PODLISTEK. Kratka zgodovina 47. pešpolka. Fr. Urlep. (Dalje.) Po petdnevni zmagoaosai bitki pri Novari je odšel polk proti Sredaji Italiji v Floreac ia Livorno, da je pomiril tamošajo vstašao gospostvo. V Florencu, Livorni, Bolonji in Milanu bil je nascljea polk do leta 1859. Tega leta pa sc jc inlaaterija novo organizirala, po kateri je bil polk sostavljen samo iz 4 bataljoaov ia 1 bataljoaa greaadirjev. 4. bataljon bil je v Mariboru, a je moral, ko je v Milanu izbruhnila vojska, tudi v Italijo. Ker Lahi z izidom prejšnje bitke nikakor niso bili zadovoljni, so aa ra6un od straai francoskega cesarja Napoleoaa III. obljubljene itomo6i spet aapovedali vojno, v kateri je stala Avstrija sama proti laški in francoski vojni. Dae 29. aprila 1849 bila je spet proglnšena bitka. Po dolgotrajaih in napornih pohodih, kjer so ve6krat tr6ili v ogromnega sovražnika, so bile avstrijske 6ete kone6ao primorane, da so se pri6ele po bitki pri Magenti amikati proti reki Min6iji. Dae 24. juaija prišlo je po dvadacvaem težkem pohodu zahodno od Verone do odlo6ilne bitke, v kateri so se avstrijske 6ete kljub toli številnejšemu sovražniku hrabro ustavljale od ranega jutra do poladne, na kar pa so se morale pri6eti umikati. V tej bitki morala je odstopiti Avstrija Lahom lombardsko provinco z glavnim mestom Milaaom, obdržala pa si je še do leta 1866 beneško provinco. Kako vitežko hrabrost, vstrajaost ia zmožaost je v tej bitki pokazal 6astniški kor 47. polka, pae ni lahko popisati. Od polkovaika do aajmlajšega poro6nika storil je vsak svojo visoko 6astaiško nalogo in bil kot hraber poveljnik povsod na mestu. Dovolj jasno pri6a aam to slede6i slu6aj: Stotnik Balabane moral je par dai pred bitko v bolaišnico v Maatuvo. Ko je zvedel, da stopijo avstrijske 6ete kmalu spet v boj, je takoj, 6eravno še bolehea, zapustil bolnišnico in se napotil peš proti Solferina, kamor je dospel z velikim naporom, ker so bile vse ceste preaapolnjeae z razaimi vozovi. Kakor nadalje pravi zgodovina, je, ko je dospel do bojiš6a, stopil z aepopisao pogumaostjo spet pred svojo stotnijo, ki je stala ravno v bojni vrsti, prevzel povelje in se hrabro bojeval in zapovedoval do poludne, do usodepolaega treaotka, ko je. zadet od sovražne kroglje, moral iz bojne 6rte in nevarno ranjen zapustiti hrabro svojo stotnijo. Istočasno bil je ranjen tudi poro6nik Strnad iz Slov. Bistrice. Oba sta bila pozneje odlikovana. Ravno tako hrabro bojevalo pa se je tudi moštvo v tej bitki; polno imen podčastnikov in prostakov 6itamo v zgodoviai 47. polka, ki so so v razaib nevarnih trenotkih izvanredao odlikovali. Prverau bataljonu je po pet ur trajajo6i bitki zmanjkalo patroa. V tem trenotku prijezdi do bataljona brigadir geaeral Bils in povpraša, kako je s strelivom. Brez dolgega pomišljanja stopi oddelkovodja Kloci k generalu, in mu hrabro javi: ,,Pomanjkuje nam sicer patron, imamo pa še bajonete." Temu je sledilo prostovoljno še ve6 moštva in na povelje: ,,Za menoj!" so se zapodili z brušenimi bajoneti na bliža- jo6o se jim sovražno gru6o, ki so jo hrabro zavrnili. Oddelkovodja Kloci bil je za ta hrabri 6in odlikovan s srebrno kolajno I. reda. Koliko lahko stori na bojiš6u požrtvovalen prostak, kaže nam slede6i dogodek iz te bitke: ; Dne 24. juaija, kmalu potem ko je napo6il svit, so javile straže tretjega bataljona, da se bliža ve6ja sovražaa kolona, obstoje6a iz eaega bataljona francoskih lovcev, dveh bataljonov pešcev in ene eskadrone kavalarije. Vse sprednje patrulje hitele so v ozadjo h glavnim oddelkom. Razvodnik Jože Lužar in pa prostak Miha Bihanec pa sta sklenila, se prav ni6 ve6 omikati, dokler ne spravita s koajev tri častnike, ki so jezdili na 6elu bližajo6ih se jim sovražnikov. Kakor sta bila sklenila, tako sta tudi izvršila. Vlegla sta se v gosto grmovje ob cestnem jarku, kjer sta z najve6jo mirnostjo 6akala na plen,' ne zmene6 se za neko sovražno patruljo, ki je mimo jezdila. Ko so jima prej omenjeni jezdeci dospeli v primerno bli- i žino na 50 do 60 korakov, sta sprožila in na mab. sta se zgrudila dva 6astnika, tretji pa je stekel nazaj k ; sovražaim oddelkom, kjer je vsled tega nastalo mo6- ! no vpitje in nered. Med tem 6asom pa je bila dana '' prilika hrabriraa pešcema, da sta se rešila k 9, diviziji, ki je bila že v neposredai bližini pripravljena za i boj. I Oba sta bila odlikovana z velikimi srebraimi \ kolajnami I. reda. i Leta 1848, 1849 in 1859 se je 47. polk, gro! Kincky, kakor se je imenoval od leta 1827 do 1864, tako odlikoval, da je v zgodovini vse polno pesmi, povesti in drugih poro^il, posnetih iz razaih resni6nih dogodkov, ki nam opisujejo in pri6ajo brezmejno j hrabrost slavnih štajerskih vojš6akov 47. polka. Pol- no imen, za koje bi tukaj manjkalo prostora, hrabrih 6astnikov, pod6astaikov in prostakov vidimo v zgodovini, ki so bili za posamezne hrabre 6iae odlikovani v navedenih bitkah. Dne 13. prosiaca leta 1864 umrl je na Dunaju fcm. grof Kincky, ki je bil 47 let vlastnik 47. polka; njegovo ime pa se še danes ponosao in 6astao izgovarja pri polku. Ni6 manj krvava bila je tudi bitka proti Prusom leta 1806, katere se je 47. polk udeležil in sicer 1., 2. in 4. bataljon, med tem ko je bil 3. bataljon na Goriškem kot srtraža proti Laški. Mnogo slik iz bojiš6a, posebno pri KraljevemGradcu, nam pri6uje o hrabrosti 47. polka, ki ma je bil sedaj lastnik podmaršal vitez plem. Hartuag. Dne 2. julija je na povelje brigade prišel v okraju Maslovel 1. in 2. bataljon prvi6 v bitko s Prusi, katerima pa je sledil tudi kmalu 4. bataljon. Kako kruti so bili spopadi, nam dokazuje to, da je padlo na bojiš6u od omenjenih treh bataljonov 47 polka 8 častnikov, 134 mož; ranjenih je bilo 15 6astnikov in 281 mož; dosti jih je bilo tudi ujetih. Nevarno ranjena sta obležala na bojiš6u polkovnik plem. \Veyraoher in major plem. Marno in prišla kot jetnika v sovražnikovo last. O hrabrem moštvu bodH iz te vojne navedeno le slede6e: Stotnik Tobitsch 5. stotnije bil je nevarno ranjen; razvodnik Karl Horvat in pešec Jože Plank sta nevarno ranjenega stotnika 6roz poldrugo uro spremljala po bojnem polju. Ko sta ga pa dovedla v zavetje, sta se takoj spet pridružila svojemu oddelku in se bojevala naprej. (Dnlje prthodnji«.)