in rjava hijena. Od teh živi progasta tudi v južnovzhodni Aziji.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovati, ki ste spremili našega
DINK0TA
na božjo njivo in ga obsuli s cvetjem, prisrčna hvala.
Ljubljana, 18. avgusta 1943. Rodbina
PROF. DR. ROMANA SAVN1KA
Kačam
Med nebeške kriiatce se je preselila naša srčnoljuMjena hčerkica in
sestrica
JOŽICA
g V tihi domek k Sv. Križu jo bomo 5i spremili v petek, 20. avgusta 1943 ob %3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na 2alah. Ljubljana, dne 18. avgusta 1943. žalujoči:
SILVA in JOŽE KLOPCA VER, starši; MARJAN, bratec, in ostalo sorodstvo
Službo dobi
BOLJŠA KUHARICA,
jO—40 let stara, močna in zdrava, katera bi opravljata vsa hišno-gospodini<ka dela se spreime za družino ds^eh oseb. Plača 500 lir mesečno. Biti mora pridna in poštena. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Boljša "kuharica«.	13«99 1
Službe išče
POSTREŽNICA,
izurjena, išče službo za dopoldanske ure. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«
13953-2
KUHARICA.
ki opravlja vsa druga hišna dela. išče službo pri malo-č lanski družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Samostojna, poštena in zanesljiva«.	13965-1
Uradništvo
iiče slaibe
GOSPODIČNA
T znanjem italijanskega jezika in strojepisja, išče zaposlitve v pisarni ali diug-jc. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«.
13961-2
Zaslužek
PLETILJO
izurjeno, sprejmem takoi. Vodnikova 13. 13960-3
VAJENCA.
po možnosti že s prakso, za pekovsko obrt, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pekovski«.
13922-44
mi*>
POŽARNI APARAT
»TotaJ« poceni prodam. — Naslov T ogl. odd. Jutra.
J-318-M-6 VRTNE STOLE zložljive. fco6tilniške, nove proda Tribuč, Sodar-ska 2 nad florijansko cerkvi io	.1-313 M 6
KOŽUHOVINAST PLAŠČ, nov ali dobro ohranjen, kupim Naslov v vseh posl. Jutra.	137S3-1
JABOLKA, vrfio količino. prodam. Javite Vaš naslov na ogl. odd Jutra pod »Tedensko«.	13939-6
MOČNE ZABOJE prodam. Rožna ulica 5, pritličje.	13935-6
MRČES <vii, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praikom Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 13918-6
PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerij« Kane Židovska ulica 1.
139196
ZIMSKI MOŠKT PLAŠČ, nov, na*« barve, za srednjo postavo, prodam. Ogled v trgovini Magdič, Ulica 3-mata št. 12.	13979-6
2 TRICIKLJA, rabljen in nov, zelo poceni naprodaj. Gasogeno Merkur, Pubarjeva 6. Telefon 29-27.	13976-6
BERITE OGLASE! 0ITAJTE »JUTRO«'
DEKE ZA POSTELJO, biisače. kapne. lepe. no%e, prodam. Pri Omcrza. Blei-wt.tso\a o-l.	13964-6
VEČ KOLES, najboljših znamk, ugodno njprodai. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.	139T5-6
•> MOTORNI KOLESI znamke DKW zelo ugodno naprodaj. Gisogeno Merkur, Puharieva 6.	139"8-6
RAZLIČNE VREČE, iz iute. za embalažo kupite in prodate: Podbev?ek Filip. Obirska 4. Telefon 40-57.	13973-6
PRODAM PSA LOVCA, tri mesece starega. Vmotoč. Poljanska 17.	139^8-6
STENICE. ŠČURKE, podgane zanesljivo uniči zavod za pokonievanie mrčesa in golazni Zor Adolf, Tavčarjeva 4-II1, levo.
13956-6
MOšKl ZIMSKI PLAŠČ
poceni prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 13954-6
PRODAM predvojno volneno blago za kostum s podlogo m bele nove moške srajce rr pred vojnega Sifona. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13947-6
DEŽNI PLAŠČ (trenčkoO in zapestno uro znamke »Marwin« prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13943-6
DAMSKF. ČEVLJE.
rjave, št. 36. nove, 2 rjuhi, staro blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1 3942-6 MERCEDES-BENZ avto 170 v model 1938 ugodno naprodaj v delavnici Vittorio Emanuele III. št S2.	13972-6
ŠPORTNI VOZIČEK, otroški, preprost, prodam. Ogled dopoldne. Naglic. Predovičeva 9	13966-6
BREZOVE METLE, držaje za lopate, omela itd. dobite pri »Gospodarski zvezi« Bleiweisova 29 in Maistrova 10.	13963-6
ODPADKE
krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova 8. 11841-7
LJUBLJANSKI ZVON posamezne letnike, kupim. Valvasor II. izdaja, 2 fl. in 2 IV. kniige menjam ali oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lj. Zvon«.	13696-7
KOLESA, damske in moške — kupij'; -vrdka »Promet« (naefroti Kri žan.-ke cerkve). Tel. 43-90.
13860 7 SNAŽNO. MODERNO, kakor tudi starinsko pohištvo in druge uporabne predmete stalno kupuje nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	13924-7
ŠIVALNE STROJE vseh vrst kupimo, plačamo dobro. Ponudite trg**« »Ogled«, Mestni trg št. 3 vhod skozi vežo. 13927-7
STARO ŽIMO kupimo, pLačamo po kakovosti od 30 do 50 lir za kg. — Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3, vhod skozi vežo. 13928-7
TAKOJ KUPIM rabljeno okroglo mizico z 2 foteličkoma ali stoloma ter daljšo zaveso za široko okno m pregrinjalo za o toni ano. Ponudbe na oglas, odd. Jutta pod »Mehak les«.	13948-7
STARE AVTOMOBILE in motorne kolesa pioti zelo dobremu plačilu kupimo. Ciasogeno Merkur. Puharje-
va o. Tel. 29-27. 13977-7 PLAcAMO ZLLO DOBRO
za stare1 biciklie. bicikclj-gume, motorna kolesa ter sume za motorna kolesa. Oasugeno Merkur, Puhar-eva 6. Tel. 29-27. 13974-7
PERILO, posteljno in namizno, predvojno blago, novo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perilo«.	13944-7
JAHALNE HLAČE, po možnosti sive barve, kupim. Ponudbe na ogias. odd Jutra pod »Stuks«.
13969-7 SMUČARSKI DRES,
po možnosti v rjavi barvi. kup;m Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dres«.
13970-7
PRODAM PARCELE
v vseh delih mesta po 55, 70, 80, 1^0, 200 in po 80o lir m:; hiše od 200.000, 4SO.OOO. 900.000 in poldrugi milijon lir. Zaje Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva 10. Tel. 34-86.
13^40-20 STROGO SREDIŠČE Paicela za zgradbo v strnic-nem sistemu naprodai. Po sredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Prometna točka«.
13980-20 STAVBlšČA ob Bleiwcisovf, Vilharjevi, Podmilščakovi in Strelisk. ulici ter na Viču naprodaj pod ugodnimi pogoji. Posredovalci izključeni. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »I-epa lega«. 13981-20
PALAČA v središču naprodaj. Do bra investicija. Ponudbe ni oj-1 odd. lutra pod »Breg«.
13982-20
HIŠA
s trgovskim: lokali m stanovanji ter z obsežnim zem-I,iščem v Devici Marij: v Poliu se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: >.Dobra investicija«.
13983-20
KUPIM
parcelo, event s stavbo v notranjosti 1 jubbanskega bloka do cene 300.000 lir. Ponudbe z navedbo kraia na ogl. odd. Jutra pod : »Parcela 300«. 13984-20
KMETSKO POSESTVO V okolici Ljubljane kupim. Ponudbe na ogl. od-d. Jutra pod »Plačam dobro«.
13968-20 TRGOVSKO HIŠO, ali hišo, ki b: se dala uporabiti v trgovske nsmeae. kupim talcoi. Cena ni važna Ponudbe ali naslov na odd Jutra pod »V
MLAD PROFESIONIST
bi rad spoznal zaradi ženi*, ve odlično gospodično o4 18 do 25 let. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod >Mlad profesionist«.	13951-25

ogl.	.
središču Liubljane«.
13967-20
NUJNO IŠČEM dvo- ali enosobno vUnova* nje. Ponudbe na ogl. odd« Jutra pod »K:cr ko'i«.
1-955-23* 1000 LIR NAGRADE dam za 2—3 sobno kanova* r.je, najraje v središču. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Tri odrasle osebe«.
13971-2 HI
OPREMLJENO SOBO s hrano in oskrbo p-i d/v-
bri družini išče ,<ieven in soliden ml; ;,i spod. Ponudbe na ogi. od.:. Jatra pod »Točen reden p'a£. nik«.
13950-23a IŠČEM PRAZNO SOBO
s posebnim vhn,:	verflf
ves dan odsotna. P i :He na ogl. odd. Jut . r S •)Mirna in točn pi ^ . \<l.
13949m GOSPODIČNA JM E opremlier.o S"l>o s j > "b-nim vhod> m in < .:, • tbo kopalnice. P riudbc - ogl. odd. Jutra pod •■Mi.-.išai uradnica«.	139;5-23a
GOSPA SPREJME gospodično s sli '	-ta*
novanje. Naslov v o^las. odd. Jutra.	13964-2)
LEPO, ZRAČNO SOBO,
event. s kaučem :n souporabo kopalnice, oddu-n go« sp* ali eospodičnj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1^2-2) BHR3M
t f/s ij[TM
Man
DVE SANSKI KOŽICI
od matere, ki prav dobra mlckarica. pro-'-p . —• Oražmova uli< : :. 1398* ST RIBE,
sladkovodne. savske dobavljam samo st .:,im odjemalcem po nizki cer-;. Ponudbe na oel. odd. Jutra
pod »Sveža riba«. 13959-37 »>♦♦*»»»»*»« «•*•« « «
Prevodi, prosti e, prepisi, razmnoževan ia. inforn-je »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ci. 4 tel. št. 2109
MOTOR 3 k. s., 380 volt.. 1400 obraVr. popolnoma nov, nemški izdelek, prodam. —
Pevec, Medvedova 12	_
............................ .«
Zapustila nas je za vedno lj. hčerka, sestra, svakinja in ma gospa
Dolgan Zalifa
roj. RAKOVEC
v 32. letu starosti, potolažena z : kramenti za umirajoče.
Pogreb se je vršil v ponedeljek, d-16. avgusta t. L v KandijL
Neutolažljivi: soprog; hčerki MAJICA ln ROMANKICA ter rodbine: DOLGAN, Semič. RAKOVEC, Ljubljana in STIGLITZ, Bled
, J ,_ .	■ ^	- Marftdno tiskarno d. d. kot tiatagnaria; Eran Jeran — Za teeratai dri je odgogotea: Ldubomk Volčič — Vsi s Ljubljani
gggoje: Pa\»orin Rajrijeu — Izdaja aa konzorcij »Jutra«: Stanko Sfoan* — Za Narodno t&carno o. a.	_ —	r —