O SRE M ja KNJIŽICA PRIivhjkSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,, A Abb. postale 1 gruppo L.eHa 4UU 11T Lelo XXXVIII. Št. 113 (11.241) TRST, sreda, 2. junija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi NENADNA ODLOČITEV MERLONIJA TAKOJ PO GOVORU GUVERNERJA DRŽAVNE BANKE Confindustria odpovedala sporazum o draginjski dokladi Spadolinijeva vlada izraža zaskrbljenost in obžalovanje Sindikalna zveza odgovarja s splošno protestno stavko v Ze včeraj spontane prekinitve dela, sprevodi in protestne manifestacije po vsej državi RIM — Le nekaj ur po govoru guvernerja državne banke Ciam-pija, ki jc predvčerajšnjim na občnem /boru delničarjev prlka/.al /elo črno sliko razmer in perspektiv italijanskega gospodarstva ter izrekel predloge za njegovo ozdravitev, ki so bili uglašeni s stališči najbolj nazadnjaškega dela delodajalcev in političnih sil, češ da je treba v bistvu naložiti vse breme za izhod iz težav delovnim slojem. Je še isti večer predsednik Confindustrie Merloni izkoristil priložnost in odposlal tajnikom enotne sindi- kalne zveze, potem ko je buje predhodno obvestil predsednika vlade Spadolinija, uradno odpoved sporazuma iz leta 1975 o draginjski dokladi. Učinki preklica bi se sicer čutili šele s 1. februarjem 1983. Po preteklih grožnjali in izsiljevanjih, ni bila huda odločitev Confindustrie niti povsem nepričakovana, tako v političnih kot v sindikalnih krogih je pa še živelo zaupanje, da bo vendar tudi v vrstah zasebnih delodajalcev prevladala razsodnost, upoštevajoč že močno zaostre ne družbene odnose ob zavlačevanju pri obnavljanju delovnih po godb, nujnost iskanja skupne poti za dejansko ozdravitev italijanske- Zgodovina draginjske doklade RIM — Droginjska doklada je e-dino sredstvo, ki (samo delno in s trimesečno zamudo) ščiti skromne prejemke delovnih ljudi iti upokojencev pred posledicami nenadzorovanega naraščanja cen, oziroma inflacije. Zato jo pojmujejo sindikati kot temeljno pridobitev dolgoletnih delavskih bojev, ki se ji ne marajo nikakor odpovedali. Prvi sporazum med tedaj enotnim sindikatom CGIL tn delodajalci o dokladi, ki naj prilagojitje kupno moč plač naraščanju življenjskih' stroškov, so dosegli že leta 1945, in sicer samo za severno Italijo, leta 1946 pa so ga raztegnili tudi na srednje in južne predele države. Tedanji sporazum je predvideval različno vrednost doklade po pokrajinah, tako da so v isti pokrajini prejemali vsi zaposleni, ne glede na delovno kategorijo in na kvalifikacijo, enake doklade, te so pa bile različne med posameznimi pokrajinami, povsod pa nižje za žensko delovno silo. Ob takih nedo-statkih in ob 60-odstotni inflaciji, ki je v tistih letih pestila Italijo, je bilo treba sporazum popraviti. To so storili z novimi sporazumi iz leta 1951, ki je določil enoten indeks življenjskih stroškov za vso državo, različno vrednost točke draginjske doklade po kategorijah in kvalifikacijah, ohranil pa je še vedno diskriminacijo do žensk. Novo raven draginjske doklade so tedaj obračunavali vsaka dva meseca. Leta 1952 so sporazumno določili «košarov vrst blaga in storitev, ki naj bi ustrezala resnici na ljubo zelo skromni potrošnji štiričlanske družine. Naraščanje draginjske doklade še je torej računalo na osnovi rasti cen teh 85 vrst blaga in storitev, in sicer od leta 1957 vsake tri mesece. V stalnem mer jenu sil med sindikati in delodajalci, pri katerem so ob široki podpori delovnih ljudi in demokra tične javnosti največkrat prevladali sindikati, so nato mehanizem draginjske doklade še večkrat popravili, na primer s sporazumi iz let 1968 in 1969, ko so odpravili še zadnje razlike med različnimi območji države. Najpomembnejša novost je bila sad sporazuma, ki sla ga sklenili v začetku leta 1975 Confindustrio (katere predsednik je bil tedaj predsednik Fiata Gianni Agnelli) in enotna sindikalna zveza. Ponovno so poenotili za vse kategorije in kvalifikacije točko draginjske doklade, in sicer na 2.289 lir. Leta 1976 je doklada narasla za samih 20 točk, leta 1977 za 24, leta 1978 spet samo za 20. z naraščanjem inflacije pa je rasila hitreje tudi draginjska doklada, in sicer leta 1979 za 28, leta 1980 za 38 in lani kar za 44 točk. Zaradi inflacije je tudi vlada leta 1976 «zamrznila» do aprila 1978 nove točke draginjske doklade za prejemnike višjih dohodkov, v začetku leta 1977 pa je celo uzakonila izbris naraščanja draginjske doklade pri obračunavanju odpravnin, kar je sprožilo akcijo rdemocrazie proletarie» za referendum, ki bi moral bili 13. t.m. Kot je znano je pa parlament Prav v zadnjih dneh odobril nov zakon o odpravninah, ki naj bi prepričal kasacijsko. sodišče, da Referendum prekliče. , ga gospodarskega ustroja, ki naj ga pripravlja na obetano razživitev svetovne konjunkture v drugi polovici leta, in navsezadnje tudi o-dločne pozive Spadolinija, naj sindikati in delodajalci začnejo pogajanja tako o pogodbah, kot o splošnejših problemih stroškov za delovno silo. Toda Merloni ni krenil s svoje poti frontalnega napada na sindikate in delavske pravice in je izkoristil prav Ciampijevo posredno podporo tezam gospodarjev (in bržkone tudi prikrite navdihe nekaterih demokrščanskih ministrov), da je sprožil odločen napad v okviru dalj-nosežnješe strategije. V uradnem pismu Lami, Carnitiju in Benvenutu se sicer skriva za dogovori iz lanskega 28. junija med vlado, sindikati in delodajalci o omejevanju letošnje rasti inflacije pod 16 odstotki, s katerim trdi, da sta naraščanje draginjske doklade in obnovitev delovnih pogodb nezdružljiva in izraža pripravljenost za nujna srečanja, da bi poiskali ustrezne rešitve. Na tiskovni konferenci pa je jasneje odkril karte, ko je zagovarjal nevzdržno tezo Confindustrie, da je draginjska doklada kriva naraščanja inflacije (medtem ko .je le nje na posledica) in da hoče prisiliti sindikate na popravke (seveda na slabše), pri čemer je celo pozival delavstvo k ločevanju od sindikalnih vodstev in izrazil popolno brezbrižnost do zaostrovanja družbenih odnosov. češ da računa na protestne stavke, ki ga pa mnogo ne skrbijo. Oholost predsednika Confindustrie, ki se je požvižgal tudi na njene pozive, je močno vznevoljila vlado, ki je izrazila «zaskrbljenost in obžalovanje* nad takim sklepom, ki ga je Merloni sprejel brez potrebe še pred koncem meseca, kar zaostruje razmere. Vlada je zato obsodila o-dločitev Confindustrie, izrazila mnenje, da bi lahko začeli pogajanja o novih delovnih pogodbah (kar daje mogoče slutiti, da bo pritiskala v to smer vsaj za državna podjetja) in potrdila obvezo, da bo storila vse, kar .je v njeni moči za obnovitev pogajanj brez vsake prejudiciale. Tudi minister za de'o Di Giesi, ki se bo danes sestal s tem v zvezi s Spa-dolinretn. je kritiziral odločitev Confindustrie (in posredno zavrnil nekatere Cimpijeve teze). Najhujše So bile naravno reakcite sindikalnega vodstva in delovnih ljudi, ki so že včeraj spontano, ali na pobudo krajevnih sindikatov, prekinili delo za krajši ali daljši čas v mnogih obratih po vsej državi ter priredili povorke in protestne shode pred sedeži lokalni!) združenj delodajalcev. Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki se je zbralo na nujno sep takoj po prejemu Merlcmijevega pisma, je sklenilo oklicati za danes vsedržavno protestno stavko. Delovni ljudje bodo prekrižali roke za eno uro na vseli delovnih mestih, medtem ko bo stavka trajala po 4 ure v vseh podjetjih, ki so včlanjena v združenja, ki še niso sprejela pogajanja na nove delovne pogodbe, torej v Confindustrio in tudi v Intersind, ki združuje državna podjetja. Samo za četrt ure pa bodo prekinili delo železničarji (od 10. ure dalje) in uslužbenci javnih mestnih in medmestnih prevozov. Enotna zveza je tudi pozvala vlado, naj prepriča Intersind, da začne pogajanja, politične sile pa naj podprejo borbo delovnih ljudi. Včerajšnja spontana protestna manifestacija delavstva pred milansko prefekturo (Telefoto AP) KOORDINACIJSKI BIRO HEUVRŠČEMB V BATAM POUDARJENA POTREBA PO VEČJI ENOTNOSTI NEUVRŠČENIH DRŽAV Zaskrbljenost zaradi vojne med Iranom in Irakom HAVANA — Koordinacijski biro neuvrščenih, ki ga sestavljajo veleposlaniki in funkcionarji zunanjih ministrstev, je včeraj nadaljeval svoje delo, danes pa ga bodo, kot je pričakovati, nadaljevali zunanji ministri. Doslej je sodelovalo v razpravi v obeh komitejih, političnem in gospodarskem, več deset delegacij (samo v političnem 37), ki so dale nekaj dragocenih pripomb na osnutek sklepnega dokumenta, zlasti pa so pri tem v ocenah zapletenega mednarodnega položaja poudarjali potrebo po večji enotnosti, učinkovitosti in akcijski neuvrščenih. Rešitev mednarodnih težav, ki se kopičijo, je samo v strpnem dialogu. v katerem morajo sodelovati predvsem neuvrščene države. Pri tem je treba dosledno upreti se poskusom blokovskega vmešavanja, ki samo slabi gibanje in ga dodatno (ob lastnih zadregah in sporih) razjeda. Glede sporov med neuvrščenimi pa so dejali, da bi jih ne kazalo pretirano obešati na velik zvon, marveč si predvsem prizadevati za čimprejšnjo rešitev. To velja kajpak še posebej za najbolj nevaren primer iraško - iranske vojne, ki ČEDALJE INTENZIVNEJŠE PRIPRAVE NA BITKO ZA PORT STANLEY Kljub očitni premoči britanskih marincev se argentinske čete ne nameravajo predati Hunta napoveduje odpor do zadnjega moža - Politične spremembe v Argentini? - Thatcherjeva noče pogajanj o suverenosti - Costa Mendez na zasedanju neuvrščenih v Havani - V Port Darwinu padlo 250 argentinskih vojakov Argentinski letalski piloti so med glavnimi protagonisti vojne na Falklandskem otočju (Telefoto AP) NiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiktiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit MERLONI JE OB ZORI TELEFONSKO SPOROČIL SPADOLINIJE SKLEP CONFINDUSTRIE BUENOS AIRES, LONDON — Nadaljuje se kopičenje britanskih vojaških sli okrog Port Sianleja ob pričakovanju odločilne bitke za suverenost nad Falklandskim otočjem, čeprav britansko obrambno ministrstvo vztraja pri molku, da sovražniku ne bi razgalilo namer svojih poveljnikov, se utrjuje prepričanje, da je začetek spopadov, ki bodo bržkone izredno ostri ln krvavi, lc še vprašanje ur, predhodnice obeh vojsk pa se že itak bijejo na obronkih gričev vzhodno od mesta, kjer se je po grobi oceni, po porazili v prejšnjih dneh, zateklo kakih sedem tisoč argentinskih vojakov, ki tičijo v svojih betonskih utrdbah na robu Port Stanlega in okrog letališča in proti katerim je britanski brigadni general Moore postavil prav toliko padalcev in pe-šakov. Sklep zveze industrijcev pretresel tudi italijansko politično stvarnost Opazovalci ocenjujejo, da bi u-tegnila trajati bitka za Port Stan-ley tudi tri do štiri dni, preden bi se Argentinci predali predvsem zaradi pomanjkanja municije in živil. Pomembno vlogo pa odigrava v teh urah tudi «task foree* z neprekinjenim obstreljevanjem sovražnih postojank na kopnem, obstreljevanje, ki se iz ure v uro stopnjuje in je čedalje učinkovitejše, saj je ofenzivnost argentinskega letalstva znatno upadla. Kljub temu, da se v Buenos Airesu prav dobro zavedajo neizbežnosti poraza, pa je argentinski generalštab sklenil, da se njegova vojska nikakor ne bo predala pred izbruhom spopadov. To narekujejo predvsem notranjepolitične koristi. Galtierijeva hunta je že napovedala, da se ne namerava odpovedati južnoatlantskemu otočju in je pripravljena nadaljevati boj s svojih oporišč na celini, če bodo sile na | Falklandih izgnane. se boji, da pretrda roka, ne bi ska lila že itak krhkih mednarodnih zavezništev Velike Britanije. Nanj pritiskajo predvsem ZDA, ki sku šajo pridobiti vsaj dei izgubljenega vpliva in simpatij v latinskoame riškem svetu. Dejstvo, da bo argen ski zunanji minister Costa Mendez odpotoval v Havano na zasedanje neuvrščenih držav, namreč nema lo zaskrbljuje washingtonsko diplo maci.jo. Glede skrivnostne «bitke komunikejev* okrog letalonosilke »Invin-cible*. pa se polemike še niso polegle. Argentinski generalštab je potrdil uspešnost napada na britan sko ladjo in jo uvrstil v seznam sovražnikovih izgub, ki šteje še približno 20 drugih ladij, 25 letal in 22 helikopterjev. V Londonu pa so objavili nadrobno poročilo o zad njem napadu argentinskega letal stva Ne samo. da .je nauad spod letel, pravijo Britanci, ampak fre gate, ki branijo «Invineible», so prestregle eno izmed raket «exo cet* in sestrelile eno letalo «super etendand* ter dve letali «skyhawk», ki jim je uspelo spustiti nekai bomb, a daleč od ladij. Britanski vojaški krogi se sprašujejo, ali Argentina sploh še razoolaga z drugimi ar-tifl Italije, bodo naredili podobno. V ustrezne predalčke ob volilnem znaku KP1-PCI, bodo vpisali imena ali številke favoriziranih kandidatov: Stojana Spetiča (št. 3), Sonje Sirk (št. 47) in Paola Hikia (št. 26). Potem lahko dodajo še ime ali številko četrtega slovenskega kandidata po lastni izbiri med kandidati na listi K PL Enako velja tudi za kandidate na listi Slovenske skupnosti. Kdor bo glas oddal tej stranki, bo pripisal ob njen volilni znak še ime ali številko enega ali do največ štirih kandidatov stranke po lastni izbiri. Nosilec liste SSk je prof. Aleš Lokar. Pri volitvah za rajonske svete je mogoče oddati le dva preferenčna glasova in volivci bodo v tem primeru izbirali med kandidati na listah PSI, KPI in SSk, katerim najbolj zaupajo. Če bodo slovenski volivci tako ravnali, bomo do kraja izpolnili svojo dolžnost. Zato še enkrat: • Noben slovenski glas ne sme biti izgubljen • Volili bomo le za kandidatne liste KPI, SSk in PSI • Oddali bomo preferenčne glasove prednostnim slovenskim kandidatom, to je v prvi vrsti tistim, ki imajo največjo možnost izvolitve. NA ŠTEVILNIH SHODIH IN SREČANJIH Z VOLIVCI Tudi slovenski kandidati v prvi vrsti v zadnjih dneh predvolilne kampanje Dano Jagodic (PSI) o premogovni luki, o načrtih za ljudske gradnjo in o problemih slovenske manjšine * Stojan Spetič (KPI): «Ce se hoče kaj v mestu spremeniti, je nujen močan preokret na Ievo» - Leteči shodi SSk V tej volilni kampanji so močno I litika in upravljanje mesta, da svo- angažirani tudi slovenski kandida ti, ki se predstavljajo na kandidatnih listah KPI, SSk in PSI: udeležujejo se volilnih zborovanj v mestu in okolici, na katerih zagovarjajo stališča strank, ki jih predstavljajo tako glede naših specifičnih, kakor tudi splošnih problemov. Predstavniki vseh treh strank, to je KPI, SSk in PSI. pa se bodo jutri, ob 20.30, srečali z volivci v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bodo na razpolago in odgovarjali na vprašanja, ki jim bodo zastavljena. SSk je včeraj imela vrsto letečih volilnih shodov tako v dolinski občini, kjer sta govorila Dolhar in Harej, kakor tudi v predmestju in po Krasu, kjer so govorili Lokar, Opelt in Slokar. Tudi komunisti so imeli vrsto letečih shodov, na katerih so govorili tudi slovenski kan- V naši predvolilni rubriki na 4. strani objavljamo danes izjave slovenskih kandidatov v 3. volilnem okolišu (Barkov-lje - Rojan - Greta) in v 10. okolišu (Sv. Jakob - Pončana). Predstavljajo se kandidati Demetrij Pertot in Mila Kravos vd. Ivančič (KPI), Lojzka Če-bohin-Grozdana (PSI) ter El-v!na Miklavec in Boris Slama (Slovenska skupnost). didati. Med temi tudi kandidat za izvolitev v občinski svet Stojan Spetič, ki je predvsem poudaril, da če se hoče kaj v mestu spremeniti, je nujen močan preokret na levo, ker v nasprotnem primeru bomo vedno v isti godlji dogovarjanja med KD in LpT ter takoimenova-nim laičnim »polom*. To dogovarjanje pa ne more privesti do bistvenih sprememb — je poudaril — medtem ko so za mesto potrebne velike spremembe. Zato je potrebno, da se uveljavijo sile, ki zagovarjajo jasne programe in v tem smislu je program KPI zelo jasen in dosleden. Glavni slovenski kandidat na listi PSI za izvolitev v občinski svet arhitekt Dario Jagodic je doslej imel več zborovanj in srečanj z volivci, na katerih so mu bila zastavljena raznovrstna vprašanja. Med temi pa so volivci najvčkrat hoteli vedeti: kakšno je stališče PSI do premogovnega terminala,, kakšne so zahteve socialistov glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti v zvezi s kampanjo okrog «bi-lingvizma* in kako se lahko tehnično pristopi k reševanju problema zasedenih površin po načrtu za ljudske in cenene gradnje (PEEP). V zvezi s prvim vprašanjem je Jagodic dejal, da se stranka še ni uradno izjavila za, ali proti terminalu. Dejstvo je, da do danes ni bila narejena nobena resna študija ekološke narave o tem problemu, tako da še ne vemo, kako bi to izgle-dalo: kakšne dimenzije bi imelo, kako bi lahko zabranili premogovni prah pred burjo, oziroma pred drugimi še bolj nevarnimi vetrovi, ki bi nosili prah naravnost v mesto. Šele po opravljeni resni študiji — je poudaril Jagodic — ki bi razpršila dvome o prvenstveno negativnih poantah iniciative, ali pa bi govorila o škodljivosti pobude, bi se lahko z mirno vestjo odločili. Na drugo vprašanje, glede zahtev PSI o zaščiti manjšine v zvezi s kampanjo okrog »bilingvizma* pa je Jagodic zatrjeval, da je v tem našem nesrečnem mestu prvenstvena naloga Slovencev ta, da po svojih močeh pomagajo, da se miti in legende povrnejo v realnost. Toliko večja bo zato odgovornost izvoljenih svetovalcev posebno v občinski svet, kjer se navsezadnje kuje po- CEZ DVA TEDNA ZAČETEK VPISOVANJ V OSNOVNE ŠOLE SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO Starši naj ne nasedejo grobim pritiskom nekaterih italijanskih krogov Čez dva tedna, v sredo, 16. junija, se bodo začela po vseh osnovnih šolah na Tržaškem vpisovanja otrok v prve razrede. Didaktični ravnatelji so v tem pogledu dobili pred nekaj dnevi pismena navodila tržaškega šolskega skrbnika za potek vpisovanja, ki se bo zaključilo konec meseca, 30. junija. Slovenska šola bo v teh dveh tednih, ki sta namenjena vpisovanjem, spet pred veliko preizkušnjo, saj je prav od vpisov slovenskih otrok v prve razrede slovenskih osnovnih šol odvisna bodočnost naše šole in z njo v veliki meri tudi obstoj naše narodnostne skupnosti. V lanskem šolskem letu smo zabeležili občuten upad vpisov šoloobveznih otrok v našo šolo, s čimer se je tudi skrčilo število razredov na slovenskih šolah. V mnogočem je temu pripomogel demografski padec in vse kaže, da bo upadanje števila vpisov zaradi manjšega števila rojstev še vsaj nekaj let pogojevalo našo šolo. Prav zaradi tega je še tem bolj pomembno, da prav vsi slovenski otroci, brez izjeme, prestopijo s šestim letom prag slovenske šole. Tega ključnega koraka se morajo zavedati v prvi vrsti sami starši otrok, z njimi pa še sorodniki, znanci, naši kulturni delavci in člani naših organizacij, ki delujejo na podeželju in še predvsem v mestu, kjer je nevarnost asimilacije večja. Njihov nasvet, njihov diskretni vpliv, njihova priporočila lahko odločilno učinkujejo na izbiro doslej še neodločenih staršev, takih, ki morda še dvomijo ali naj vpišejo svojega otroka v slovensko ali pa v tujo šolo. Tako vplivanje je potrebno tudi zato, ker določeni italijanski krogi izvajajo tudi ob letošnjem vpisovanju grobe pritiske na slovenske starše (s pošiljanjem pozivnic za vpis otrok v italijansko šolo), da ne bi pošiljali otrok v naše šole. Podobno ravnanje, ki je v nasprotju z ministrskimi določbami, smo že ostro obsodili, pristojni organi pa niso doslej smatrali za potrebno ukrepati proti odgovornim. je someščane prepričajo, da hočemo samo to, da smo enakopravni državljani, ki s svojo kulturo lahko tvorimo most med tu živečima narodoma in da ni samo pravica uporabe jezika to kar zahtevamo, ampak da pričakujemo tudi priznanje naših ustanov, Solvenskega stalnega gledališča. Glasbene matice, študijskih in športnih ustanov, predvsem da prejemajo finančna sredstva iz javnega denarja, da jih ne bo vedno pestila skrb za vsakdanji obstoj in se bodo lahko bavila z razširitvijo in obogatitvijo svojega delovanja, za katero so še tako sposobne. V zvezi z načrti za ljudske gradnje je Jagodic podčrtal, da je to res vprašanje, ki je v pristojnosti občine in rešitev katerega bo glavna skrb novoizvoljenih svetovalcev, toliko bolj Slovencev na demokratičnih listah. Občinski svet namreč sklepa o urbanističnih izbirah občine in pri tem o spremembah in prestavitvah tistih con za ljudske in cenene gradnje — je dejal — ki so jih sedaj postavili na nemogoča področja, ki jih mi ne moremo sprejeti. Zemljišč na razpolago je precej in tudi bliže centru, kar je v vseh ozirih pozitivnejše: treba pa bo veliko truda in dobre volje, da bodo ovire premagane in da bo vendar že enkrat zaščitena plodna zemlja in kmetje na njej, ki so navsezadnje po večini Slovenci. O problemih slovenske narodnostne skupnosti je govoril tudi slovenski kandidat na listi stranke Demo-crazia proletaria za izvolitev v pokrajinski svet Marko Marinčič, ki je na Proseku na zborovanju med drugim dejal, da je danes življenjska in teritorialna prisotnost slovenske nacionalne manjšine v teh krajih emblematično ključni problem za Trst. Poziv openskim razlaščencem Kmečka zveza priropoča vsem zemljiškim lastnikom na Opčinah, ki jih bodo razlastili, da po njihovi zemlji speljejo načrtovano hitro cesto, naj se množično -udeležijo sestanka, ki bo jutri, 3. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu. Predstavništvo KZ in člani koordinacijskega odbora razlaščencev jih bodo seznanili z rezultati petkovega srečanja z zastopniki podjetja, ki ima v zakupu gradbena dela. Poziv slovenskih socialistov Vsak poizkus zmanjšati zavzetost in odločnost Socialistične stranke v dosledni borbi za priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti, gre tolmačiti samo kot trenutno volilno propagando, ki skuša zmanjšati pomen naše stranke v boju za pravice Slovencev. Slovenski socialisti se obvezujejo, da se bodo dosledno borili za izpolnitev političnega programa, ki so si ga zastavili in ki .je pretežno usmerjen v priznanje pravic slovenskega prebivalstva v teh krajih. V ta namen slovenski socialisti pozivajo slovenske volivce, da strnjeno glasujejo za slovenske kandidate na listah Socialistične stranke za občinski in pokrajinski svet ter za rajonske sosvete. Predvsem pa je važno, da za občinski svet oddajo preferenčni glas slovenskemu kandidatu arhitektu DARUJ JAGODICU, ki bo, kot doslej slovenski predstavniki v občinskem svetu, izvoljeni na listi Socialistične stranke, branil pravice in koristi slovenskega prebivalstva na vseh področjih, od družbeno - političnega, do gospodarskega in predvsem manjšinskega. Naš program, osnovan na načelih občečloveškega socializma in pravic delavskega razreda, poleg angažiranosti v zvezi z oblikovanjem in sprejetjem dokončnega zakona za globalno zaščito, ki bo vendarle moral biti uresničen, vsebuje tudi obveznost za vsakega izmed nas, da se angažira v vsakodnevnem boju za uveljavitev pravic delovnega človeka. Lojze Abram, Marino Bandi, Filibert Benedetič, Pavel Colja, Marčelo Čok, Milan Čuk, Odo Kalan, Vojko Kocman, Klavdij Kofol, Pavla Kolarič, Dušan Košuta, Jožko Ferlan, Branko Pahor, Josip Pečenko, Marino Pečenik, Jože Pirjevec, Andrej Renar, Zorko Spetič, Boris Štrekelj, Igor Tuta, Anica Udovič, Marij Vatovec, Aljoša Volčič. Volilna kampanja se bo zaključila v petek, napovedana so že zborovanja, katerih se bodo udeležili voditelji vsedržavnih strank: za socialdemokratsko stranko bosta jutri ob 18. uri, v Avditoriju govorila minister Di Giesi in evropski poslanec Orlandi, na Goldonijevem trgu pa bo ob 19. uri imel volilno zborovanje liberalni tajnik Zanone. V petek, zadnji dan volilne kampanje, bo ob 18.30 na Goldonijevem trgu govoril evropski poslanec DP Mario Capanna, ob 19. uri bo v Avditoriju za KD volilno kampanjo sklenil Giulio Andreotti, medtem ko jo bodo komunisti zaključili z zborovanjem na Goldonijevem trgu z govori Alessandra Natte, Paola Hikia in Artura Calabrie. ODPOVED SPORAZUMA O PREMIČNI LESTVICI PROTI SKIEPU CONFINDUSTRIE DANES V TRSTU4-URNA STAVKA Delavstvo bo uprizorilo protestno manifestacijo pred sedežem industrijske zveze na Trgu Škorklja - »Premična lestvica je edini inštrument, ki brani kupno moč plač in pokojnin» MINISTER ZA TRGOVINSKO MORNARICO V TRSTU Pred izglasovanjem zakonov za nov razmah ladjedelstva Na srečanjih s tukajšnjimi gospodarstveniki je minister Mannino poudaril mednarodno vlogo tržaške luke - Po volitvah vladni posegi za industrijo in znanstveno-raziskovalno cono Včeraj se je mudil v Trstu minister za trgovinsko mornarico sen. Calogero Mannino. Njegovo bivanje v našem mestu je bilo precej razgibano: dopoldne je obiskal pristaniško poveljstvo, glavni sedež in tehnični oddelek družbe Italcantieri, Tr-! žaški arzenal - Sv. Marko, kjer se Kakor hitro ;e je včeraj na našem območju razširila vest, da je Con-findustria odpovedala sporazum o premični lestvici, ki ga je sklenila s sindikalnimi organizacijami 25. januarja 1975. leta, so delavci skoraj v vseh industrijskih obratih na Tržaškem spontano prekinili delo — v večini primerov za eno, v nekaterih obratih pa za dve uri — organizirali sindikalne skupščine in u-prizorili tudi nekaj pouličnih protestnih manifestacij. Odpoved sporazuma, s katerim je bil vzpostavljen «edini inštrument, ki vsaj do neke mere brani kupno moč delavskih plač in mezd ter pokojnin*, pomeni po mnenju tukajšnje enotne sindikalne zveze zelo hud političen poseg, ki bo prav gotovo sprožil odločno reakcijo vseh, prizadetih socialnih slojev. Poteza Confindu-strie zadobiva toliko hujši prizvok v trenutku, ko so v. teku, pogajanja za obnovitev cele vrste delovnih pogodb, naglašajo nadalje sindikati. Po vsej Italiji bodo danes sta ke in protestne manifestacije delavcev. Na Tržaškem bodo delavci industrijske stroke, in sicer tako v zasebnih iimtmaiitiHvnit PO 37 LETIH DELA ZA PRIMORSKI DNEVNIK NAŠA ROMANA SE JE POSLOVILA SSk Prva skupina: ob 16.30 v indu strijski coni: ob 17. uri pred Tovarno velikih motorjev; ob 17.30 v Dragi; ob 18. uri na Pesku; ob 18.30 v Gročani. Druga skupina: ob 18.30 v Slivnem; ob 19. uri v Šempolaju; ob 19.30 v Praprotu, ob 20. uri v Trnovci; ob 20.30 v Samatorci. ZARADI PREUREDITVE Pošta v Rojanu začasno zaprta Pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave obvešča, da. bo poštni urad štev. 9 V Ul. Barbarfga v Rojanu zaprt do 5. junija zaradi preure-ditvenih del. Imetniki hranilnih knjižic in poštnih vrednostnic ter upokojenci, ki prejemajo tu pokojnino, naj se v tem času poslužujejo pristojnih uradov glavne pošte; imetnikom poštnih predalov pa bo pošta postavljena na dom. je srečal z voditelji obrata in nato še s predstavniki zaposlenega delavstva, ter trgovinske zbornice, kjer se je tudi srečal z vodstvom ustanove, medtem ko so se srečanja udeležili tudi podtajnik na ministrstvu za javna dela Santuz, deželni odbornik za promet Rinaldi, odbornik za javna dela Biasutti in predsednik pristaniške ustanove Žanetti. Popoldne si je minister ogledal še sedež Tržaškega Lloyda, njegovo bivanje v Trstu pa se je zaključilo z obiskom tržaškega pristanišča. Na srečanjih s predstavniki tržaškega gospodarstva in enotne sindikalne zveze je minister Mannino o-bravnaval predvsem vprašanja, ki zadevajo tukajšnje ladjedelstvo in delovanje tržaškega pristanišča. Kar zadeva ladjedelstvo je poudaril, da bo parlament že danes začel razpravo o vrsti zakonov, ki se nanašajo na nov razmah dejavnosti v italijanskih ladjedelnicah. Prihodnji teden pa naj bi bil izglasovan zakon, ki uvaja posebne kredite za gradnjo novih ladij. Zlasti ta zakon, na po dlagi katerega se bo lahko razvila ladjedelska dejavnost za domače naročnike, zasebne in javne, pa tudi za naročnike iz tujine, bo odločilno vplival na poživitev te industrijske veje. Med tem je ministrstvo za trgovinsko mornarico pripravilo z I-talcantieri sporazum, na podlagi katerega naj b'. družba zgradila 300.000 ton novega ladjevja za potrebe državnega trgovinskega ladjevja. Ladje naj bi Italcantieri zgradila v svojih obratih v Sestriju (Genovi) in Castellamare di Stabia (Neaplju): za tržiško ladjedelnico pa se izoblikuje naročilo za gradnjo dveh 114.000-tonskih ladij (o tem je govoril v soboto tudi minister za državne soudeležbe De Michelis); naročilo naj bi bilo podpisano v najkrajšem času, tako da bodo delavci tržiške ladjedelnice ostali v dopolnilni blagajni le toliko časa, kolikor bo nujno potrebno za pripravo na začetek gradnje novih enot. Kar zadeva tržaško pristanišče pa je minister Mannino naglasil, da doživljajo zdaj neugodno konjunkturo praktično vsa važnješa italijanska pristanišča, da pa se vlada zaveda, da gre pra, .Trstu za poseben proi blem, saj je naša luka pretežno vezana na promet iz in za tujino. Trst je trebastBm-orrednptitr-v-^Rednarr. nem in evropskem merilu ter namerava zato vlada zagotoviti luki vse tiste strukture, ki so potrebne za to ovrednotenje. Vlada nadalje preučuje tudi vprašanje premogovnega terminala, ki naj bi ga v okviru vsedr- žavnega energetskega načrta postavili v naši luki V svojih posegih se je minister Mannino dotaknil tudi vprašanja novih oblik pomoči, ki naj bi jih vlada prinzala tržaški industriji in Coni zai znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu. Ustrezne ukrepe — je v tej zvezi dejal predstavnik vlade — borno sprejeli pr 7. juniju, to je po izteku upravnih volitev na Tržaškem. Volilna potrdila Tržaška občina obvešča, da bodo od jutri do ponedeljka, 7-. junija, na razpolago volilna potrdila za vse tiste, ki jih doslej še niso prejeli. Razdeljevali jih bodo v občinski palači na 1. oddelku (demografske službe) — volilna sekcija, v prvem nadstropju (vhod • Passo Costanzi 2) vsak dan od 9. do 19. ure. Vojaški dopust za upravne volitve Obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo lahko mladeniči, ki služijo vojaški rok daleč od rojstnih krajev, v katerih bodo potekale 6. in 7. junija upravne volitve, prejeli dva dni vojaškega dopusta, da bi tako opravili svojo volilno pravico. OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILNIH PREDLOŽENIH POPRAVKOV V ponedeljek smo se v našem založniškem in uredniškem kolektivu v prijetni družbi poslovili od Romane Juriševič, ki je po skoraj dopolnjenih 37 letih zvestobe Primorskemu dnevniku odšla v pokoj. K dnevniku je prišla kot drobceno 16-letno dekle oktobra 1945. Pripeljal jo je prvi slovenski tiskar - linoti-pist, ki je v Piccolovi tiskarni stavil Primorski dnevnik, Mario Čok, ki ji je za to priložnost nadomeščal v zadnji nemški ofenzivi padlega o-četa - partizana. Sprejeli smo jo. Bila je brez vsakršnih uradniških ali tipkarskih izkušenj, toda polna volje, polna živega zanimanja za vsakršno delo, pa obenem boječe tiha in skoraj nebogljena. Toda že v kratkem času se je z marljivostjo in dodatnim šolanjem priučila tipkanja in se hitro razvila v odlično tipkarico z obvladanjem desetprstnega sistema, s popolnim obvladanjem slovenščine in italijanščine, z izvežbanostjo tipkanja na slepo, skratka v tipkarico najvišjega razreda, kateri je vsak urednik, vsak novinar najraje narekoval. Tipkarica je bila vse do leta 1971 in ko je takrat odšel v poko) naš dolgoletni redakcijski tajnik Danilo Benčina, je Romana zasedla njegovo mesto. Resnici na ljubo se mu je privajala že prej, saj se nikoli ni branila prijeti ob tipkanju tudi za vsakršno drugo u-radniško delo. Enajst let je nato z lastnostmi sposobne, natančne, marljive uradnice opravljala nelahko tajniško delo, nelahko v odnosih z zunanjimi stiki, često nelahko tudi znotraj u-redniškega kolektiva samega, saj se je posebno v teh zadnjih petnajstih letih zelo hitro menjavala ne samo uredniška, pač pa tudi uradniška personalna struktura, s tem pa tudi navade, običaji, odnosi. Romana je znala vse to usklajevati v interesu celotnega kolektiva in v interesu Primorskega dnevnika. 37 let dela ni malo, zlasti ni malo v tako dinamični sredini, kot je lahko redakcija nekega dnevnika, v sredini, ki zahteva tako rekoč stalno prisotnost, ki dopušča le malo časa za zasebno življenje, ki človeka izčrpuje s svojim delovnim ritmom. In čeprav bi radi videli, da bi Romana še ostala z nami, jo tudi razumemo, da si je po zaslužnem delu zaželela počitka, več časa zase, več miru in manj dnevnih skrbi. Vsega tega ji ob slovesu tudi iz srca želimo vsi, ki smo z njo živeli ta čas, tisti starejši, kar nas je še, tisti iz srednje uredniške generacije do najmlajših, vsak s svojimi spomini, s svojimi občutji in izkušnjami. Hvala Ti, Romana, za vse, hvala Ti za tovarištvo in za prijateljstvo, hvala Ti za zvestobo našemu Primorskemu dnevniku. In seveda še na mnoga zadovoljna leta s Tvojim možem in kadar bo priložnost, tudi z nami vsemi, (j.k.) podjetjih kakor tudi v obratih z državno soudeležbo ter pristaniščniki, stavkali štiri ure v okviru dopoldanske delovne izmene. Delavci, zaposleni na področju trgovine, bodo stavkali od 11. do 12.30; na področju storitev (banke, zavarovalnice itd.), na področju javne uprave in na šolah bo delo prekinjeno za eno uro, in sicer praviloma zadnjo uro vsake delovne izmene. Osebje konzorcial-nega podjetja za prevoze bo prekinilo delo za 15 minut, tako da bodo avtobusi stali od 10. do 10.15. Ob 9. uri se bo tržaško delavstvo zbralo na Garibaldijevem trgu, od koder se bo razvil protestni sprevod Po glavnih mestnih ulicah vse do Trga Škorklja, kjer je sedež tržaške industrijske zveze. Tu bo ob 10.30 sindikalni shod, na kgterem bodo nastopili predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL • UIL. j Tržaška avtonomna federacija K Pl je sinoči izdala tiskovno poročilo, v katerem obsoj; sklep Confin-dustrie in poziva tržaško prebivalstvo, naj podpre upravičen boj delavstva proti nameri delodajalcev, da bi mu ponovno odvzeli to, kar si je priborilo z leti sindikalnega boja. VOLILNA ZBOROVANJA KPI Ob 10.30 na Trgu Belvedere, Pa-cor; ob 12. uri na Trgu pred tramvajsko postajo na Opčinah. Luša; ob 12. uri v Ul. Benussi, Calabria; ob 12. uri v obratu Telettra, Poli; ob 17.30 v Ul. M. Polo, Spaccini in Pobega; ob 17. uri v Cartimavo. Kodrič in Širca: ob 19. do 21. ure pri Dom ju, v Logu, Ricmanjih in Borštu, Martone: ob 19.30 v Prečniku, Kodrič in Širca; ob 19.30 na Trgu Goldoni srečanje kandidatinj s prebivalstvom: ob 20.30 v Naselju S. Mauro. sen. Gerbec in Kodrič; ob 20.30 v Lonjerju, Kjuder in Spetič. PSI Ob 9.30 v Rojanu, D’Amore in Ghersi; ob 10.15 na Melari, D'A-more in Cannarella; ob 11. uri pred PAM, D'Amore in Laura Degrassi; ob 12. uri pred tovarno VM, D'A-more in Cannarella; ob 13. uri na Trgu Oberdan, Ghersi in Coccia: ob 17. uri na Alturi, D’Amore, Deltreppo in Laura Degrassi; ob 18. uri v Križu, Jagodic, Čuk, Gher si in Seghene: ob 18. uri v Prečniku, Clarici in Ferlan; ob 18.30 na Kontovelu, Jagodic Čuk, Ghersi in Seghene; ob 19. uri na Proseku, Jagodic, Čuk, Ghersi in Seghene; ob 19. uri v Trnovci, Clarici in Ferlan; ob 20. uri, Clarici in Fer lan. Sekcija PSI Zgonik - Repentabor bo drevi, ob 20.30 na sedežu ŠK Kras v Zgoniku predstavila kandidata stranke na pokrajinskih vo litvah Dama Claricija, ki ga bo predstavil sekciji tajnik Boris Štre-kelj. miiiiiiimiioinimiiii................iiimiiii................................... Svojevrstni «prijatelji» Slovencev Tudi na Opčinah prostovoljni gasilci Tržaška občina bo tudi na Opčinah organizirala skupine prostovoljnih gasilcev. Ustanovni sestanek bo v ponedeljek, 7. junija, ob 21. uri na sedežu občinske izpostave na Opčinah (Proseška 28), u-deležili pa se ga bodo občinski tehniki in predstavniki krajevne gozdarske straže. Vozilo treščilo v steno predora Včeraj, malo pred 15. uro. je dostavni fiat treščil v steno predora Foraggi. V nesreči sta bila ranjena voznik, 21 letni Roberto Pucci iz Žavelj 9/A (domneven zlom lakta desne roke) in njegova 43-letna mati Amalda (domneven zlom desnega boka). Šofer je povedal policiji, da ije , v predoru (namenjen je bil proti Ul. Salata) nenadoma zavozil v des- , np, da bi se izognil čelnemu trčenju v nasprotivozeči bmw, ki ga je u-pravljal Gianni Castelli z Rebri na Greto 7. Voznik bo ozdravel v mesecu dni, njegova mati v 20 dneh, oba pa so zdravniki poslali na specialistični pregled. Odobrili varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu v Dolini Občinski svet v Dolini .je sinoči odobril varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki jo je dopolnil s številnimi predloženimi pripombami. Listino mora sedaj vzeti v pretres uprava in upati je, da bo izdala odobritveni odlok v primerno kratkem roku, kot je zaželel župan Švab. Le ta se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k razgibanosti razprave ob glasovanju, izrazil pa ie vtis, «da je bilo tu in tam malce pavjega perja, ki ne sodi v občinsko dvorano*. V mislih je imel demokristjane in še zlasti svetovalca Drozino, ki je bil občinskemu odboru očital, da je izgubil stik s stvarnostjo, da ne zagovarja interesov občanov in da je bi! spri čo njihovih kritičnih pripomb k varianti prisiljen vzvratno obrniti krmilo. «Mi vsi smo predstavniki naših občanov, ne samo nekateri*, je nadaljeval župan s pripombo: »Ne zagovarjamo zasebnih interesov, to je odprta varianta, ki se oslanja na jasna izhodišča, treba je bilo pač zmanjšati zazidljivost, a, kjer je le bilo mogoče, smo stiskali; če pa smo sprejeli pripombe, s tem nismo vzvratno zavozili, nismo si nasuli na glavo pepela*. Župan ie tudi zavrnil trditev, češ da je sprejetje variante zasluga le ene politične skupine v občinskem svetu, kakor to mislijo prikazati javnosti nekateri. Edvin Švab je naglasil tudi, da ostaja še nerešen problem naftnih hranilnikov družbe SIOT: «Svoj čas smo sprejeli varianto, ki je omejevala območje hranilnikov na obstoječe ozeml.je, deželna uprava pa je varianto zavrnila in ni dala nobenega točnega navodila glede načrtovanja za urejanje petrolejskih namestitev tolikšnih razsežnosti in za zagotovitev večje varnosti prebivalstvu. Deželni upravi smo nato predlagali, naj skliče o zadevi po- sebno konferenco, a tudi to zaman. Dolinska občinska uprava .je torej prevzela svoje odgovornosti in smatra, da morajo to storiti tudi višji organi*. Dolino Pcrčedol bodo zaščitili KD Valentin Vodnik iz Doline iskreno čestita svojemu odborniku in sotrudniku DRAGU SLAVCU za odlikovanje, ki mu ga je podelila Zveza slovenskih kulturnih društev. V okviru svojih tsoočanj» z drugimi političnimi silami je Lista za Trst povabila včeraj na svoj sedež predstavnike KPI, ki si verjetno niso pričakovali, da bodo deležni takšne gostoljubnosti. Nekaj so sicer verjetno zaslutili, saj so predlagali, naj bi srečanje ne bilo na sedežu liste, pač pa na nekem > KONCERT JURIJA KAZAKOVA harmonikaša iz Sovjetske zveze Na sporedu Mozart, Ciaikin, Rimski Korsakov, Bacil, Prokofjev in Soštakovič. Predprodaja vstopnic na sedežu Glasbene matice in uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča VERDI V petek ob 20.30 (red A) ter v soboto ob 18. uri (red B) bo na sporedu koncert, ki ga bo vodil Pin-chas Steinberg. Na programu Re-spighijeve in Mahlerjeve skladbe v prvem delu, medtem ko bodo izvajali v drugem delu suito «Ognjeni ptič» I. Stravinskega. Prodaja vstopnic za oba koncerta pri blagajni gledališča (tel. št. 631-948). Kino Ariston 18.30 »Principe della citta». Rltz Danes zaprto. Jutri ob 18.00 «11 cacciatore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 18.00 «Mandingo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Sul lagu dorato*. Fenice 17.00 «La donna giusta». Barvni film. Nazionale 16.00 «11 regno dei sensi*. Hanette Haeven, Serena in Ja-mie Gillis. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Paradise*. Barvni film. Cristallo Dvorana rezervirana. Moderno 16.30 «Giustiziere della notte*. Charles Bronson. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Chiamate 6969 — taxi per signora*. Prepovedan mladini ndd 18. letom CapUol Danes zaprto. Jutri ob 18.00 «L’amante di lady Chatterlev*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30 «11 dittatore dello stato libero di Bananas*. Woody Allen. Mignon 16.30 «Lo strafico*. Janet Agreh in Lando Buzzanca. Radio 15.00—21.00 «La moglie in ca lore». Strogo prepbvedano mladi ni' pod 98.- letom. Lnntlerlč’fl7:30! «A11 tftat1 ja* spetta-cOlo edttilrtria*. 1 ' « Razstave V tržaški občinski galeriji je odprla razstavo svojih del tržaška li kovnica Zora Koren - Škrk. Razsta va bo tra ala do 7. junija. PD Slovenec Boršt - Zabrežee priredi od jutri, 3. do 7. junija v Srenj-ski hiši v Borštu etnografsko razstavo «Naša preteklost*. Otvoritev ob 21. uri. Nastopa mešani zbor Slovenec, VČERAJ; NEKAJ PRED DRUGO URO ZJUTRAJ Izglasovan proračun pokrajinske uprave Za dokument 14 svetovalcev, proti osem Proti je glasovalo sedem komunistov in misovee - Komunisti predložili obširen dokument, ki vsebuje vrsto kritik, pripomb in predlogov o vlogi in delovanju pokrajinske uprave • Upravitelji na pokrajini bodo prejemali letos 16 odstotkov višjo odškodnino f Čestitke [ Danes p. a/.uuje rbjsnu dan V IL*1A 7IOCCHI. Da bi bila vedno tako iridna, ji želijo Darjo. VValtcr, brat itclio, sestra Manuela ter mama 5 run a in oče Mario. Včeraj-danes Danes, SREDA, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE lonce vzide ob 5.18 in zatone ob 0.47 — Dolžina dneva 15.29 - Lu ta vzide ob 16.31 in zatone ob 3.32. Jutri, ČETRTEK, 3. junija PAVLA 'reme včeraj: najvišja tcmperatu-a 28 stopinj, najnižja 20,1 stopi-je, ob 18. uri 25,2 stopinje, zrač-,i tlak 1022.5 mb ustaljen, veter ahodnik 5 km na uro, vlaga 51-dstotna. nebo jasno, morje sko-aj mirne, temperatura morja 17 topinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Mala-;nino, Bojan Simoneta, Mitja Gu-tin, Clio Visaggio, Enzo Esposito, >ancesco Pegan, Luca De Paoli. UMRLI SO: 71-letna Eugenia Ma-Ini vd. Seiler. 82-letna Bianca Desanti vd. Riccioli, 78-letna Giusep-lina Piščanc, 55-letni Giovannt Piz-amei. 76 letni Marco Degrassi, 74 etni Ermanno Beisero. 55-letni Ma io Porcorato, 54-letna Alessandra Iriscich por. Bianehi, 76-letna Bian-a Manfreda vd. Gelmo, 71-letni E-'idio Prodani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20 30) Trg Sonnino 4, Trg Liberta 6, Re-»er Sv. Ane 10, Strada per Ldn 'era 172, Nabrežina, Boljunec. od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Corso Italia 14 in Ul. Giulia 14 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Na Jrežina in Boljunec. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: el. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141; Božje polje (.gonik: tel. 225596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: el. 213137; Milje: tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do JI. ure In praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. šolske vest Združenje staršev osnov ne šoie Karel širok sporoča, da bo tradici" nalili piknik v Živčevi dolini (Veli ki Repen), 6. junija. Vabljeni; u čiteljice, starši in učenci, sedanji in bivši. Informacije tel. 729 177. Osnovna šila Karel Širok va >i na zaključilo šolsko prireditev, ki bo danes. 2. junija, ob 11. uri v šolskih prostorih. nan SK Devin priredi 13. junija avtobusni izlet na Pristavo nad Jesenicami ob priliki srečanja zamejskih planincev. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba ali telefonsko Brunu Škrku, št. 200-236 in Sosiču, št. 208 551. Mali oglasi telefon (040) 79 4672 PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu. Telefon 040/226 294. HIŠO z dvoriščem prodam pri Kopru. Telefon 040/725-463. UPOKOJENEC išče kakršnokoli za poslitev. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/815-151. TVRDKA evropskega viška z agencijo v okolici Trsta nudi zaposlitev s polnim delovnim časom ali pa tudi samo za nekaj ur dnevno (tudi ob sobotah). Dober zaslu žek. Pogoji: minimalna starost 23 in maksimalna starost 50 let ter lasten avtomobil. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/200 181 IŠČEMO trgovskega pomočnika ali vajenca z znanjem slovenščine. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/76-34 20. IMAMO na prodaj tri kozliče. Zainteresirani naj se oglasijo na na slov: Devetak Jordan. Ul. bratje Cervi 14, Poljane (Občina Doberdob) . V ŠTANDREŽU je odprl osinico Stanko Marušič. Toči belo in črno vino. PRODAM lancio beta UPE. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod ni ceni Telefon (140/824381 PRODAM v Gropadi v bližini šole zemljišče - 4.000 kv. m. - Za interesirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel št 226520 (MMOBILIARE Nord-est. tel (0431) 96640. prodaja na Poljanah (obči na Doberdob) vilo v gradnji z desetimi prostori in pritiklinami Cena 90 milijonov lir od tega je 23 milijonov dolga v hranilnici v Doberdobu. Z večino glasov je goriški pokrajinski svet včeraj, pred drugo uro zjutraj, odobril letošnji finančni načrt pokrajine, ki predvideva, kakor smo že pred dnevi poročali 25,5 milijarde lir doliodkov in prav toliko izdatkov. Za proračun je glasovalo 14 svetovalcev koalicije, proti pa je bilo sedem komunistov in mi-sovec Cosma. Republikanca De Grassija ni bilo na seji, prav tako pa je manjkal en svetovalec komunistične skupine. V razpravo o finančnem načrtu, razprava se je pričela prejšnji četrtek, je poseglo e-najst svetovalcev. Za zadnjo, ponedeljkovo sejo je bilo napovedanih še skoraj ducat posegov, vendar so v razpravo posegli le trije: krščanska demokrata Gallas in Grinove-rjeva tor socialist Cej. Ni bilo napovedanih posegov odbornikov Bres-sana in Ferletičeve (oba sta sicer kasneje podala krajši glasovalni i-zjavi), kakor tudi ne komunista Paize in krščanskega demokrata Agatija. Gallas je govoril o nujnosti čimprejšnje preureditve različnih služb na pokrajini in prilagoditve organika, opozoril pa je tudi na nekaj vprašanj s področja lova in ribolova ter varstva narave. Grino-verjeva se je zaustavila pri obravnavi nekaterih že v preteklosti načrtovanih a neizvedenih posegov, na socialnem področju zlasti kar zadeva namembnost stavb, ki so last pokrajine. Tako naj bi vojašnico v Medeji namenili za reševanje stanovanjskih problemov han-dikapiranih oseb, poslopje kolonije v Lužnici pa naj bi služilo za potrebe tako imenovanega socialnega turizma. Socialist Cej je v daljšem posegu opozoril na vrsto vprašanj z dveh sicer različnih, a kljub temu povezanih področij. Goriška pokrajinska uprava mora najti pravo mesto in vlogo v uresničevanju osim sitih dogovorov, predvsem kar zadeva njihov gospodarski del. Posebno pozornost bi morala nameniti spremljanju in podpiranju skupnih gospodarskih pobud, industrijske kooperacije itd. Glede finančne družbe Indusvi, na račun ka tere je že bilo izrečenih precej pripomb, je Cej dejal, da je opaziti tudi pri tej pobudi znake starega načina pristopa k, razreševanju gospodarskih ^Rralanj , (tenedenca k asistencializmu), V drugem „(jelu, svojega precej; dolgega posega je Cej govoril o različnih vprašanjih v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo, predvsem pa pojasnil kaj kot za htevo jx> dvojezičnosti (bilingviz-mu) pojmujemo Slovenci. Zaključke razprave je predsednik Cump-eta strnil v približno enournem posegu ter znova poudaril, da bo izvajanje zastavljenega programa v mnogočem odvisno od stopnje avtonomije in pristojnosti, Itj jo bo pokrajina imela. Glede žalitev in predlogov slovenske na •odnoslne skupnosti pa je zagotovil, da pozorno sprejema predloge in priporočila svetovalcev vendar »hočem na tem področju ravnati nekoliko previdno.* Pred samim glasovanjem o proračunu so spregovorili še socialdemokrat Bressan. komunist Poletto, ki je prebral daljši dokument z vrsto kritičnih ocen in predlogov o vlogi in ravnanju pokrajine ter napovedal, da bodo komunisti glasovali proti osnutku proračuna, Fer-letičeva (SSk), Agati (KD), ki je opozoril na finančne težave, ki se bodo prav gotovo pokazale, saj bo za nekatere predvidene posege na področju javpih del težko dobiti kritje, glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti pa je dejal, da si bodo prizadevali za njihovo razrešitev kot globoko prepričani katoličani in demokrati. Sledilo je glasovanje, o katerem poročamo že v uvodu. Naj omenimo še to, da so še pred glasovanjem o proračunu odobrili tudi višino mesečnega nakazila u-praviteljem (prejemali bodo 16 odst. več kakor lani) ter višino sejnin svetovalcem in članom komisij. Pokrajinska seja se je po glasovanju o proračunu nadaljevala in to v precej polemičnem vzdušju. Tako so odobrili tudi večletni finančni načrt pokrajine, o čemer sicer nd bilo velike diskusije, precej besedi p., je bilo na račun novega finančnega načrta za izgradnjo tehničnega zavoda v štarancanu. Strošek se je znatno povišal, zaenkrat pa še niso zagotovljena ustrezna sredstva. In prav okrog tega dejstva se je razvila živahna diskusija. Sicer pa bo o tem vprašanju še govora v pokrajinskem svetu, kajti načrt je bil odobren z določenimi pridržki. 1 V ločniku so nezadovoljni z letošnjim proračunom goriške občine Prejšnji teden so bili v raznih rajonskih skupščinah goriške občine posveti o letošnjem občinskem proračunu in kot izhaja iz poročil, ki so jih sestavili zapisnikarji, so bili posegi članov teh skupščin zelo polemični do občinske uprave. Odboru so člani skupščin očitali, da ni upošteval zahtev, ki so jih krajevne skupščine postavile že lani in kasneje, ter da je do razprave o proračunu prišlo pri njih prepozno. S predlaganim proračunom niso zadovoljni zastopniki opozicije, niso pa zadovoljni niti tisti člani rajonskih skupščin, ki pripadajo večinskim strankam. S tem v zvezi je zanimivo tiskovno poročilo, ki so ga nam dostavile sekcije KD, PSDI in PSI iz Ločni-ka. Gre torej za sekcije strank, ki upravljajo goriško občino. Tajništva demokristjanov, socialdemokratov in socialistov izražajo svoje nezadovoljstvo, ker je bila iz letošnjega proračuna črtana postavka 100 milijonov lir za ureditev nogometnega i-grišča v Ločniku. Tamkajšnja enajsterica je po Pro Gorizii druga po pomebnosti v občini. Odbor namerava to postavko vključiti v proračun za leto 1983. Zastopniki teh treh strank iz Ločnika zahtevajo, da odbor ponovno preuči svoj sklep. POUDAREK NA DOBRIH ODNOSIH V GORIŠKEM PROSTORU V Novi Gorici so razpravljali o odnosih z zamejskim območjem V razpravi so sodelovali tudi Vida Tomšič, Marjan Osolnik in Dušan Šinigoj - Razširiti sodelovanje in stike na vse demokratične sile V Novi Gorici je bilo v ponedeljek posvetovanje o aktualnih vprašanjih, ki se kažejo oziroma pojavljajo v obmejnem prostoru z Italijo. Pripravila ga je komisija za mednarodne odnose in stike z naprednimi delavskimi gibanji pri Medobčinskem svetu Zveze komunistov severnoprimorskih občin. Posvetovanja se je udeležilo precejšnje število gospodarstvenikov in političnih osebnosti iz Nove Gorice, Tolmina, Idrije in Ajdovščine. Med gosti pa so bili predsednica Republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose Slovenije Vida Tomšič, namestnik predsednice omenjenega sveta Marjan Osolnik. • podpredsednik izvršnega sveta (vlade) Slovenije Dušan Šinigoj in jugoslovanski generalni konzul V Trstu Štefan Oigoj. Obseg in kakovost odnosov in sodelovanja ob meji so vsi udeleženci zelo ugodno ocenili. Vida Tomšičeva je dejala, da imajo v jugoslovanski družbi delavci in drugi občani važno vlogo pri usmerjanju in oblikovanju zunanje politike oziroma mednarodnih odnosov, ki jih uveljavlja država. Zaradi tega je očiten vpliv in pomen posameznih občin, v našem primeru novogoriške in drugih, ki mejijo z Italijo. Tudi po za slugi teh občin sta bili na obmejnem območju ustvarjeni sožitje in sodelovanje, ki sta imeli dragocen delež lllllllllllllltltllllMIIMIMIIIMIIIIIHIIIIIIIHIIIIHHIIIIIIimiimillinUlllltllltMllllllllflllMIIIIlilmiMilMIliillllllf Delegacija goriške SSk obiskala SZDL v Novi Gorici V novogoriški občini se je včeraj mudilo odposlanstvo pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti iz Golice. Vodil jo je predsednik Gradimir Gradnik, delegacija pa je bila gost občinske organizacije Socialistične zveze. Najprej so pred stavniki obeh političnih sil imeli pogovore v poslopju družbenopolitičnih organizacij, pri čemer so razčlenili vse poglavitne po itične dogodke in [ioiožaj v novogoriški ob čini in v sosednj' goriški pokrajini. Na jugoslovanskem območju so naj važnejši dogodek bile nedavne volitve v delegatske skupščine (le te so podobne našim občinskim svetom, vendar imajo mnogo večje pristojnosti), ter kongresi Zveze komunistov. Politična stranka Slovenske skupnosti pa si v sedanjem položaju predvsem prizadeva, da bi Slovenci v Italiji končno dobili globalni zaščitni zakon. Ob tem gre opozoriti, da je Slovenska skupnost s posredovanjem italijanskega poslanca Fontanarija predložila v parlamentu svoj zakon ski predlog za globalno zaščito. Kot znano bi morali parlamentarni postopek za sprejem zaščitnega zako-n-1 čimpraj obnoviti, pri čemer bodo morda različne zakonske osnutke združili in izdelali skupen predlog. Po nekaterih izjavah sodeč bo svoj predlog za zaščitni zakon izde lala tudi vlada. Gostje so po pogovorih v Novi Gorici obiskali podjetje «Vozila - Gorica* v Šempetru, ki izdeluje spe- cialna vozila in prikolice. Gre za eno izmed najbolj znanih in uspešnih podjetij v Jugoslaviji. Potem so si ogledali nove nasade v Dornberku, kjer sodelujejo zasebni kmetje v okviru svoje sadjarsko - vino grad niške skupnosti. Obisk delegacije Slovenske skup nosti je sledil nedavnemu obisku, ki ga je v Novi Gorici opravila de legacija Teritorialnega odbora SK GZ za našo pokrajino. V okvir tesnega in intezivnega sodelovanja med političnimi silami ob meji, bosta sodila tudi obiska odpaslarstev Socialistične stranke in KD iz Gorice. Do teh obiskov pri SZDL v Novi Gorici naj bi čimprej prišlo. pri oblikovanju in poglabljanju splošnih meddržavnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. To sožitje je primer in vzor zlasti zdaj, ko se v raznih drugih predelih sveta ustvarjajo žarišča napetosti in spopadov. Na posvetovanju so predlagali razne ukrepe, ki bodo lahko še bolj spodbudili izmenjave in druge oblike sodelovanja ob meji. Tako so se zavzeli, da bi politične stike razširili na vse stranke in gibanja v Italiji, ki so demokratično usmerjena. V Jugoslaviji bi morali tudi spremeniti razne predpise, ki urejajo obmejno trgovino oziroma blagovne izmenjave med obmejnimi območji, da bf tUptedplsi čimbolj Spodbujali' takšne izmenjave. Odnosi ob meji bi morali skratka biti vtkani v jugoslovanski gospodarski sistem, da bi ne prihajalo do mnenj, češ da sta osebni promet čez mejo in obmejna trgovina zgolj v interesu prebivalcev in razvoja obmejnih krajev. Vida Tomšičeva je dejala, da bi morali sožitje, ki smo ga razvili ob tukajšnji meji uveljavljati tudi ob mejah drugih držav z Jugoslavijo. Podpredsednik vlade Dušan Šinigoj je opozoril, da ima obmejno gospodarsko sodelovanje razne vidike in velik pomen. Pri tem je navedel podatek, da bo ''rednost blagovnih izmenjav po tako imenovanih Goriškem in Tržaškem sporazumu znašala letos skupaj skoraj 300 milijard lir, kar v primerjavi z lanskim letom predstavlja veliko povečanje. Kaže, da bo letos ustanovljena tudi Mešana meddržavna jugoslovansko-ita-lijanska komisija za obmejno gospodarsko sodelovanje. Šinigoj je ob teh uspehih in perspektivah menil, da bi morali te blagovne izmenjave hitreje prilagajati potrebam in možnostim ostalega gospodarstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Sredstva iz presežka obeh sporazumov o obmejnih blagovnih izmenjavah bi lahko, denimo, uporabili za potrebe gospodarstva oziroma za premoščanje težav, ki se z njimi sooča jugoslovansko gospodarstvo. Na posvetovanju v Novi Gorici v ponedeljek so obravnavali tudi prometne povezave cb meji, financiranje obmejnih stikov in sodelovanja, nujnost načrtnega preučevanja gospodarske problematike v obeh državah oziroma na obmejnih območjih, in podobno. Pogosto je bila o-mejena tudi vloga, ki jo ob meji o- miiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniuiiniiiiifiiiniiiMMiiiiiiMiiiiiiiiniirfiaiiiMiiiiiiMiitMiiiiiiiMiiiiittiiiiiiMifiiiiiiitiiiiii Odobrena letošnja proračuna raznih občinskih podjetij V goriškem občinskem svetu so v ponedeljek sprejeli letošnja proračuna mestne lekarne v Štandre-žu in mestnega podjetja za elektriko, metan, vodo in avtobuse. O proračunu mestne lekarne so se številni svetovalci pohvalno izrazili, daljša je bila razprava o proračunu za mestno podjetje. S povečanim poslovanjem v lekarni ter s podražitvami raznih storitev sta proračuna brez primanjkljaja. Izje- BOLTERIARREDAMENT1 OPREMA ZA 00M - URAD • TRGOVINO - SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE 12 ALUMINIJA Ulica frieste - nasproti letališča v Gorici Telet 0481/83873 ma je tisti del proračuna mestnega podjetja, ki zanima avtobusno službo. Tu beležimo 448 milijonov lir primanjkljaja zaradi že znanih razkorakov med političnimi cenami za prevoze z mestnimi avtobusi ir dejanskimi režijskimi stroški. Svetovalci so tudi sprejeli resolucijo, ki vabi tiste svetovalce, ki občino zastopajo v upravnem odboru Goriškega sklada, naj se tam zavzemajo, da bodo s sredstvi tega sklada odkupili zemljišča podgorske predilnice in s tem pripomogli k ublažitvi denarne krize, ki pesti predilnico. Soglasno je bil tudi sprejet sklep o podelitvi naslova častnega občana poveljniku generalštaba Capuz-zu, ki je po rodu Goričan (rodil se je iz v Gorico priseljene družine takoj po prvi vojni), zaradi njegovih vrlin v italijanski vojski in priznanja, ki ga uživa tudi v inozemstvu. Podelitev priznanja bo 19. junija, ie dejal župan Scarano. Komunist Coceani je bil mnenja, da bi morali podelitvi častnega meščanstva morali dati širši, ljudski značaj. Pri tem je prišlo do besednih spopadov med komunisti in večino. O proračunu bodo v občinskem svetu razpravljali danes in v petek. pravlja slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj je navedel podatek, da vzdolž meje med obema državama zabeležijo vsako leto okrog 8 tisoč raznih srečanj, gostovanj in drugih oblik stikov, kar kaže na pomemben vidik in funkcijo odprte jugoslovansko - italijanske meje. Gradivo s posvetovanja v Novi Gorici bodo načrtno preučili in ga čimprej začeli uresničevati, da bi tako stikom in sodelovanju ob naši meji dali še pomembnejše obeležje in novega zagona. T J. • »i' • VI« 'J l A«'«!« Jutri stiriurna stavka gradbincev Tajništvo sindikata gradbincev (F LC) za gerišk" območje je za jutri napovedalo štiriurro stavko gradbenih delavcev ter delavcev, zaposle rtih v proizvodnji gradbenih materialov. Stavka bo trajala od 8. do 12. ure v Vilešu pa bo v dopoldanskem času sindikalno zborovanje. Koncert domačih zborov v Štandrežu V dc*nu Andreja Budala v Štandrežu so v soboto zvečer imeli zaključni koncert dveh zborov kulturnega društva «Oton Župančič* ob zaključku jesensko - zimsko - spenila danske sezone. Pevke in pevci so pokazali program, ki so ga naštudirali v tem letu in seveda tudi pesmi iz prejšnjih sezon, s katerimi so večkrat nastopali tako doma kot v drugih krajih. Nastopila sta ta ko mešani zbor kot otroški zbor, ki ga je naš fotogref ujel v sliko. O-ba zbora je v tej sezoni vodila Elda Gravner - Nanutova. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor zo Italija, tel. 83 538. V SOVODENJSKI OBČINI Od 19. do 27. junija prireditve ob občinskem prazniku Prireditve ob občinskem prazniku v Sovodnjah bodo od 19. do 27. junija. Program prireditev, za katere bo letos v dogovoru z občinsko upravo poskrbelo kulturno in športno društvo Vipava na Peči, je dokaj pester. Tako pripravljajo turnir v malem nogometu in odbojki, kota Ikarsko revijo, nastop pevskih zborov itd. Osrednja dogodka letošnjega praznovanja bosta slavnostna seja, ki bo 24. junija zvečer v Kulturnem domu v Sovodnjah ter na stop akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, ki bo plesala na prireditvenem prostoru na Peči. v nedeljo, 27. junija. Tako kakor lani, pripravljajo tudi letos razstavo in pokušnjo domačih vin. prireditev, ki je bila lani nadvse u-spešna. Odprli jo bodo 24. junija in bo trajala do zaključka praznovanja. Ugodna ocena videmskega sporazuma Na seji komisije za mednarodne odnose pri skupščini občine Nova Gorica, ki jo je včeraj sklical pred sednik: Ritko Korenč, je Tone Poljšak, predsednik jugoslovanskega dela mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma poročal o novostih pred dvema tednoma v Vidmu noveliranega sporazuma. Poljšak je poudaril ko posebno novost v tem sporazumu dejstvo, da se ne govori več o demarkacijski črti. ara pak o meji. in da se govori o koristnikih mejnih dokumentov, ki so državljani ene ali <’ruge države. Pri tem je dejal, da je poudarek tudi na koristili, ki jih prinaša obmejnemu prebivalstvu. Predsednik Poljšak je govori' tudi o novih do- UDELEŽENCEM GRAN PREMI0 NOE Podelitev priznanj kmetom danes zvečer v Gradišču Razstavo ■ pokušnjo je doslej obiskalo zelo veliko ljudi D anes zvečer bo v Gradišču ob Soči podeljevanje diplom kmetovalcem katerih vina so bila sprejeta na letošnjo razstavo zdruieno z natečajem Gran premio Noe, ki ga je letos že sedemnajstič priredila letoviščarska ustanova v Gradišču v sodelovanju s tamkajšnjo deželno enotelc.o La Serenissima. Priznanja bodo dobili tudi slovenski vinogradniki, ki so bili letos v večjem številu kot v prejšnjih letih pripu ščeni k natečaju. Na letošnji raz-istavi, ki bo odprta do nedelje, S. junija, so poleg drugih razstavlje na tudi vina vinogradniške zadruge *Brda» iz Števerjana (sivi pinot, sauvignon), Zorana Parovela iz Mačkolj (istrska malvazija 81), Borisa Pintarja z Valerišča (kabernet, franc, kabernet, beli pinot, tokaj), posestva Primožič z Osla-v ja (briška rebula, tokaj), Magde Riolino iz Zgonika (teran), Stanislava Radikona z Oslavja (tokaj, briška rebula), Emila Sfiligoja z Oslavja (briška rebula, tokaj, sivi pinot). Omenimo še vina Form en-tinijevega posestva iz števerjana in zadružne kleti iz Krmina, v katero nosiio grozdje številni naši vinogradniki. Razstava je dosiej dosegla precejšen uspeh. Zlasti v nedeljo je bil pravi naval v dvorano Bergamaš, kjer je letos razstava združe na s pokušnjo. Na sobotni otvoritvi so spregovorili župan Gradišča Tre-visan, predsednik letoviščarske u-stanove Rissdorfer. deželni odbornik Bertoli, podtajnik Santuz. Tudi na otvoritvi je bilo zelo veliko ljudi. V prihodnjih dneh bo še nekaj zanimivih pobud. brnejo na stari sedež v Ul. sv. Iva na 8, tel. 85550. • Združenje Pionieri volontari del pronto soccorso se bo v kratkem preselilo v nove prostore v Ul. Or-zoni 58. Prostore so z prostovoljnim delom uredili člani združenja samega. Preselili se bodo šele čez nekaj dni in tedaj bodo sporočili tudi novo telefonsko številko. Občani se za pomoč zaenkrat lahko še zmeraj o- kurr.entih za prehajanje meje, ki jih bodo tiskali v kratkem in postopoma zamenjali v času dveh let. Beseda je stekla tudi o tem, da bi našli soglasje o podaljšanju odprtja mejnega prehoda v Brdih v večernih urah in s tem ustregli željam in potrebam tamkajšnjega prebivalstva. V zvezi z gospodarsko krizo Župani z Goriškega včeraj pri Comelliju Včeraj dopoldne je bila po glavnih tržaških ulicah protestna manifestacija delavcev z Goriškega in iz Tržiča. Zaskrbljenost ob čedalje . hujši gospodarski krizi, ki je zajela večji del goriške pokrajine in ki zadeva predvsem podgorsko predilnico, krminski obrat Tee Friuli in tržiški Detroit, so izrazili župani prizadetih občin in sindikalisti na posebnem sestanku predsedniku deželnega odbora Comelliju in odborniku za industrijo De Carliju. Comelli je županom in sindikalistom dejal, da si deželna uprava prizadeva, da bi omilila krizo na Goriškem ter bo skušala poseči v tem smislu s posebnim finančnim zakonom in z raztegnitvijo pomočjo iz evropskega regionalnega sklada tudi na Goriško. Praznik komunističnega tiska Posvetovanje o razvoja obmejnega sodelovanja Pokrajinska federacija KPI za goriško pokrajino prireja v drugi polovici tega tedna v Tržiču tradicionalni festival komunističnega tiska. Med najpomembnejše dogodke tega praznika sodi okrogla miza, ki jo bodo priredili v petek ob 19. uri na temo: Obnovitev Videmskega sporazuma in ponovno financiranje osimskega zakona, dveh trenutkoy v razvoju obmejnega sirietovania Šolske vesti Osnovna šola v Ulici Viuorio Ve-neto v Gorici (zavod Lenassi) obvešča. da bo zaključna prireditev v soboto, 5. junija, ob 11. uri. Vabljeni so starši in drugi prijatelji naše šolske mladine. Kino Gorivu VERDI 18.00-22.00 «A1 di la del bene e del male*. Barvni film. CORSO Danes zaprto. VTTTORIA 17.15—22.00 «Porno sex erotic movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00-22.00 «La mala-vita attacca. la polizia risponde*. PRINCIPE Danes zaprto. ,\ovo (.oricu m okolica SOČA 18.00- 20.00 «Gadje polagajo maturo*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Človek pajek proti zmajem*. Ameriški film. DESKI,E 19.30 »Dobrodošli mister Chance*. Ameriški film. Izgubljeno - najdeno Iz občinskega urada za najdene _ —^ predmete so nam poslali naslednji B ^Tri‘TA’1 40 seznam predmetov, ki so na razpo- MJBJUU •AaLlaUBBBBBHHI lago zakonitim lastnikom, v občin- skih uradih v Mazzinijevi ul. 7.: verižica iz dragocene kovine, tri ženska kolesa, dve zložljivi kolesi, dve moški kolesi, dve motorni kolesi, moška jopa, štiri pritikline za avtomobil, ženski dežnik, otroški dežnik, tri pare naočnikov za vid, par sončnih naočnikov, pet denarnic z različnimi zneski, ženska torbica z manjšim zneskom denarja in raznimi predmeti, ženska ura, moška ura, trenirka, dva različna zneska denarja. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna leka-na Rismondo. Ul. E. Toti. tel. 72-701. V sklad za poimenovanje osnovne šole v Jamljah sta darovala Jožko Pahor iz Tržiča 10.000 lir in Virgil Radetič iz Sabličev 10.000 lir. V sklad za postavitev partizanskega spomenika v Štandrežu daruje Marija Pelicon iz Sovodenj 20 tisoč lir v spomin na pokojno Pieri-no Brisko-Hoban. Družini Hmeljak in Rojec daru-ta namesto cvetja na grob Emila Turrija 30.000 lir za partizanski spon.enik v Štandrežu. sestre Danica. Mila in V ida Rijavec v isti namen 30.000 lir. V spomin na pokojnega sina Fran-cila Petejana daruje mama Justa 20.000 lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah. iiiiiiliiimimiMiiiininiHiiH,mm,,imim, JUTRI 33. OBČNI ZBOR PODPORNEGA DRUŠTVA Jutri zvečer, v četrtek 3. junija, bo v Gorici redni letni občni zbor Podpornega društva za Goriško. To človekoljubno slovensko društvo so rojaki ustanovili takoj po osvoboditvi in letošnji občni zbor bo že triintrideseti po vrsti. Društvo, ki ima danes nekaj sto članov tako v mestu kot v krajih na podeželju, je v času njegovega obstoja nabralo veliko denarja iz prostovoljnih prispevkov in pomagalo velikemu številu starejših oseb. ki so potrebovale še tako skromno pomoč, ter nudilo razna občasna darila tudi mnogim šolarjem ter obiskovalcem slovenskih otroških vrtcev, pomagalo pa je s kakim priboljškom tudi gojencem slovenskih zavodov v mestu. Občni zbor bo jutri zvečer ob 20. uri v Ulici Malta 2 v Gorici. Prepričani smo. da bo Podporno društvo tudi v bodoče vršilo svojo človekoljubno dolžnost, čeprav so se gmotne razmere prebivalstva v zadnjem času znatno izboljšale in s socialnimi pokojninami je za starejše ljudi danes poskrbljeno vsaj na skromen narin. kar pa včasih sploh ni bilo. POGREBI Danes v Gorici ob 9 30 Ernest Sitar iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Podgori; ob II. uri Egidio Predan, krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Trsta v cerkev srca Jezusovega, pogreb bo na glavnem pokopališču. ZAKLJUČNE PRIREDITVE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA' Prizor iz igrice (Živio nona», ki jo je uprizoril peti razred ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Dan za dnem — tedenska rubrika 13.25 Vremenske razmere 13 30 TV DNEVNIK 14.00 Zgodilo se je v Lizboni, 3. nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 15.00 Šola in vzgoja 15.30 Vsi za enega — Hucklerberry Finn 16.00 Happy circus 17.00 TV DNEVNIK — Flash 17.05 Astroboy — risanke 17.30 Calciomatto — 10. nadalj. 18.20 Problemi gospoda Rossija 18.50 Colorado _ TV film 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Kojak - TV film 2135 Potovanje v svet znanosti 22.10 Politična tribuna — PSI — Radikalna stranka 22.50 športna sreda ob koncu TV DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.15 - 11.45 Filmski program 12.30 Nasveti v kuhinji 13.00 TV DNEVNIK 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16 50 Popoldanski program TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17 00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbene skice: 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajurjan; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji (Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; (Pojte, pojte, drobne ptice*; 14.30 Hasek: (Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni* — 4. del; 15.00 Ali Talking! Ali Sin-ging! Ali Dancingl; 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji; 16.35 Motivi z malega zaslona: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pesniki so čudenje sveta; 18.20 Priljubljeni motivi; 18 40 Iz beležnice Viljema Černa. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.15, 7.30, 8.25, 13.00, 14.00, 17.00 Poročila; 710 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave: 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski in televizijski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Z našimi glasbenimi umetniki; 14.55 Ekonomska propaganda; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po že- 14.30 Flash Gordon 15.20 65. Giro dltalia 17.45 TV DNEVNIK - Flash 17.50 Šport 18.05 Program za otroke 18.30 Prosti kotiček 18.50 Srce in utrip 19.45 TV DNEVNIK 20.40 Privatna zadeva — po romanu Beppa Fenoglia 22.10 Skrivnostni svet Arthura C. Clsrks 22.40 Jimmy Cliff v Ritz klubu 23.30 Šola in vzgoja Tret|i kanal 10.15 - 11.45 Filmski program 17 25 - 18.30 Povabilo 18.30 Glasbena oddaja 19.00 TV DNEVNIK 19.35 Novinarski poklic — 8. nadaljevanje 20.05 Šola in vzgoja — problemi energije 20.40 Garibaldinec v samostanu film 22.05 TV DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.00, 15 00 TV v šoli 18.35 Poročila 17.40 Ciciban, dober dan: Če Da-, ja zboli 19.00 Gusarji kapitana Gancha 18.30 Obzornik ljah; 17.15 Aktualna tema; 1730 Objave — glasba; 17.35 Glasbeni kiosk; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19 30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14 30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.45 Mozaik; 11.10 Otroci pojejo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 S prve strani; 12 05 Glasba po željah; 15.00 Povabilo h glasbi; 15.10 Brez besed; 17.05 Srečanje z našimi pevci; 17.32 Crash; 19.10 Nabožna oddaja; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 9 00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 11.10 Glasbena oddaja; 1203 Prireditev s publiko; 13.25 Karavana; 13.35 Master; 14.26 Športna oddaja; 14.28 Radijska priredba; 17.30 Master under 18; 18.00 Glasbene novosti; 19.25 Nabožna oddaja; 19 30 Jazz na radiu: 21.00 Operna glasba; 21.52 Njihovo življenje; 22.22 Oddaja za šoferje; 23.10 Telefonski poziv. 19.45 Naša pesem skozi pesem 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20 26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 20.00 Film tedna: Jara gospoda 22.35 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja 18.00 Z nami pred kamero 18.05 TV D - Vesti 18.30 TV šola 19 00 Narodna glasba — Španija 19.30 Z nami pred kamero TV D - Stičišče 20.15 TV D - Danes 20.30 Nevarne ženske — celovečerni film 22.00 TV D - Danes 22.10 Športna sreda ob koncu Odprta meja Zagreb 18.45 Prometna vzgoja za otroke 19.15 Obramba in samozaščita 21.00 Po vašem izboru 22 30 Majski operni večeri ’82 23.15 TV DNEVNIK ŠVICA 18.50 TV film — Incursione ne-mica 19.20 Srečanja LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 , 22.00, 23 00 Poročila; 7.10 in 7.45 Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8 00 Jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10 05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Rezervirano za..,; 1140 Lokalne radijske postaje; 12.05 Ali poznate?; 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14,00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Zborovska glasba; 1915 Naš gost; 19.30 Komorna glasba; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 21.00 Koncert za besedo; 21.25 Iz sonat za flavto; 22.05 Mozart: odlomki iz opere «Beg iz Seraja*; 23.15 Informativna oddaja; 23 25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. Na osnovni šoli «M. Gregorič» pri Sv. Ani V soboto, 22. maja, se je zbralo v osnovni šoli M. Gregorčič pri Sv. Ani veliko ljudi. Starši, babice in dedje ter prijatelji otrok smo do zadnjega kotička zasedli telovadnico, da bi prisostvovali zaključni šolski prireditvi. Učenca iz petega razreda sta nas lepo pozdravila in napovedala pester program. Najprej so se nam predstavili najmlajši z igrico (Zgubljena pravica*. Učenci prvega in drugega razreda so nam v tej igrici prikazali, kako je prišlo do tega, da pes lovi mucko, ta pa miško, saj so se vsi trije v davnih davnih časih kar dobro sporazumevali. Učenci tretjega in četrtega razreda so skupno nastopili v igri (Pika*. Na koncu Mihčeve domače naloge ni bilo pike. Ostala ločila so jo morala do jutra poiskati, pomagal jim je tudi slavni detektiv. Med iskanjem pa so seveda srečali vsemogoče, celo gusarje in Indijance. Učenci petega razreda so se predstavili z igrico (Živio nona*. ki so jo poklonili vsem babicam in dedkom ob mednarodnem letu o-starelih. Z igrico so popolnoma dosegli svoj namen, to je, da se zahvalijo za vse, kar so dedki in babice storili za njih, ter da jim povedo, da jih imajo vedno radi. Prisotni smo vse učence nagradili z glasnim ploskanjem, saj so se prav vsi zelo potrudili, da so čimboljše prikazali, kar so jih požrtvovalne učiteljice naučile. Najmljaši so se predstavili tako prijazno in veselo, kot to vedo samo mali šolarčki. Učenci srednje stopnje so se vigrali v svoje vloge tako, da smo gledalci imeli občutek. da se pred nami odvija film. Največji pa so že pravi igralci, saj so zelo resno in prepričljivo podali svojo igro. Za zaključek nam je zborček pod vodstvom g. Sluge zapel in zaigral še nekaj pesmi, saj pouk glasbe deluje na naši šoli v okviru pošolske dejavnosti. Ob koncu pa so se še učenci petega razreda ter njihova učiteljica, poslovili od svojih sošolcev, oziroma kolegic in poudarili, da bodo iz te šole odnesli v življenje prijeten spomin sai so se vsi radi imeli. Po dolgem ploskanju, ki je bil znak priznanja učencem in iskrene zahvale učiteljicam za ves. trud, smo se navdušeni in veseli razšli. Starši Za kon«c vojne med lovci in kmeti f «**•_(*•f ' ■ - ■f.j.rr.*«/-, ■ RIM — V dneh 25. in 36. junir ja bo v Rimu prvi kongres italijanskih lovcev.' Vendar ne" gre- za ■ običa jen kongres, kajti takšnih. lovskih kongresov je bilo v I- ■ taliji doslej že več. Tokrat se bodo v Rimu sestali predstavniki i-talijanskih lovcev pa tudi italijanskih poljedelcev ali bolje kmetov. Kongres pripravlja italijanska zveza lovcev ANLC, kar pomeni zveza italijanskih svobodnih lovcev. Zveza je tokrat povabila na kongres tudi predstavnike italijanskih kmetov, kajti nesmiselno bi bilo nadaljevati po sedanji poti, ko kmet noče' vedeti za lovca in ko se lovec ne zmeni za kmeta. Dosedanja (vojna* med lovecm in kmetom naj se konča, menijo v lovskih krogih, pa tudi v vrstah italijanskih kmetov. Sicer pa so predstavniki lovskih zvez povabili na svoj kongres tudi predstavništva tujih lovskih zvez, ter domače pravnike, ekologe, naturaliste ter predstavnike italijanskih političnih in družbenih sil. Kot je znano, se v italijanskih krogih že dolgo vodi podtalna pa tudi že javna vojna med poborni-ki popolne svobode v lovu, ter med tistimi, ki bi radi preveliko svobodo zajezili, da ne govorimo o tistih, ki so sploh proti lovu in menijo, da je vsako o-mejevanje lovske svobode le lažna morala, kajti ni res, da (pravi lov* ustvarja v živalskem svetu tisto ravnotežje, ki je potrebno za normalen razvoj, kajti že sama priroda zna ubrati pravo pot, kot jo je ubirala pred davni- : mi časi. 2. Ziatko HišniI Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja Jad posteljo je visela madona v pozlačenem okviru, ki jo je prejela Juliusova mati Julija kot poročno darilo od svojega očeta Ivana Vesela - Koseskega. Poleg manjših slik na drugih zidovih še velika slika Triglava od X. Klemenčiča, darilo PU ninskega društva - Ljubljana, manjši Triglav Maksa Koželja in ikvarel Gospesvete na Koroškem B. Richterja. Ob postelji je ležal manjši kosmat, temno rdeč predposteljnik, ki je bil na ološčenem parketu za dr. Kugyja tudi usoden. V stanovanju sta s Pepino domovala red in tišina, po1-mrak zaves pa je blažil lesket izglajemh parketov. Na vhodnih vratih, polnih ključavnic, se je še vedno bleščala skoro prevelika medena tablica s črno gravuro «Dr Julius Kugv. in oznanjala, da živi duh toliko spoštovanega pokojnika še vedno v teh prostorih, ki jim je bila Pepina nesebičen in brezimen čuvar. V človeku, ki je stopil prvič v ta zadnji Kugyjev dom in ga je budna Pepina sprejela s tipajočim pogledom že na vratih, se je porodilo nekako muzejsko vzdušje in mn vsililo častitljiv obzir in spoštovanje do teh prostorov. Vse je bilo tako, kot bi dr. Kugy še vedno sedel za svojo mizol Tako se je godilo tudi meni, ponižnemu podnajemniku, in še celo ko sem ob priselitvi, zaradi aprilskega vremena, obstal ves premočen od dežja s vojim «kufrom» v predsobi. *Počak’te tam, da grem po cunje in vas posušim da mi ne zmočite parketov,* in mala ter okretna kot je bila, je švignila v kuhinjo po vse potrebne cunje, da reši stanovanje pred poplavo. «On je nosil havelok, no pelerin, veste, pa je prišel včasih tudi do kože premočen domov; zato vem, kaj in kako je treba ravnati s takimi fanti.* In res, tudi ta neprilika je šla srečno mimo mene in me približala moji novi gospodinji vsaj za eno kvarto. Ko menila, da sem zaenkrat dovolj osušen, meje povabila v kuhinjo m sva ob prijetnem klepetu popila topel čaj, ki je poživil n,oje otrple ude, saj se je zima v Trstu tisto leto le počasi umikala pomladi. Ko je bilo izpraševanja in mojih izpovedi konec, sem končno smel s svojimi drsalkami m vestno obrisanim «ku-from* v sobo in sem si v njej uredil svojo šaro v omaro in o-marice. Gospa Pepina smem to, smem ono in ni trajalo dolgo, ko sem spoznal, da je vedela ona sama za vse moje potrebe že vnaprej. Ker sem se tudi jaz potrudil, da ne bi s kakšno nepremišljeno besedo ali pretirano prošnjo pokvaril najinega komaj porajajočega se nežnega podnajemniškega odnosa, je najino sožitje že od vsega začetka krenilo po pravi poti. Dosledno sem uporabljal drsalke, ki so me čakale že pred vrati, pri umivanju nisem močil zrcala, opreme in parketov, nisem trosil pepela in cigaretnih ogorkov neokrog po sobi 'n za seboj sem vedno vse lepo pospravil. Ko sem bil doma, se iz sobe skoro nisem prikazal in v kuhinjo sem prihajal !e redko po svežo vodo. Vsekakor lastnosti, ki dvigajo vrednost podnajemnika v očeh gospodinje, posebno še, plačuje tudi redno najemnino. Ker sem služboval sicer na STO vendar izven Trsta, sem bil dosti po več časa odsoten od doma in zato mi tudi ni bilo preveč težko, držati se tega samostansko omejenega hišnega reda. *" "V — “ *» UPRAVNE VOLITVE n UPRAVNE VOLITVE n UPRAVNE VOLITVE < \ - .31 -• * \.t../.el.,, .. . , 4 ,, .As J \ s A 3. volilni okoliš Rojan-Greta-Barkovlje Demetrij Pertot (KPl) Na prvo mesto bi vsekakor postavil aktualno vprašanje krajinske zaščite Barkovelj in zlasti načrt za gradnjo hitre ceste, ki bi jo morali speljati skozi staro jedro naselja. Baje je bil ta načrt že odobren, prizadeto prebivalstvo pa upravičeno zahteva od pristojnih organov jasna jamstva, da bi ta struktura ne oškodovala pomembnih interesov ljudi. Z zaščito pokrajine in okolja pa je neposredno povezan problem barkov-ljanskega nasipa, ki ga dnevno polnijo z odpadki. S tema bistvenima vprašanjima se je v prejšnji mandatni dobi soočal rajonski svet, ki mu je predsedoval tovariš Visioli in nekatere stvari tudi pozitivno rešil, zaradi brezbrižnosti občinske uprave Liste" za Trst pa bo treba v bodoče še krepko nadoknaditi zamujeno. Poleg tega pa srečujemo v Bar-kovljah, Greti in Rojanu mnoge probleme, ki so enaki tistim v drugih predelih tržaške občine. V mislih i-mam med drugim pomanjkanje zelenja, urbanistične špekulacije ter nepopolne športne, šolske in kulturne strukture. mi, ki so nastali zadnje čase ali ki nastajajo iz dneva v dan. Med važnejše je treba vsekakor omeniti značilne barkovljanske klance, (kot so ulice Cedassamare, Panzera, Bova-reto in druge), ki so popolnoma neurejeni, vsestransko zanemarjeni zato tudi nevarni za osebni in avtomobilski promet. Postajališče avtobusa št. 6 je treba ustrezno zavarovati pred slabim vremenom. Potrebno je tudi podaljšati progo št. 6 do prvih kopališč in okrepiti vožnje proge št. 36, zlasti v poletnih mesecih, ko je naval kopalcev. Pri domačinih je zelo občuten problem pokopališča v Barkovljah, ki je že dolgo časa premajhno in ga je tudi sicer treba preurediti, tako da bi zadostoval potrebam domačinov. Važna prometna žila skozi naše področje je Furlanska cesta, ki je potrebna temeljite ureditve, stalnega vzdrževanja ter dobre kanalizacije. Po Rumeni hiši je potrebno namestiti večje nabiralnike za smeti, ker sedanji so premajhni in zato neustrezni. Prav tako prebivalci vzdolž te ulice zahtevajo podaljšanje plinovodnega omrežja. številne in specifične probleme i-mata področji Grete in Rojana. Na ulicah Oberdorfer, Apiari in Sara Davis bi morala občina urediti cestišče. Prav tako je potrebno tlakovati cesto Stermini - Piščanci, gornji del povezave med Lajnerji in Piščanci. Na Ulici Vernielis je treba dokončati dela in omogočiti reden promet, ki je že dolgo oviran. Prav tako je treba omogočiti reden potek prometa na področju ulic Solitro -Cordaroli. Urediti je treba zvezo med Ulico Bonomeo in bolnico pod Obeliskom, ki je danes v slabem stanju in je promet po njej nevaren. Rojanski starši so v skrbeh, ket se njihovi otroci igrajo na cestah, saj so javna igrišča predaleč, športni objekti pa so v rokah raznih klubov in zasebnikov. Zato je upravičena splošna javna zahteva, naj bi igrišče v Rojanu bilo odprto vsem. Po drugi strani pa bi se moral teren, ki danes pripada podjetju Zuculin preurediti v javni vrt, kajti področje Rojana skoroda nima nobenih zelenih področij. To je nekaj zelo konkretnih problemov, ki žulijo široke sloje krajevnega prebivalstva in ki je zaradi tega prikrajšano pri rednem uživanju javnih storitev, do katerih ima enako pravico kot občani drugih mestnih predelov. Zato bo skrb predstavnika ali predstavnice SSk v prihodnjem krajevnem sosvetu za to področje, da se našteti problemi končno začenjajo reševati in v ta namen bodo skupno s prizadetim prebivalstvom iskali najboljše načine za njihovo reševanje. Samo ob sebi umevno je, da bo predstavništvo SSk polagalo veliko skrb tudi enakopravnemu ravnanju do slovanskih občanov, zlasti kar zadeva uporabo slovenščine v izvoljenih telesih in na vseh javnih posvetih in drugih podobnih srečanjih. Mila Kravos vd. Ivančič (KPI) Hiše v razpadajočem stanju pri Sv. Jakobu Veliko pozornost je prejšnji rajonski svet posvečal enakopravnemu sožitju med Italijani in Slovenci, komunisti pa se v prvi osebi borimo za preporod kulturnega življenja v Barkovljah. Kot zaščito naše narodnostne skupnosti pa si zamišljamo tudi novo urbanistično politiko, ureditev slovenske šole in kulturnih ustanov, barkovljanskega pokopališča in javne razsvetljave po barkovljanskih u-licah. V rajonskem svetu pa se bomo podobno kot doslej odločno borili za enakopravno rabo slovenščine. in. za stalno in redno prisotnost uradnega prevajalca na všefi zasedanjih tega izvoljenega sosveta. Nadaljevali bomo‘z.'delohi jV stvar;''! no korist tukajšnjega prebivalstva, saj si je v teh štirih letih rajonski svet pridobil'zaupanje naprednih Italijanov in Slovencev in navzel dobre odnose z drugimi dejavniki, ki delujejo na tem področju tržaške okolice. Tudi vnaprej pa bo mnogo odvisno od sestave novega občinskega sveta in upati je, da bo slednji v resnici upošteval vlogo pristojnosti teh organov, ki- so neposreden odraz ljudske volje in realnih potreb prebivalstva. Elvina Miklavec (SSk) Področje rajona Rojan - Greta -Barkovlje je zelo raznoliko in zato z različno problematiko. So nekateri problemi, ki se vlečejo že leta in čakajo na rešitev. So pa tudi proble- Kljub nemarnosti in skoraj bi tekla nasprotovanju občinske uprave Liste za Trst je rajonski svet za Sv. Jakob, Pončano in Magdaleno, ki mu je predsedoval komunist Spac-cini, uresničil vrsto konkretnih in 10. volilni okoliš Sv. Jakob-Pončana važnih pobud. Na predlog naše stranke je med drugim rajonski svet odobril načrt razgledne ceste iz Ul. Orlandini v Drago, ki bo tekla na bivši železniški progi ter po dolgem boju, z ramo ob rami z zainteresiranim prebivalstvom, izbojeval zaporo mehanične delavnice v Ul. Concondia, .... ^ Naš svet se je stalno zavzemal za boj za mir in proti terorizmu ter bil med pobudniki ustanovitve enotnega rajonskega odbora za mir. Organiziral je srečanja mladih in starih ter praznik slovenskih in italijanskih osnovnošolcev, kljub o-stremu nasprotovanju KD in Liste za Trst pa je priznal pravico do rabe slovenskega jezika za vse u-radne in javne razglase sveta ter na rednih sejah tega izvoljenega organa. Za bodočnost predlagamo ustanovitev samoupravnega socialnega centra za socialno in zabavno dejavnost, ki bo odprt vsem prebivalcem tega območja. Še naprej se bomo borili, da bodo načrti za ljudske gradnje pri Sv. Jakobu uresni čeni v predvidenem roku, prizadevali pa se bomo tudi za boljšo ureditev avtomobilskega prometa in za spremembo voznih redov javnih avtobusov v korist potreb prebivalstva. Naš trud pa bo v celoti poplačan le z boljšim odnosom nove občinske uprave, ki bo morala vendarle priznati rajonskim svetom tista pooblastila, ki jim pripadajo po zakonu. Rajonski svet ni le namreč posvetovalni organ, ampak je tudi za točno določena področja tudi izvršilno telo. Lojzka Cebohin-Grozdana (PSI) Na območju Sv. Jakoba. Pončane in Magdalene se danes srečujemo s problemi, ki so prisotni tudi v samem mestnem središču. V mislih i-mam razna urbanistična vprašanja, zaščito okolja, neurejen avtomobilski promet in drugo. Upam, da bo novi rajonski svet deloval v korist vsega prebivalstva in da bo ščitil interese delovnega človeka. Novi rajonski svetovalci se bodo morali še odločneje zavzemati za pravice naše slovenske manjšine, ki ima v tem mestnem predelu bogate tradicije zlasti na kulturnem področju. Lepo bi bilo, da bi tudi v okviru sveta izšla pobuda za oživitev slovenske kulturne dejavnosti pri Sv. Jakobu, ki jo danes vsi zelo pogrešamo. Šentjakobska mestna četrt se nenehno in živahno razvija, vendar je njen razvoj omejen samo na gospodarsko, pravzaprav le na trgovsko dejavnost. Genialnost in ustvarjalnost trgovcev sta privedli do novih pobud, ki so skoraj povsem spremenile, brez dvoma pa zelo poživile naš okraj. Tej mestni četrti pa vseeno manjka marsikaj, da bi zares polno zaživela, potrebnih je predvsem veliko najosnovnejših struktur: načrt za socialni center, ki ga je pripravila (prva* konzulta in ki je predvideval gradnjo le tega na opuščenih, neizkoriščenih in primernih zemljiščih, najverjetneje leži v kakem zaprašenem predalu. Z njim pa (spijo spanje pravičnega* tudi želje in potreba po novi telovadnici, ki bi jo morali zgraditi na področju sedanje (javne pralnice* in jo dodeliti v uporabo srednji šoli Ivan Cankar (potrebna sredstva bi bili dobili od ministrstva za javno vzgojo, ki jih je namenilo deželam s posebnim statutom), a bi obenem nedvomno pripomogla, da bi se tako enkrat za vselej odpravila stiska s prostori tudi na osnovni šoli Josip Ribičič in otroškem vrtcu. Nove pobude šentjakobskih trgovcev pa so privabile na ulice veliko število starejših, kar je nedvomno zelo pozitivno. Vendar pa jim Sv. Jakob ne nudi prav nobene varnosti. Po cestah in ulicah Sv. Jakoba se namreč odvija hrupen in kaotičen promet. Na prepovedanih mestih parkirani avtomobili ga skrajno ovirajo; celo prehodi za pešce in pločniki so večkrat zatrpani z njimi. Zelo malo je tudi vrtov in zelenja, kakih urejenih ali pokritih prostorov pa sploh ni. Nemogoče je torej govoriti o kakršnikoli skrbi za primerno varnost otrok in starejših. Prav tako ni nobenega primernega načrta za ureditev ali izboljšavo javnih struktur te mestne četrti, kjer je mnogo nezdravih in neprimernih stanovanjskih stavb, ki so se v glavnem že spremenile v odlagališče smeti in bivališča potepuških mačk. Popolna pa je paraliza na področju gradenj in pristojne oblasti morajo čimprej odpraviti vse zapreke, ki ovirajo stanovanjsko gradnjo. Nakazane probleme je seveda mogoče rešiti, čisto verjetno pa ne bo prišlo do nagle uresničitve načrtov, če pomislimo, da sta bili potrebni kar dve seji rajonskega sveta, da imajo končno na rajonskem svetu slovenski Šentjakobčani pravico do dvojezičnih napisov in da so pooblaščeni izražati se v svojem materinem jeziku. Boris Slama (SSk) AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STANE MANJ S POLICO «4R» MAKSIMALI STANDARD 100/30/10 mlli|onov vključeni tretji potniki FRANSI2A odgovarja 50% letne premile tarife, in se lahko zniža na 40% po dveh letih brez nezgod, In na 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nezgod. EVIDENČNE TABLICE: GO TIP POLICE FISKALNE KM do 10 10-12 12-14 14-18 nad 18 4 R 79.500 118.500 125.700 159.100 211.600 Bonus Malus 111.601 166.278 176.229 223.095 296.181 PRIHRANEK: 28y7% V letu 1982 (e ugodnost police «4R» znatnejša, saj lahko sedaj s to polico prihranite kar 28,7% na zavarovalni ceni RCA. Polica «4R»: za tistega, ki zna voziti. ■ ■ ■ poiščite v rubriki (PAGINE GIALLE* agencijo Uoyd Adrlatioo, B_Krj ki vam |e najbližja Adriatico S.PA ZAGOTAVLJA, DA MISLI NA VAS Pod|etje pooblaščeno za zavarovalno delavnost z dekretom ministrstva za lndustrl|o, trgovino In obrt z dne 20. maja 1946 (G. U. 5/7/48 N. 148) / 24. občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev Priznanja zaslužnim kulturnim delavcem Krog z zvezdo za življenjsko delo ALOJZ C1JAK za življenjsko delo na kulturno - prosvetnem polju. Že kot mladenič se je pridružil Ljudskemu odru na Kontovelu. V ■njem je deloval v težkih letih: 1919-1927. Takrat je bilo nasilno ukinjeno. Po osvoboditvi izpod nacifašizma je bil leta 1945 med ustanovitelji prosvetnega društva Ivan - Vojko na Proseku - Kontovelu. Ob ljudskoprosvetnem delovanju se je posvetil tudi pisanju odrskih iger, kot so: Neurje, Lojterca, Pošast, Burja, Brivec in druge. Z marsikatero igro so nastopale naše amaterske dramske skupine in tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta. PAVLA KOLARIČ za življenjsko delo na kulturno-prosvetnem polju. Za Pavlo Kolarič lahko rečemo, da je poosebljeno pričevanje preteklosti Sv. Ivana v Trstu. Nešteto je njenih prispevkov in študij, ki so osvetlili s kulturnega, zgodovinskega in etnološkega vidika slovensko preteklost Sv. Ivana. Poleg ljubezni do zbiranja in zapisovanja narodnega blaga se je aktivno vključila v kulturno življenje: bila je članica mladinskega društva Plamen, delovala je v protifašističnem gibanju, udeležila se je narodnoosvobodilnega gibanja, po osvoboditvi pa je delovala v društvu Slavko Škamperle. LUCIJA KALC - HROVATIN za življenjsko delo na kulturnem polju, že v mladih letih je delovala v sklopu mladinskega društva Prosveta na Opčinah. Aktivno je sodelovala predvsem pri dramski dejavnosti. Po osvoboditvi se je tako vključila v kulturno - prosvetno dejavnost. V kulturnem društvu Tabor je že petnajst let odbornica. Precej let je bila odgovorna za dramsko dejavnost, zadnja leta pa skrbi za otroško folklorno dejavnost v sklopu društva. TONČKA VIDAU roj. KRANJEC se je rodila v Rojam 15. 2. 1910. Osnovno šolo je obiskovala pri Sv. Ivanu, kjer se je, že kot deklica, začela zanimati za kulturno delo. Pela je v šolskem zboru. Obiskovala je kulturne prireditve in se je udejstvovala v športu. Med NOB je bila angažirana kot aktivistka. Leta 1945 je bila med ustanovitelji pevskega zbora v Podlonjerju. Po vrnitvi moža iz vojske se je preselila k Banom (kjer še vedno prebiva) je bila — in je še vedno — animatorka vsega družbenega dogajanja. Bila je med pobudniki za obnovitev prosvetnega društva Gaj pri Benih. Organizirala je vrsto kulturnih prireditev pri Banih in gostovanj na Opčinah, prirejala besedila za ljudske igre in jih obenem tudi režirala. STANISLAV K0SM1NA po prvi vojni je kot dijak bil med vodilnimi v srednješolskem društvu Vesna. Leta 1926 je postal tajnik Ljudske posojilnice v Nabrežini. Po nasilnem zatrtju slovenskih or ganizacij je bil aktiven v ilegalni organizaciji Borba. Po osvoboditvi je deloval v zadrugi Prosvetni dom ter je bil dolgoletni odbornik Tržaške kreditne banke. Na prosvetnem polju se je v povojnih letih uveljavil predvsem kot predavatelj po društvih in vaseh na Tržaškem. STANISLAV ZIDARIČ kot mladenič se je pridružil pevskemu zboru v vasi. Po nasilnem zatrtju naših društev je aktivno ilegalno deloval zlasti na pevskem področju. Za časa narodnoosvobodilnega gibanja je bil v letih 1943 45 partizanski učitelj v šempolaju. Po osvoboditvi je bil pevovodja v Šempolaju, Gorjanskem, Komnu, Devinu, Sesljam, Gabrovcu, Nabrežini in Bazovici. Zadnja leta je pevec Tržaškega partizanskega zbora. ANTON PERTOT kot mlad fant je sodeloval v domačem društvu Adrija v Barkovljah. Po razpustu naših društev je Pertot sodeloval v ilegalni pevski skupini, ki jo je sestavil Riko Pertot. V ile-' gali je pel tudi v t.i. Narodnem zboru, ki se je sestaial v Ulici sv. Frančiška v Trstu. Po osvoboditvi se je takoj priključil prosvetnemu društvu, ki si je nadelo ime Marij Matjašič-Milan. Po letu 1948 je deloval v društvu Barkovlje. še sedaj se aktivno udeležuje vseh prireditev v domači vasi. KAREL SOŠOL je kot vsestranska kulturnopolitična osebnost veliko pripomogel k rasti naše skupnosti ob vznožju Brd in še posebno v Pevmi, kjer se je že v mladih letih vključil v Sokol. Takoj po prvi svetovni vojni pa je bil med ustanovitelji društva Naš prapor in aktiven član domačega zbora ter dramske družine. V času fa-, šizma preden so ga aretirali, Je vedno stal v prvi vrsti ob nastopih domačega društva. Po vojni, potem ko se je kot partizan vključil tv briško-beneški odred, je bil ponovno med pobudniki pri oživitvi kulturne dejavnostiggeDtoe*- -in s svojo dolgoletno izkušnjo je^ie danes vedno prisoten'ob vsaki društveni pobudi. DRAGO MARAŽ je bil med ustanovitelji kulturnega društva Briški grič iz Števerjana. Bil je tudi med najaktivnejšimi člani dramske družine, ki je v 50. letih uspešno nastopala v Sloveniji in v okoliških vaseh na Goriškem. S svojim delom je v vsem povojnem obdobju veliko prispeval, da je društvo zaigrala v tem predelu Brd pomembno narodnoobrambno vlogo. MARIJ LAVRENČIČ je eden od žilavih beneških čedarmacev, ki je vse življenje posvetil svojemu ljudstvu. Kot mlad duhovnik je prišel v škoblank, kjer je tudi v najhujših časih pridigal slovensko in skrbel za kulturni dvig ljudi, (zaradi česar je bil tudi preganjan). V povojnem času se je vključil v beneški kulturni preporod s svojim delom pri listu *Dom» ter s pobudami na gledališkem področju, najprej kot soorganizator gostovanj, nato pa tudi kot prvi predsednik Beneškega gledališča. Nepogrešljiv je bil tudi njegov prispevek pri organizaciji kulturnega srečanja med sosednjimi narodi na Kamenici. Zlati krogi za požrtvovalnost pri opravl|an|u nalog na področju ljudske kulture (posamezniki) MILKO KRIŽMAN ustanovitelj in desetletni predsednik kulturnega društva Kraški dom v občini Repentabor. Poleg tega je neizčrpni pobudnik raznovrstnih prireditev. Istočasno je pripomogel k o-buditvi kulturne dejavnosti v občini in pomladitvi odbora kulturnega društva. DRAGO SLAVEC ves povojni čas je med najbolj aktivnimi vaščani Doline. Ob vseh pomembnejših društvenih prireditvah je Slavec vedno v prvi vrsti in je postal skoraj pojem požrtvovalnega kulturnega delavca. Vsa povojna leta je odbornik društva Valentin Vodnik, precej let je skrbel tudi za dramski odsek. Poleg tega je aktiven v mnogih družbenopolitičnih organizacijah. DRAGO GORUP že dolgo vrsto let se strokovno in požrtvovalno razdaja na področju dramske ustvarjalnosti. V tem svojstvu deluje kot vodja in režiser ali kot igralec. Precej let že vodi dramsko dejavnost v sklopu društva Tabor. Poleg tega aktivno sodeluje pri številnih dramskih skupinah na Tržaškem. Gledališki dejavnosti je posredoval novo življenjskost. MARKO WALTRITSCH je bil pobudnik številnih prireditev, ki so obogatile našo kulturno dejavnost v mestu. Obnovil je in na novo preuredil knjižnico Damira Feigla in s tem prispeval, da se je naša skupnost obogatila s knjižnim središčem v Gorici. Poleg tega mu gre pripisati več zaslug, da je v časopisih in drugih publikacijah ovrednotil našo polpreteklost. SALVATORE VENOSI že vrsto let opravlja dragoceno delo na kulturnem področju med Slovenci v Kanalski dolini. Njemu gre velik del zaslug, da se je kulturno življenje na tem izpostavljenem območju v zadnjih letih razvilo in utrdilo. Najdemo ga med pobudniki in organizatorji vseh dejavnosti, ki pestrijo in bogatijo življenje kanalskih Slovencev. Je glavni animator in vodja pošolskih tečajev slovenščine, glasbenega pouka in folklorne dejavnosti. Njegovo požrtvovalno delo je vpleteno povsod, kjer se kažejo vidni rezultati kulturnega in družbenega razvoja Slovencev v Kanalski dolini. NINO ŠPEHONJA je pomemben glasbeni, kulturni in pedagoški delavec na področju Beneške Slovenije. Že vrsto let vodi pevski zbor Pod lipo in ga je pripeljal do zavidljive strokovne ravni, njegovega pouka in nasvetov pa je deležno še lepo število beneških otrok, gojencev Glasbene matice, katere beneško podružnico vodi vse od ustanovitve. Uveljavil se je tudi kot skladatelj, zlasti na področju priredb beneških ljudskih pesmi za zborovsko in pedagoško rabo. PETER KRMEC, rojen v Prebenegu leta 1922, stanujoč v Domju pri Trstu. Bil je partizan. Nacisti so ga ujeli, odpeljali v zloglasno mučilnico v Begunjah in od tam odpeljali v taborišče Mauthausen, kjer je bil 13 mesecev, to je do osvoboditve. Po vrnitvi v rodni kraj se je vključil v krajevne demokratične organizacije, po preselitvi v Domjo se je pridružil pevskemu zboru Fran Venturini. Po ustano vitvi istoimenskega kulturnega društva je bil izvoljen za predsed nika. Na istem položaju je ostal mnogo let in delal z veliko vztrajnostjo. Zlati krog za dosežke v zadnji sezoni (skupine) MLADINSKA DRAMSKA SKUPINA KD »PREŠEREN* (BOLJU-NEC) za uspešno postavitev novitete gledališke lepljenke Kravos-Verč »S kakšno pravico ti rečem dober dan?*, ki je v pretekli sezoni doživela vzpodbuden uspeh. Nastala je na željo mladih, da ustvarijo nekaj novega. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN (NABREŽINA) za izredne dosežke.. Ja.Jih je zbor zabeležil v zadnji sezoni: srebrna plaketa mesta, mnonr: na zborovskem tekmovanju Naša pesem in prvo mesto v dekliški kategoriji na tekmovanju zborov na RTV Ljubljana. AM4ffUUXl -ODER JAKA $TQKA (PROSEK - KONTOVEL) za vrsto postavitev dramskih iger v več sezonah ter za neprekinjeno amatersko dejavnost na dramskem področju. KINOATELJE (GORICA). Čeprav se je uradno ustanovil pred kratkim je Kinoatelje zaoral ledine v našem kulturnem življenju. Razvil je namreč filmsko dejavnost, ki je doslej nismo poznali. V letošnji sezoni se je uveljavil predvsem kot soorganizator prve retrospektive slovenskega filma ter kot eden glavnih pobudnikov, da smo v Gorici prisostvovali krstni uprizoritvi slovenskega filma Deseti brat. BENEŠKO GLEDALIŠČE za uspešno delovanje na področju dramske dejavnosti v Benečiji. Istočasno Beneško gledališče opravlja narodnobuditeljsko aktivnost in navaja ljudi v Benečiji k ljubezni do lastnega jezika in kulture. Pozdravi gostov so izzveneli v tvorne nasvete in predloge MIRKO PRIMOŽIČ (Predsednik TO SKGZ za Gorliko) Mirko Primožič je prinesel pozdrave SKGZ in poudaril, da je vesel, da lahko spregovori v novem Kulturnem domu, za katerega si je Slovenska kulturno - gospodarska zveza prizadevala, da stoji v mestu, ki je tudi naše. Novi Kulturni dom v Gorici je tudi spodbuda za uveljavitev slovenske kulture v mestu in porok za delo, da bi ta kultura postala zanimiva tudi za italijanskega someščana, saj je kulturno bogatenje obojestransko koristno in pripomore tudi k večji odprtosti. Eden glavnih ciljev Kulturnega doma je, da se kulturna dejavnost v Gorici sami okrepi in zapolni vrzel. ki je nastala zaradi pomanjkanja pestrejšega kulturnega delovanja v mestu. To vrzel bo morala Zveza slovenskih kulturnih društev in vsa društva, ki so vanjo včlanjena, sedaj zapolniti. S temi mislimi je Mirko Primožič zaželel delegatom dobrodošlico v Gorico. JOŽE OSTERMAN (Predsednik ZKO Slovenile) Današnji občni zbor nas navdaja-z optimizmom, je na nedeljski manifestaciji dejal predsednik ZKO Jože Osterman, in pomeni pomemben napredek pri nadaljevanju kulturnega dela ter dokazuje, da so Slovenci enakopraven nositelj kulturnega sporočila v Italiji. To kulturno dejavnost je treba nadaljevati in raz vijati tudi v prihodnje, saj pomeni pot k splošni, politični, gospodarski in družbeni enakopravnosti, zato je treba ob tem delu vztrajati. Slovenci v matični domovini z zanimanjem spremljamo dejavnost zamejskih rojakov, je dejal Osterman, saj se ta dejavnost vključuje v celotno kulturno delo vsega slovenskega naroda. Danes so na razpolago take strukture namreč, ki dejansko lahko omogočajo enoten slovenski kulturni prostor, ta pa se vrašča v evropski in ga lahko oplaja. Osterman je ob tem izrazil željo in posredoval povabilo, da bi se tudi Slovenci v Italiji predstavili širšemu krogu s kulturno prireditvijo v ljubljanskem Cankarjevem domu. da se s tem tudi preverijo rezultati naše skupne kulturne politike. Skratka, Slovenci v matični domovini z velikim zanimanjem sledijo prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zavedajo 'pa se tudi težav kulturnega in političnega boja za enakopravnost. Prav kultura ta boj osmišlja in krepi. DUŠAN UDOVIČ (Ta|nlk SKGZ) je po ugotovitvi, da se naši ljudje množično in vsebinsko identificirajo v ZSKD. priporočil učinkovitejše usklajevanje pobud ob tankem posluhu za njihovo kakovostno rast. Zanimanje za delo v društvih se veča, vanje se vključujejo tudi mladi, Posnetka z občnega zbora Zveze slovenskih kulturnih društev pojavljajo se nove dejavnosti interesnega značaja, kar vse dokazuje uveljavljanje miselnosti, da je treba negovati tradicijo, a da je kulturno snovanje tudi treba prilagajati sodobnim potrebam. V boju za globalno zaščito je treba mobilizirati čim več ljudi, potrebne pa so tudi nove, učinkovitejše oblike boja, manifesta ti vnost ne zadostuje. Odnos do Italijanov še ni zadovoljiv, ker stežka najdemo sogovornika, pa tudi, ker je premalo časa in zavzetosti za smotrnejšo načrtovanje tovrstnih pobud. Glede prizadevanj za rešitev naših finančnih problemov je po Udovičevi sodbi potrebna večja koordinacija med ZSKD in drugimi našimi organizadijdfhf, da izterjamo prispevke, ki nam pri tičejo, saj nam javne ustanove niso preveč naklonjene. V tej smeri se moramo nasloniti na vse sile in zaveznike ter poostriti naš pritisk. MARTIN ZAKONJŠEK (Predstavnik ZKO Slovenil«) Predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Martin Zakonjšek se je laskavo izrekel o sodelovanju med ZSKD in ZKO. Osnova temu sodelovanju pa so zdrave korenine, na katerih raste slovensko drevo in prav tem koreninam »je bilo na vašem področju precej posvečenega*. Zakonjšek je nato poudaril pomembnost dela z mlado generacijo ter spregovoril o kulturnih prizadevanjih zdomcev, ne samo v Evropi ampak tudi v Avstraliji, ZDA in drugod. Za Slovence v svetu je lahko spodbuda tudi kulturno delo zamejcev, čeprav bi kazalo imeti več stikov, oziroma jih navezati. Glavno pozornost je Zakonjšek o-sredotočil na problem načrtovanja, kajti to je po njegovem bistveno vprašanje. Čeprav je bilo na tem področju veliko narejenega, pa je v odnosih med ZKO in ZSKD še veliko nedodelanega, zato je treba skupno načrtovati, da dosežemo kvalitetnejše rezultate. V Slovenijo naj prihaja čim več zamejskih skupin, da se seznanijo z življenjskim utripom v matični domovini, pa tudi nivo večine zamejskih društev je 'ak, da se lahko predstavijo kjerkoli. Seveda pa morajo biti tudi v SR Sloveniji pripravljeni na ta gostovanja, da ne bi bile dvorane prazne. Tudi na mladinskem področju je premalo storjenega, zato pa je treba temu vprašanju posvetiti ustrezno pozornost, čim več mora priti do izmenjav mladinskih skupin in do stikov med mladimi, kajti le tako bo naša kultura še naprej živela in se razvijala. cij v obe smeri bolj pester in živ, saj gre za povezovanje ljudi ob meji, ki izhajajo iz enakega kulturnega in narodnostnega izročila. MAURO DORNIK (Predstavnik MO SKGZ za Goriško) V kulturnih društvih na Tržaškem in Goriškem so se pomnožili mladinski krožki in odseki, mladinski odbor SKGZ pa je bistveno prispeval k povezavi med njimi. Žal pa je v mladinskih vrstah opažati hibo, to je splošno neosveščenost o manjšinski problematiki, zato je treba mladino k temu primerno pri-vzgojiti. Važno vlogo v tem smislu odigravajo zadevni seminarji, ki so bili doslej dobro obiskani, pa še mladinske delovne akcije v naši ožji in širši matici, h katerim pa bi bilo treba pritegniti še več mladih; v tem pogledu naj se čimbolj angažirajo tudi naša kulturna društva. ZSKD nima dovolj organičnega pregleda nad mladinskim delom po društvih, potrebne so učinkovitejše pobude za razrast mladinskih dejavnosti, da ne zastanejo. Zveza bi morala sklicati poseben sestanek z mladimi, da se podrobneje seznani z njihovimi stališči. KLAVDIJ KOLOINI Povzetki iz živahne in poglobljene nedeljske razprave PETER KRMEC Peter Krmec je pozdravil v imenu KD »Fran Venturini* od Domja. Po orisu delovanja društva v tem močno ogroženem slovenskem naselju .je o-sredotočil svojo pozornost na zelo pereč problem, ki je soroden tudi širšemu krogu; pritegniti mladino k zborovskemu petju in glede tega načrtovati najbolj učinkovit pristop. Krmec je svoje izvajanje zaključil s pozivom, naj vsak človek, ki je aktiven v naših društvih in ki tega še ni storil, spremeni poitalijančene priimke v izvirno slovensko obliko. DUŠAN KALC Osnovna misel, ki jo je izrazil član glavnega odbora Dušan Kalc, je obravnavala vprašanje povezanosti in sodelovanja med vsemi dejavniki slovenskega narodnostnega življenja v zamejstvu. Ugotavljal je, da je to sodelovanje pomanjkljivo in da je v tem okviru tudi kulturno prosvetna stvarnost preveč prepu šČena sami sebi, čeprav odigrava med našo skupnostjo izredno po membno vlogo Potem ko je po zval vse dejavnike k odprtejšemu dialogu in skupnemu načrtovanju in ukrepanju, je poudaril potrebo, da se skupnemu planiranju in skupnim akcijam predvsem na tistem množičnem področju, ki ga predstavlja kulturno prosvetno življenje, aktivneje pridružijo tudi izvoljeni politični predstavniki. Izrazil je nadalje vrsto predlogov, o katerih naj bi razpravljalo bodoče vodstvo Zveze in ki zadevajo večjo skrb za uveljavljanje in posluževanje pravic, ki jih Slovenci že imamo, večjo skrb za usodo naše šole, stike z raznimi dejavniki, ki delujejo na so cialnem področju, poglabljanje stikov z mladinskim gibanjem, odločnejše akcije za utrjevanje stikov z italijansko večino in druge probleme. STANKA HROVATIN V imenu SKD Tabor z Opčin je spregovorila Stanka Hrovatin. Uvo doma je rekla, da delovanje kulturnih društev ni samo prispevek k pridobivanju in uveljavljanju naših pravic, je tudi najbolj oprijemljiv dokaz, da nismo samo brzojavke na mizah politikov, ampak da v resnici živimo. Delo kulturnih društev je osnovni pogoj za celotno rast Slovencev v Italiji. Zelo pomembni pa so stiki z matično domovino in z Italijani, kot tudi s šolami. Veliko vprašanje je pomanjkanje kritike, ki bi bila konstruktivna in strokovna. Če bi se vsi zavedali pomembnosti kulturnih dru štev, bi bilo tudi naše delo lažje in bolj kakovostno. VOJMIR TAVČAR Vojmir Tavčar je spregovoril v lastnem imenu in skušal razmotriti vprašanje okrog sodelovanja s sorodnimi italijanskimi društvi in vprašanje odnosa, ki ga imajo oblasti do slovenske kulture. Malenkostna finančna podpora je odraz zapostav ljanja in omalovaževanja do našega kulturnega dela. Res pa je tudi, da je opaziti malo odpiranja in angažiranosti tudi demokratičnih sil večinskega naroda, da bi se stvari premaknile, zato pa je treba temeljitega kulturnega dela. da se tak odnos spremeni in da se spremeni miselnost določenih krogov. Treba je ustvarjalno razvijati na še specifičnosti in kvaliteto, združevati je treba moči, vedno znova ovrednotiti tradicijo in jo spajati z novimi prijemi in tokovi, le tako bo naša kultura lahko prodrla v širši, tudi evropski prostor, pogoj za to pa je njeno odpiranje. DRAGO GAŠPERLIN je spregovoril v imenu tržaškega partizanskega zbora »Pinko Tomažič* in se zavzel za smotrno kulturno - politično snovanje ob gojenju tradicij in njihovem oplajanju s svežimi plodovi družbenega vrenja. So glašal je z nujo po večji skrbi za idejno usmerjanje, ki pa bi se laže odvijalo, ko bi naš poprečen človek bil bolj samokritičen in odgovoren. Sola bi morala otroku vcepljati skrb za čistočo materinščine z izgovornim poukom, narodno zavednost pa tudi z razgrinjanjem narodnoosvobodilne stvarnosti. Množičnosti ne gre za nemariti, ker je politično predrago cena, pač pa je seveda treba spod bujati vsestransko kakovost, ob pri mernem upoštevanju vrlin ljubiteljskega udejstvovanja, MIRKO KAPELJ Mirko Kapelj je opozoril predvsem na en vidik, in sicer, da ZSKD ne bi smela zanemariti Slovencev, ki živijo v notranjosti Italije, saj je v Milanu. Turinu ali Rimu veliko naših rojakov, ki bi jim s kakim gostovanjem kazalo nuditi del slovenske kulture. To si oni od nas želijo in tudi pričakujejo, da ne bi bili odrezani in prepuščeni sami sebi. Pohvalno se je izrekel tudi o priznanjih ZSKD, ki dajejo kulturnim delavcem novih moči, oziroma so, čeprav skromne, plačilo za njihov življenjski trud na tem področju. DARKO BRATINA je obravnaval vprašanja filmske ustvarjalnosti kot pomembnega sredstva za sodobnejše vključevanje v kulturne miselne tokove. Film odraža najrazličnejše vidike življenjske stvarnosti, a življenje je tolmačenje kulture, kot je kultura tolmačenje življenja. Govornik je poudaril velik potencial, ki ga filmska ustvarjalnost skriva v sebi za razraščanje tudi slovenske kulture v zamejstvu, naglasil pa je tudi, kako razsežne perspektive se odpirajo z uvajanjem in širjenjem video sistema na raznolikih področjih. BORIS PANGERC Je spregovoril v osebnem imenu: »Zveza je nekoliko preveč oddaljena od društvenega dogajanja, društveni delavci nimamo občutka, da bi v zvezi imeli tisto konkretno, trdno zaledje, ki bi ga kot krovna organizacija morala dajati, stik med bazo in vodilno strukturo je preveč rahel, premalo spontan in zavezujoč, baza je v odločilnih trenutkih, ko bi z vrhom potrebovala pristno soočanje, prepuščena sama sebi. Vloga ZSKD se velikokrat krije z vlogo SKGZ, to pa je krivo, da se članice zveze ne spoznajo več v vlogi, ki jim pritiče. Glavni odbor ZSKD, katere prvenstvena vloga je v preverjanju in mentorstvu delovanja društev, je preveč hete rogen, sestavljen bi moral biti iz ljudi, ki imajo v kulturno - prosvetnem delovanju že dokaj preverjeno in poglobljeno izkušnjo.* Pangerc je nato dejal, da bi bilo treba organizacijske napore preusmeriti v prenašanje našega — slovenskega — bistva v globino in širino italijanske republike, kjer so do naših kulturnih delavcev in naše narod nostne stvarnosti odprti. IGNACIJ OTA Med najbolj razširjene in pomembne dejavnosti v okrilju ZSKD sodi prav gotovo glasbena, je navedel zadolženi za glasbo in zbo-rovstvo pri ZSKD. Naši zbori o-pravljajo poleg kulturnega tudi va žno politično poslanstvo, saj širijo našo zborovsko kulturo v tujino. Toliko bolj je torej treba prisluhniti njihovim potrebam in jim pomagati, da bodo še napredovali, tako zlasti v kakovostnem pogledu. V tej smeri si morajo prizadevati seveda tudi dirigenti sami, da popestrijo programe in jih prilagodijo okusu poslušalcev, ki se je izostril. Obenem velja polagati veliko skrb v pomlajevanje zborov oz. v oblikovanje otroških in mladinskih zborov na ravni posameznih društev. Nujna je tudi pomnožitev pevovodskih kadrov, pri čemer naj se društva oslonijo na zborovodski šoli v Trstu in Gorici. Strokovnost je treba zagotoviti tudi na godbenem področju in našim godbam odmeriti tisti kulturni prostor, ki jim po pravici pritiče. JOLANDA GUSTINČIČ je v imenu društva Rovte - Ko lonkovec poudarila vključno vlogo naših kulturnih društev pri zbujanju in utrjevanju narodne zavesti med slovensko mladino, kot tudi pri odvajanju mladih od stranpoti, kakršna je npr, predaja mamilom in alkoholu. Naglasila je nujo po zagotovitvi ustreznejših sredstev in pomoči delovanju kolonkovškega in tudi drugih društev, ki so v prostorskih škripcih, podčrtala važnost sodelovanja vseh naših kulturnih društev pri razdeljevanju značk OF in povezovanja bivših aktivistov z mladino, nazadnje pa omenila, da igrajo društa tudi pomembno vlogo v prizadevanjih prizadetih in vse naše narodnostne skupnosti, da za razlaščeno zemljo prejmejo ustrezne protivrednosti. VLADO KLEMŠE sovedenjski podžupan je opozoril na nevarnosti, katerim gremo naproti, če se bomo še naprej preveč sklicevali na pričakovani zakon o globalni zaščiti kot sredstvo, s katerim naj bi odpravili vse naše težave finančnega značaja, ki nam zavirajo ustrezen razvoj kulturnih dejavnosti. Zavedati se moramo, da se bo tudi v najboljšem primeru po izglasitvi zaščitnega zakona šele začel trd boj za njegovo izvajanje. Govornik se je zatem zavzel za to, da bi v posredovanju svoje kulture bili Slovenci agresivnejši, sicer pa se je vprašal, kaj pravzaprav Italijanom kulturnega znamo pokazati. Izrazil je nadalje očitek, češ da zveza monopolizira kulturo z določeno obarvanostjo in še postavil vprašanje, če naj bo ljudska kultura domena neke elite ali pa namenjena celoviti naši skupnosti. SONJA GREGORI Sonja Gregori je spregovorila v imenu KD »France Prešeren* iz Boljunca. Poudarila je, da je treba pritegniti v društva čim več mladi ne, da bo tako tudi v bodoče za gotovljen njihov obstoj. Tudi v Bo-ljuncu se stalno soočajo s tem vprašanjem in skušajo nuditi mla dim tisto, kar jih najbolj priteguje in zanima. Gregorijeva je spregovorila tudi o pomenu koordinacijskih odborov. V dolinski občini tak odbor že nekaj let obstaja, vendar v zadnjem času je njegovo delovanje nekoliko zamrlo in nima niti vpliva več. Zato naj ZSKD pomaga, da zaživi koordinacijski odbor novo življenje, tudi ostaia društva pa naj ustanovijo podobne organizme. ALOJZ KAPUN V imenu KD Prosek - Kontovel je spregovoril Alojz Kapun, ki je najprej orisal delovanje pevskih zborov, ki združujejo veliko število pevcev iz obeh vasi. Govoril je tudi o amaterskem odru »Jaka Štoka* na to pa pozval vse, da se zavzamejo za rešitev zelo perečega vpraša nja; na Proseku namreč nimajo več kulturnega doma, kar bi lahko zelo negativno vplivalo na delovanje domačega društva. KILJAN FERLUGA je v zastopstvu DSMO naglasil plodne stike Društva Slovencev milj-ske občine s šolo, odprtost našega življa do italijansko govorečega prebivalstva in prizadevanja za sodelovanje z njim na kulturnem področju, kar pa ni lahko zaradi zaprtosti na drugi strani, ki prihaja do izraza še zlasti v jezikovnem pogledu. Govornik je zavrnil predloge o prirejanju tečajev slovenščine za Italijane, ker da bi se na ta način Slovenci vsiljevali: »Če jim je do našega jezika, potem naj se ga sami naučijo*. MARIJ ČUK Marij Čuk je najprej opozoril na dejstvo, da izsledki razprave na občnem zboru ne bi šli v pozabo, ampak bi našli tudi svojo konkretizacijo v vsakdanji praksi Dejal je tudi, da vodstvo ZSKD ni nikako odrešujoče telo, ki bi rešilo vsa vprašanja, pri tem morajo dejavno sodelovati tudi vsa društva Čuk je v nadaljevanju svojega posega govoril še o kritiki in sredstvih množičnega obveščanja. Glede kritike je dejal, da danes pri nas ni mogoča, ker družba ne omogoči dograditve profesionalnega kritika, ki bi se bavil samo s specifičnimi problemi. Kar zadeva obveščanje o delovanju društev pa je le-to pomanjkljivo, kot je tudi pomanjkljiva informacija o delovanju v zamejstvu v osrednjem slovenskem tisku. DEZIDERIJ ŠVARA Deziderij Švara je spregovoril v imenu »Društva zamejskih likovnikov* in seznanil delegate s cilji le-tega. Čutila se je namreč potreba, da bi nastala osrednja organizacija, ki bi povezovala delovanje vseh ustvarjalcev na likovno - vizualnem področju. Društvo ni elitnega značaja, ampak so njegova vrata na široko odprta tudi vsem amaterjem in začetnikom. Namen društva je tudi poseči v ohranjevanje kulturne dediščine in okolja, povezovati se s sorodnimi organiza cijami v zamejstvu in matični domovini, ustanoviti stalno zbirko in pridobiti razstavni prostor v središču Trsta. VALENTIN POLANŠEK (Predsednik SPZ Celovec) je izrazil željo in težnjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, da bi postali stiki z Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji še globlji in tesnejši. Pridobitev Kulturnega doma v Gorici in preimenovanje naše Slovenske prosvetne zveze v zvezo kulturnih društev je Polenšek ozna čil kot izredno pomemben dogodek v perspektivi, ki se s tem odpira zvezi za nadaljnji razmah njene dejavnosti in dejavnosti njenih članic. Koroški Slovenci zaenkrat nimajo takšnih izgledov, zato pa bo potrebno tesno sodelovanje ob vzajemni pomoči, kajti »če mi živimo na sovražnem nam svetu, živite vi na ne prijaznem zahodu*. Le s skupnimi močmi si bomo zamejci zgradili lepšo bodočnost. IGOR KOMEL (Predsednik TO ZSŠDI za Goriško) ZSŠDI in ZSKD imata več skupnih točk, je 'eja' Igor Komel. Kljub temu, da se je položaj v zadnjem času izboljšal, pa bi bilo potrebno okrepiti stike med športnimi in kulturnimi društvi, da bi postala prizadevanja obeh organizacij učinkovitejša. Zato bosta morala Zveza slovenskih športnih društev v Italiji in Zveza slovenskih kulturnih društev še marsikaj storiti v smislu osnovnega boja za odobritev zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Nujno bo treba izluščiti skupne točke in na teh ustvarjati pravo podnebje, v katerem bo zadoščeno skutinim pričakovanjem Slovencev v I-taliji. Skratka, tesnejše sodelovanje med organizacijama, ki združujeta največ naših ljudi. RAJKO SLOKAR (Predsednik Delavske univerze Nova Gorica) Rajko Slokar j« govoril o vlogi in IHjmenu Delavskih univerz ter o sodelovanju z zamejci. Dejal je, da na žalost nismo izkoristili vseh priložnosti, ki jih ta prostor nudi. zato pa je treba iskati nove poti, vsebine in prijeme, ki bi nas skupno bogatili Tudi Delavske univerze ob meji bi morale tesneje sodelovati ter nuditi ljudem učinkovitejše oblike kulturnega izživljcnja. Te stike, kot tudi in predvsem stike z zamejci bo treba v prihodnje še bolj stopnjevati, tako da bi bil tok informa- (Predsednik ZKO Nova Gorica) Z dolgoletnim in plodnim sodelovanjem med Zvezo kulturnih organizacij v Novi Gorici in Zvezo slovenskih kulturnih društev v Furlaniji - Julijski krajini smo utrdili enotni kulturni prostor na Goriškem in tako še okrepili mest čezmejnega prijateljstva. Dozorel pa je čas, da sodelovanje, kakršno je bilo med nami doslej, preide v skupno ustvarjanje, sooblikovanje, kulturne podobe našega slovenskega človeka ob meji. MIRJAM KORŠIČ (Odbor za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu) Predstavnica KD Union, KD Slavko Škamperle in Odbora za vrnitev kulturnega doma pri Sv. Ivanu je prisotne seznanila z bojem, ki ga Svetoivančani in ostali okoličani bijejo, da bi spet dobili svoj kulturni dom. Pozvala je prisotne delegate in predstavnike oblasti, naj to akcijo podprejo, ter naj v čim večjem številu podpišejo peticijo, ki zahteva, da bi kulturni dem pri Sv. Ivanu spet prišel v slovenske roke in postal združevalni element Slovencev v tem tržaškem predmestju. Na občnem zboru je bil izvoljen nov glavni odbor ZSKD. V njem so: Eliana Bensa, Silvan Beti čar, Darko Bratina, Adriana Bukovec, Marina Cernetig, Aldo Cio-dig, Teresa Covaceuszach, Bep-pino Criselig, Marij čuk, Karlo Ferletič, Aleš Figelj, Pavel Fonda, Živa Gruden, Anica Guštin, Boris Iskra, Dušan Kalc, Mirko Kapelj, Vojko Kocjančič, Mirjam Koren, Marko Kravos, Dorica Kresevič, Nadja Kri-ščak, Miro Kuzmin, Marko Marinčič, Elda Nanut. Ignacij Ota. Milena Padova, Breda Pahor, Milan Pahor, Klavdij Palčič, Rudi Patišič, Milko Rene", Lidija Rupel, Niko Sirk, Vojko Slavec. Sonja Stanič. Vojmir Tavčar, Lucija Trusgnach. Franko Vekjet, Sergij Verč, Jurij Vodopivec, Zdenko Vogrič in predsedniki vseh včlanjenih kulturnih društev in skupin. Nadzorni odbor: Viljem čer-no, Edmund Košuta in Edvin Švab. Razsodišč«; Boris Race, Nada Sancin in Vladimir Turina. PO DESETEM PLENUMU KULTURNIH DELAVCEV OF Obogatitev razmišljanj o sodobnosti tudi v dialogu z NOB in revolucijo V razpravah, mestoma ostro kritičnih, so sodelovali domala vsi najvidnejši slovenski kulturni delavci starejše in nove generacije V zadnjem času je med ljubljanskimi kulturnimi dogodki vzbudil največ zanimanja in odmevnosti deseti plenum kulturnih delavcev OF1 slovenskega naroda v veliki dvorani skupščine SR Slovenije. Čeprav je bil »zaprtega* tipa, se pravi da so organizatorji nanj povabili nekaj sto kulturnih ustvarjalcev, zgodovinarjev in publicistov, vseh zvrsti in domala vseh generacij, in ni bilo drugega »občinstva*, pa je v marsikaterem referatu razpravljavcev močno presegel osrednjo temo »NOB in socialistična revolucija v delih slovenskih umetnikov* in se dolaknil tudi aktualnih kulturnopolitičnih in celo političnih tem. S tem pa je postal širše odmeven, deloma polemičen, kritičen, odprt za mestoma celo hude obtožbe na račun ppvojne kulturne politike v celoti, sedanjega položaja kulture, kot tudi za problematiziranje našega bivanja nasploh (kriza vrednot, zaupanja, diferenciacije, bojazen pred morebitnimi političnimi in drugimi konflikti, vplivi ipd.). V tem aktualnem delu je plenum pomenil obogatitev razmišljanj o sodobnosti, tudi v dialogu z NOB in revolucijo ter kajpada celotnim povojnim življenjem. Plenum kulturnih delavcev OF je že po tradiciji odprl njegov predsednik in akademik Josip Vidmar in poudaril'koristnost takega zborovanja, zlasti še, če bo razprava kritična. Med uvodnima referatoma, člana predsedstva CK ZKS Franca Šalija in publicista Bojana Štiha, se je prvi bolj ozrl na izhodišča kulturne politike v povojnem času in nadaljevanju tradicij revolucije, medlem ko se je drugi bolj zaustavil ob funkciji kulture v družbi, o vrednotah kulture v NOB in sedanjem umikanju kulture v obrobnejše sfere družbenega življenja. Štihov nastop je bil eden najodmevnejših na dvodnevnem plenumu. Štih je, tako kot kasneje v svojem referatu Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, opozoril na katastrofalen položaj slovenske knjige, na dejstvo, da se je besednjak sodobnega slovenskega človeka zelo zmanjšal, da propada slovenska kulturna dediščina (pred kratkim so v Rogaški Slatini kar porušili enega najlepših arhitekturnih spomenikov). Štih je poudaril, da je tematika narodnoosvobodilnega boja aktualna in trajna, saj je v njej skrit odgovor na vpra sanje o naši sedanji eksistencialni usodi, pa čeprav se vedemo do narodnoosvobodilne tematike in stvarnega družbenega stanja pro-testniško, zanikujoče in celo opozicijsko. »Vsaka revolucija ima svojo temno in svetlo stran,* je dejal Štih. »Slednja se kaže v upanju tisočev in tudi milijonov ljudi v lepše, bolj znosno, pravičnejše in svo bodnejše življenje. Temna stran revolucije pa se uresničuje v držali, oblasti, diktaturi in površni politični pragmatiki, ki upanje milijonov takoj po zmagi razkrojijo in spet uporniško množico spremenijo v podanike in moderne tlačane .. . » Ko je ocenil nekatera dela s tematiko NOB je menil: »Umetniška dela z narodnoosvobodilno tematiko in z rojstnimi letnicami med 1941 in 1945 še ni u-stvarila moč, ki jo nosita s seboj sublimacija in kristalizacija. Vendar pa so dela iz tega obdobja bolj čista in zdrava, kot pa neka teri pridelki desetletja 1945 - 1955, ko se je v naši kulturi uveljavila ždanovska pj opedevtika. v druž bi pa sovjetski gospodarski model. Šele po letu 1955 se rodijo dela. ki odpirajo poglede v globino, kot sta to že prej pokazala Ciril Kosmač v Pomladnem dnevu in Edvard Kocbek v Strahu in pogumu. Prositi pa nam je zdaj usodo, da se ne bi našel kdo med nami. ki bo umetniška dela z narodnoosvobodilno tematiko poslal na tržišče v tako imenovano svobodno menjavo deJa, v kateri bo mo kri in bolečino ubitih menjali za čevlje, čistilne praške in hla dilijike. Umetnost je najbolj pri sten di užbeni pojav. Je tudi naj-bo'j pristno družbeno dejanje, tako kot je to rojstvo človeka. Spričo tega značaja umetnosti je kajpada jasno, da nam ni potrebno nikakršno podružbljanje umetniških del. ker je umetnina sinonim za podružbljanje Tisto, kar mo-ramo storiti, je le to. da kultiviramo politiko in gospodarstvo. Pa tudi človeka, ki ga lahko osre čimo vsai za trenutek le z umet niškimi dejanji. Med te pa sodijo tudi dela, ki so njihova tema tika osvobodilni boj našega naroda* F.anc Šali je nadrobno govoril o revoluciji in kulturni politiki. Po njegovem mnenju seže začetek kulturne politike revolucije daleč nazaj v zgodovino ustvarjalnih in osvobodilnih teženj ljudstva in je dobi'a na Čebinati svojo temeljno družbeno kulturno zasnovo, v revoluciji pa še jasne vsebinske u-smeritve in za tisti čas primerno oblikovane podobe in manifesta cijc. »Revolucija je odprla vsakomur vrata v svet ustvarjalnosti,* je dejal Franc Šali, »izhajajoč' iz spoz navanja, da je prebujanje, razvijanje in uveljavljanje ustvarjalnih sposobnosti ljudskih množic njeno temeljno gibalo, da brez možnosti sproščanja ustvarjalnih hotenj tudi nje same ne more bita. (...) Revolucija je bila najširša in naj- bolj demokratična akademija vzgoje bodočih ustvarjalcev kulture in umetnosti na Slovenskem. Brez teh izkustev bi družbeno-kultuma politika po vojni ne mogla premagati številnih težav v zvezi s širjenjem in razvijanjem možnosti za nadaljnji razvoj ljudske kulture in umetnosti ter za svobodno in e-nakopravno uveljavljanje vseh u-metniških hotenj.* Breda Pogorelec je jedro svoje razprave namenila vprašanju jezika, zlasti položaju slovenščine v javnosti in našemu odnosu do materinščine. Menila je. da je bila skrb za slovenščino med NOB nekaj samo po sebi razumljivega. Po vojni je ta skrb precej popustila. šele v zadnjem času so se znova pojavile pobude, da je treba jeziku posvečati več skrbi in nenehno spremljati jezikovno prakso na vseh ravneh družbenega življenja. Matjaž Kmecl pa je v zvezi z jezikom nanizal nekaj negativnih zgledov našega malomarnega odnosa, na primer nekajletne polemike in prerekanja v zvezi s slovenskim pravopisom, še bolj pa o birokratskem jeziku, večkrat nerazumljivem, pomensko praznem, za katerim se skrivajo različne ne-samoupravne sile, tehnokratski, menežerski in unitaristični interesi. S tem v zvezi je opozoril tudi na birokratizacijo vseh sfer družbenega življenja, konkretneje pa podal primer iz založništva, kjer dosežejo vsakršni režijski stroški že do 80% cene knjige, kar vse gre v škodo avtorjev del in knjige same. Cene knjig so že katastrofalno visoke, medtem ko je prodaja, zlasti slovenskega leposlovja, občutno padla. Kmecl je poudaril, da vsakršna birokracija zavira in celo onemogoča pravo u-stvarjalno delo. Večina referatov na desetem plenumu kulturnih delavcev OF sicer ni bila tako široko kulturnopolitično naravnana, bolj se je o-mejevala na posamezne teme. čeprav je treba reči, da je šlo marsikje za poizkus revizije dosedanjih tez in mnenj, za celovit prikaz posameznih področij (literatura, glasba, film, gledališče, ples, televizija), kako se je v .pojavljala in odmevala tematika NOB in revolucije. Plenum kulturnih delavcev OF. je prvi dan razpravljal o lemah z glasbenega, filmskega in likovnega področja. Sodelovali so glasbeniki Andrej Rijavec, Kristijan Ukmar. Ciril Cvetko, Radovan Gobec, Pavel Mihelčič, Manica Špen-dal, Darijan Božič, Janez Bitenc in Zvonimir Cigllč, filmski delavci Majda Knap, Ivan Nemanič, A-nica Lapajne in France Štiglic, s področja likovne umetnosti pa Nace Šumi, Iztok Durjava, Špelca čopič, Stane Bernik in Jože Ciuha. Če na vržemo samo nekaj misli, iztrganih iz nekaterih referatov, bi bila opaznejša mnenja tudi naslednja: Umetniška dela preraščajo svoj čas predvsem s svojo umetniško težo, za katero veljajo enaka merila kot za kompozicije. ki so nastale v drugačnih, pa čeprav za ustvarjalca neprimerno ugodnejših pogojih (Rijavec). Veliki glasbeniki se lahko rojevajo povsod, zrastejo pa le v sredinah, kjer najdejo razumevanje, poslušalci pa imajo takšen okus, kakršnega smo jim privzgojili, za to pa so najbolj odgovorni tisti, ki največ odločajo (Ukmar), število skladb, napisanih v zvezi z NOB in revolucijo, usiha, o njih so se pojavila celo mnenja, češ da je ta ustvarjalnost utilitaristična in drugorazredna (Cvetko). Večina slovenskih skladateljev se od komponiranja angažirane glasbe distancira (Gobec). Tudi sodobno glasbeno delo lahko sledi ideji revolucije (Mihelčič). Sodobni skladatelj se vključuje v kulturo s sodobnimi sredstvi in ne more ponavljati že preživelega (Božič). Odmev revolucionarne glasbe med šolarji je majhen, nezanimanje pa se kaže tudi med pedagogi (Bitenc). V sodobni kulturi prevladuje duhovna impotenca ter različne »malverzacije*, ki se na Slovenskem zlasti kažejo v vsemogočih vplivih »zahodnih tendenc* (Ciglič). V posameznih primerih so se pojavile kritike filmov, 'ne da bi jih sploh videli — Na svidenje v naslednji vojni, čeprav bi bilo bolje, da bi jih najprej videli in potem o njih izrekali svoja mnenja (Štiglic). Za sistem slovenskega projektiranja je značilen uradniški odnos, projektantska in gradbena dejavnost pa je na Slovenskem v zadnjih desetih letih povzročila pravo katastrofo, ki je celo ne znamo zajeziti (Šumi). Na literarne teme so razpravljali Vojan Rus, Boris Petemu, Dimitrij Rupel, Andrej Inkret, Franček Bolianec, Irena Novak -Popov, France Bernik, Franc Zadravec, Marjan Dolgan, Matej Rode, Helga Glušič in Ciril Zlobec, o gledališču Dušan Moravec, Jože Koruza, Tone Peršak in Bruno Hartman, o plesni umetnosti Breda Kroflič ter o televiziji Lado Pohar, Vse razprave so se kajpada navezovale na NOB in revolucijo. V razpravah na celotno teplo plenuma OF ali o posameznih tezah iz referatov so sodelovali tudi drugi poslušalci Dušan Biber, Vojau .Rus, Alenka Gerlovič, Niko Gdr.šič, Ivan Jan, Ivo Tavčar, Sašo Schrott, Dragotin Cvetko. Vseh razpravljavcev je bilo okrog petdeščt. Plenum kulturnih delavcev OF je sklenil Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Slovenije. Iz njegovega nagovora bi poudarili dvoje: najprej oceno, da je jubilejni plenum združil starejšo generacijo kulturnikov, aktivistov NCB, z mlajšimi publicisti, čeprav še ne v zadostni meri, da je bil dialog odkrit, odprt in kritičen. Druga Ribičičeva misel je ponudila v premislek organizacijsko, metodološko in vsebinsko prenovo nadaljnjih plenumov OF. O tem bodo kmalu sklicali ožji organizacijski aktiv. Plenumi naj bi bili tematsko ožji, sodobnejši in aktualnejši, bolj odprti javnosti, odmevnejši in vplivnejši. MARIJAN ZI/OBEC JUBILEJNO MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV (I) Ideologija in kritika Odprtja osebne razstave tržaške slovenske umetnice Zore Koren Šker-kove v občinski galeriji na Trgu Unita, kjer je prvič razstavila svoje grafične liste, se je udeležilo veliko število slovenskih in italijanskih ljubiteljev likovne umetnosti Na Bledu je bilo od 12. do 16. maja 15. jubilejno in že tradicio nalno pisateljsko srečanje, ki se ga je udeležilo 60 pisateljev iz dvajsetih dežel sveta. Tematika srečanja pa je bila posvečena problemom literature, ideje in ideologije. Prvega dne sta bili na sporedu dve okrogli mizi. Prva .je bila posvečena temi literaturi kot boju, druga pa temi literaturi kot igri. Znani hrvaški književnik in kritik Predrag Matvejevič je vodil prvo okroglo mizo in iniel na njej uvodno besedo pod naslovom »Ideologija in kritika*. Na začetku je Matvejevič ugotovil, da je že sam pojem ideologije sporen, že pri Marxu in Engelsu je njegova uporaba dvosmiselna: pridevnik ideološki označuje različne oblike nadgradnje ter v širšem smislu nima negativnega pomena. Ideologija pa se istoveti z lažno zavestjo, zavestjo, ki je izkrivljena ali obrnjena kot v «ca-meri obscuri*. V nadaljevanju je dejal, da je kritika književnosti in umetnosti nasploh povezana z ustreznimi ideološkimi danostmi svojega obdobja na enak način (kar pa ne pomeni, da na globlji) kot ostale oblike književne in umetniške prakse. Kolikšen vpliv bo kritika vložila v službo prevladujoče ideologije in kako jo bo sprejelo samo umetniško ustvarjanje pa ni odvisno samo od nje. Lunačarski si je kot komisar za kulturo mlade sovjetske republike prizadeval čim bolj zaščititi ustvarjalca pred neposrednimi ideološkimi nalogami: «U-metnik, ki v svojih delih ilustrira ideje, ki so iznešene v naših programih, je slab umetnik.* Stvari pa so pod Stalinom in tudi kasneje šle v povsem drugo smer: sleherni partijski kongres in njegov program sta bila predstavljena kot smerokaz ali navdih umetniškega ustvarjanja. Obvezno ponavljanje programskih tez in spoštovanje (citiranje) avtoritete, vse to je pripeljalo kritiko v položaj «anci!ae ideologiae* in ji odvzelo pravico do lastnega jezika. Kritični govor pa je v neposredni odvisnosti odnaša med politiko in kulturo, to je družbenih opredelitev in ustvarjanja, Protištalinistična akcija, ki jo je začela KPJ, ni pripomogla samo k opustitvi t.im. socialističnega realizma kot uradne smeri u- MIIIIIIIIIAIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIIIIIIIIiniMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIliaillllllllllllllllUUIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliaillllllllllllktllllllllllllinilllllllllllllllUIIIIIIB VII. TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE V MARIBORU Med tridesetimi zbori v vseh sestavah so bili primorski boljše pripravljeni Ženski zbor KD «Igo Gruden» iz Nabrežine si je v svoji kategoriji prislužil srebrno kolajno Na letošnjem VII. tekmovanju pevskih zborov Slovenije »Naša pesem*, ki je vsako drugo leto v Mariboru, je nastopilo trideset pevskih zborov v moški, ženski in mešani postavi. Iz Primorske jih je bila kar tretjina in en zbor iz zamejstva. Vsi so bili nagrajeni oziroma prejeli eno izmed treh pla ket mesta Maribor: bronasto so dodelili moškemu zboru «F. Zgonik* iz Branika (70,1), ženskemu učiteljskemu zboru iz Tolmina (71,3), komornemu mešanemu zboru iz Nove Gorice (70,67), mešanemu zboru «F. Bev’-.» iz Prvači-ne (76,67) in moškemu zboru »C. Silič* iz Vrtpjfec (78,3); srebrno: ženskemu zboru »I. Gruden*" iž Nabrežine (80,67), ženskemu zboru «Sloga» iz Črnega vrha (81,57)., primorskemu akademskemu zboru »V. Vodopivec* iz Ljubljane (82,09), mešanemu zboru «Bojan» iz Dornberga (83,2) in moškemu zboru »S. Kosovel* iz Ajdovščine (.88.8): zlato mešanemu zboru «0-bala* iz Kopra (91,8). Zlato plaketo so prejeli še ženski zbor Consortium musieum, ki je bil najvišje ocenjen (95,1), mešani zbor Consortium musieum (93,93) in a-kademski pevski zbor «F. Prešeren* iz Kranja (91,53); srebrne; mešani «A. Besednjak* iz Maribora (86), mešani «F. Prešeren* iz Celja (89,07), moški komorni zbor iz Celja (83.09), moški »S. Klavora* iz Maribora (85,6), akademski pevski zbor «B. Kraigher* iz Maribora (86,33), moški zbor »Lesarji Slovenije* iz Ljubljane NA MEDNARODNEM PEVSKEM FESTIVALU OB JUBILEJU ZBORA ID1CA Zbor «Vasilij Mirk» in Tržaški oktet poslanca slovenske pesmi v Clusoneju Sodelovalo je 12 zborov iz devetih evropskih drža v in 16 iz Italije - Skupno 1200 pevcev Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela, ki ga vodi Evgen Prinčič in Triaški oktet, ki ga vodi Janko Ban, sta se v dneh od 20. do 23. maja udeležila 3. mednarodnega pevskega festivala v Clusoneju, ki ga je za svojo 25-letnico priredil tamkajšnji zbor Idica. Clusone je turistično središče čudovite alpske doline Val Seriane in leži 30 km od Bergama. V dneh festivala je listal Clusone živahno središče pevske Evrope, saj se je veličastne manifestacije udeležilo 12 zborov iz Avstrije. Holandske, Nemčije, Poljske, češkoslovaške, Grčije, Romunije, Švice in Francije ter 16 zborov iz vseh krajev Italije. Festival se je pričel z barvito povorko po Bergamu, sprejemom na tamkajšnjem županstvu, zaključil pa se je z mimohodom po Clusoneju in koncertom vseh nastopajočih pod velikim cirkuškim šotorom v središču gostujočega mesta. V dneh festivala so zbori nastopali po različnih vaseh ter večjih središčih bergamske pokrajine. Festivalsko dogajanje so spremljale še druge umetniške sku pine: mažoretke, godbe na pihala in zastavonoše (sbandieratori). Skratka bil je to velik praznik pevcev in godbenikov, bil pa je predvsem praznik mednarodne solidarnosti in utrjevanja prijatelj stva in spoznavanja med različnimi narodi in narodnostmi Vzhod ne in Zahodne Evrope. Težko je opisati čustva in doži vetja, ki so spremljala vseh 1200 pevcev v dneh festivala; pevci zbora Vasilij Mirk in Tržaškega okteta so si bili edini v mnenju, da je treba takšno izkušnjo doživeti na lastni koži in da je mo- goče z besedami izpovedati le skromen delček tistega, kar so doživeli z dušo in srcem. Predvsem je naše pevce navdu šil topel sprejem organizatorjev, ki so vsakemu zboru dali na raz polago vodiča, spremljevalko, tujim zborom pa prevajalca. Že prvi stik s Clusonejem in pevci zbora Idica, ki so nosili glavno breme organizacije in bili na moč u-strežljivi in pozorni, je v naših pevcih vzbudil občutek domačnosti. Ta občutek je v nadaljevanju festivala pripomogel, da so z lahkoto navezovali prijateljske sti-k ■ z ostalimi zbori. Sčasoma pa so se začela sklepati tudi osebna prijateljstva. Namen organizatorjev je bil namreč prav ta, da se 'ljudje z vseh koncev Evrope spoznavajo in si izmenjajo misli, izkušnje in naslove. Najteže je pravzaprav opisati vzdušje, ki se je po prvih dveh dneh ustvarilo v Clusoneju, katerega ulice so preplavili pevci različnih jezikov in kul tur, v medsebojnih srečanjih pa je prevladal skupni jezik glasbe. Pesem je rušila pregrade in pod žigala navdušenje, ki so ga pevci iznašali z rokovanjem, trepljanjem in nazdravljanjem. Po nelcaj dneh koncertiranja in prepevanja so se zbori zlili v eno samo celoto in za ključna revija je izzvenela kot slavnostna in ganljiva pobralimija. Člani zbora Vasilij Mirk in Tr žaškega okteta pa so kot Slovenci predstavljali še dodatno zani mivost. Oba ansambla sta namreč v povorki nosila slovensko in ita lijansko zastavo, med sabo pa so se seveda pogovarjali slovensko. Tudi na tiskovni konferenci, ob začetku drugega dne festivala, je Boris Pangerc (čeprav ga je spi- ker najavil kot predstavnika italijanskih zborov) spregovoril najprej v slovenščini, mto pa je v italijanščini opisal Slovence in njihovo prisotnost znotraj meja italijanske republike. Slovenski predstavniki so morali v dneh manije stacije odgovarjati na številna vprašanja pevskih kolegov iz Italije in tujine, ki so se zanimali za našo usodo. S svojo pesmijo pa so Slovenci še enkrat osvojili svet. Vodopivčeve Žabe, Mirkovo Kolo, Mo-kranjčev Rukovet so dvigovali italijansko občinstvo s sedežev, od gostujočih zborovodij pa so naši pevci prejeli nič koliko priznanj za lepo, občuteno in čisto petje. Posebno navdušenje je izzvala zaključna revija, na kateri je Tr žaškemu oktetu in Vasiliju Mirku uglušujoče zaploskalo nad šest tisoč ljudi. Razumljivo je torej, da je bilo slovo od Clusoneja težko, saj so bila srca prepolna nepo zabnih in ganljivih doživetij. Tržaški pevci so se obvezali, da bodo duha tretjega mednarodnega pevskega festivala v Clusoneju prenesli v svoje domače okolje, kajti vrednost tako dragocene iz kušnje ne sme zamreti v duši redkih posameznikov, ki so imeli srečo, da so jo lahko doživeli. Tudi zato ne, ker je bil moto festivala piav rek: Pesem ne po zna meja, ki je pri nas živ že desetletja in nas še naprej bodri v zavzetem prenašanju plemeni tega pevskega izročila. Da pesem ne pozna meja. doka zuje tudi dejstvo, da ie zbor Vasilij Mirk prejel vabilo za v Mi lan, na češko in v Vnlterrn, Tr žaški oktet pa so povabili na Polj sko, Holandsko in v Švico. (83,87); vsi ostali — razen zborov «Partizan» iz Maribora, ženskega »J. Hermanko* iz Maribora in moškega «Zarja* iz Trbovlja, ki niso dosegli nad 70 točk — so prejeli bronasto plaketo: »Slavček* iz Trbovelj (78,03), komorni moški zbor iz Ptuja (73,4), »Gorenje* iz Velenja (74,17). Namerno sem navedel število točk, da bi bile razvidne velike kakovostne razlike zJasti v okviru druge in tretje razvrstitve zborov, kajti razlika, na primer, med 70,1 in 78,3 je precej občutna, da bi zborom lahko .dali isto priznanje ali med 80,67 in 89,07. Na drugi strani pa povprečje letošnjega tekmovanja ni doseglo kakovostne ravni zadnjega pred dvema letoma. Z'bzirom na to sem mnenja, da je žirija zavzela nekoliko prenizek ocenjevalni kriterij, kajti nekaj zborov po kvaliteti ni sodilo v ■ tretjo razvrstitev. nekaj pa ne v drugo. Večina zborov je več ali manj šepala v intonaciji, homogenosti posameznih glasovnih skupin, kar seveda zadeva tudi zlitje in zvočno ravnovesje celote. Očitno je bila premalo dovršena glasovna izobrazba, kar je lahko posledica nezadostnega poznavanja ali ne-dovoljnega upoštevanja fizioloških norm. Sem sodi tudi izrazit primer forsiranega petja moškega pevskega zbora »Slava Klavora* iz Maribora, ki je nekoč slovel prav po polnosti in plemenitosti zvoka. S pravim začudenjem smo sprejeli oceno žirije, kajti pričakovali smo, da bo tak način petja, ki od rezko svetle nenavadne glasovne forsiranosti odsekano pada v temno obarvane p in pp, to pa v svojem ponavljanju slabi tudi učinkovitost interpretacije. Takega načina petja, ki utegne v nadaljevanju kmalu pokazati kvarne posledice, ne bi smeli potrditi na tekmovanju, ki je v bistvu borba za estetsko zmago in vse, kar je z njo povezanega; glasbena izobrazba ter vse njene sestavine in prizadevanje za čim nazornej-še oblikovanje, za čim bolj dognano. umetniško prepričljivo poustvarjanje. Glede obvezne pesmi; morda bi bilo bolje in koristneje, da bi je ne predpisovali več temveč razpisali ožji izbor nekaj pesmi iz posameznih stilnih obdobij kakor iz sodobne ali posameznih markantnih skladateljev ustvarjalnosti, da bi jih zbori lahko imeli več na razpolago. Pri narodnih pesmih bi bilo treba navesti ali naj bodo harmonizacije ali priredbe, obdelave na narodno temo. Očitno je bilo, da nekateri zbori obvezne niso zmogli, nekateri pevovodje je pa povsem niso dojeli. Najboljši zbor je bi) vsekakor ženski del Consortium musieum iz Ljubljane: glasovno dovršen - homogen v glasovnih sestaviti in v celoti zlit, kar potrjuje temeljite priprave na vokalno tehničnem področju. Tudi interpretativno je zbor povsem prepričal. Mešani zbor Consortium musieum v primerjavi z ženskim nekoliko zaostaja v pogledu homogenosti moškega dela, predvsem basov, in s tem seveda tudi v celotni zlito-sti. Najbrž je to povezano z vstopom novih pevcev v zbor. Je pa kljub temu v tem trenutku naš najboljši zbor. Primorski /bon so bili bolje pripravljeni in tudi interpretacij,sko bolj izraziti, uakor na reviji »Primorska poje* — kljub temu, da sta se dva komaj prebila do bronaste plakete. Bili so dosti realno ocenjeni, razen ženski iz črne ga vrha in ženski iz Tolmina, ki bi zaslužila v primerjavi z ostalimi nekaj točk več. Zbor «Obala* se je prebil v vrli predvsem z izredno muzikalno opredeljeno Verdijevo Ave Maria ter nazorno iz- oblikovano Vrabčevo Rdeč zaton, medtem ko mu je predlanski u-speh nekoliko skalila Gabriellije-va Plaudite, psalite, ko je že v začetku prišlo do intonančnega spodrsljaja. Zbor si bo moral povrniti prejšnji, bolj izenačen celotni zvok predvsem z zboljšanjem homogenosti v sopranih in basih. Akademski zbor «F. Prešeren* iz Kranja je tudi prejel zlato plaketo. Že pri prvi, obvezni, je pokazal čisto petje in disciplinirano delovanje. Druga, ljudska v priredbi Mateja Hubada, Škrjanček poje, je učinkovala malce razdrobljeno, muzikalno najprodornejše in prepričljivo je izzvenela Schiit-zova Cantate Domino.eantieum no-vum. Zbor je glasovno dober, vendar bi ga bilo v glasovnem po- gledu potrebno še nekoliko bolj zgladiti predvsem, kar zadeva soprane, ki v posameznih trenutkih preidejo v rahle disperziranosti (pri Brahmsovem Motetu). Je pa zbor od zadnjega nastopa v Ajdovščini napravil precejšen kakovostni skok in bo gotovo v pevsko tehničnem pogledu prišel do še večje dovršenosti. Dobri zbori, čeprav niso med pr-vouvrščenimi, so še: mešani »F. Prešeren* iz Celja, mešani APZ «B. Kraigher* iz Maribora, ki je pod istim dirigentom kakor zbor »Slava Klavora* pel v neprimerno plemenitejšem tonu, komorni moški zbor bn Celja'in mešani «A. Besednjak* ia Maribora. IVAN SILIČ .-\\ev-^v «4**«- * A* • Himen • »m • - um mmiiiiiiiinuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimitiiiinintiiiiiiiifitiiiiMiiiiiniiiiiiitiiiiiitifiiiiniitfiiitHiMiifiit RMifiA 08 POIMENOVANJU ŠOLE PO F, S. FINŽGARJU Pri nas v Barkovljah pa je bilo tako Prejšnjo nedeljo smo na tem mestu pisali o priložnostnih publikacijah - brošurah, ki sta izšli ob poimenovanju šole pri Domju po Mari Samsi in ob poimenovanju Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt po Jožefu Stefanu. Tokrat se moramo pomuditi pri zajetni brošuri, pravzaprav že kar knjigi, ki je izšla ob poimenovanju slovenske osnovne šole v Barkovljah po Franu Šaleškem Finžgarju. Brošura knjiga v četrti riškem formatu in s 157 strani teksta pred stavlja bogat in tudi dragocen zbornik življenja Barkovljanov, po katerem bodo s pridom segali vsi, ki jih zanima naša narodna prete klost na Tržaškem in v Trstu sa mem, pa naj bodo to že ljubitelji ali zgodovinarji in znanstveni delavci. Zbrali toliko in tako zani mivega gradiva gotovo ni bila lahka stvar, pa čeprav je po drugi strani res, da so Barkovlje naselje s staro slovensko tradicijo in da so v Barkovljah skozi čas živeli ljudje, rodoljubi in kulturni ter po litični delavci, ki so se zavedali pomena zgodovine in so zato mor da skrbneje kot kje drugje beležili dogajanja in nam ohranili beležke za današnji in bodoč« čase. »Pri nas v Barkovljah pa je bilo tako . » je naslov publikaciji, kar že samo govori o tem, da se vsebina publikacije nanaša bolj na preteklost kot na sedanjost, čeprav avtorji raznih prispevkov povzemajo iz preteklosti tudi za ključke za danes in ti zaključki so — žal — največkrat grenili in pesimistični. To ugotavlja tudi avtorica uvodnih misli Elvi Miklavec, ko zaskrbljeno razmišlja o usodi slovenske šole, pa jo tudi brž • • • prešine kanček optimizma, ko trdi, da «nam narodna zavest gotovo ni ugasnila*, čeprav je danes v Bar-kovljali skoraj povsod že tako. da sosed ni več sosed - Slovenec sta-rožitnik, pač pa priseljenec tujega jezika. Pisatelja Finžgarja predstavlja z elementarnimi podatki Vera Poljšak, Elvi Miklavec potem misli iz uvoda razširja v daljšem in bogato ilustriranem sestavku z naslovom Barkovlje in Barkovljani, članek ima tudi po-mebno narodopisno vrednost glede na imena krajev, ledinskih nazivov, priimkov in imen, obrt, kmetijstvo itd. Župnik Lojze Župančič in Nada Martelanc pišeta o »župnijskem življenju v Barkovljah* in na tem področju dopolj njujeta prejšnji sestavek. Angel Turk je nadrobno obdelal barkov ljansko šolo od njenih začetkov do današnjih dni, spet z bogato ilustracijo. Agilna Elvi Miklavec je prispevala tudi sestavek o društvenem življenju in o ustanovah v Barkovljah opremljen s fotografijami, med katerimi so nekatere prava redkost. V drugem članku pa opisuje barkovljansko prosvetno življenje in delovanje po letu 1945. Iz obeh pregledov je lepo razvidno kako bogato je bilo to življenje v preteklosti in kako žal danes ni več tako kljub prizadevanjem morda premalega števila navdušencev. Lahko bi zapisali, da nam čas v tem oziru res ni za veznik. Seveda brošura ni mogla in sme la mimo obdobja narodnoosvobodilnega boja 1941 - 1945, tudi v po vezavi z odporom proti fašizmu med obema vojnama. To poglavje, ki je za Barkovljane častno, je prispevala senatorka J. Gerb čeva, ki je tudi oživila marsikateri junaški in dramatični dogo dok. Objavljene so tudi slike pa dlih, katerih imena so vklesana na spomeniku. Iz tega obdobja je še prispevek Milana Pahorja o tehniki »Morje 0 44* na Greti. Nadja Kriščak in Elvi Miklavec sta prispevali še članek o zanimivostih, običajih, nošah, vaških posebne žili in spominih iz pripovedi sia-rih barkovljanskih ljudi, med ka terimi pritič« posebno mesto že pokojnemu Riku Pertotu - Pendli. Za zaključek so avtorji knjige poskrbeli še za objavo življenje pisov vidnejših Barkovljanov, ki so pustili za seboj pomembno zgo dovinsko sled. Skratka, lepo in dragoceno delo, za katero gre vsem avtorjem in u-rednici vse priznanje. JOŽE KOREN metnosti, temveč tudi k temu, da so odvrgli ali onemogočili določene modele ideologizii anega govora v kritiki, v prvi vrsti, tiste modele, ki so bili tuji in vulgarno de-magoški in niso mogli izražati pozitivne zavesti v kontinuiteti revolucije. Ekonomski in kulturni razvoj jugoslovanske družbe v preteklih dveh desetletjih, porast življenjske ravni in razširitev izobraževanja, odprtost meja in neposredni stiki s tujino, kroženje idej in ljudi, vse to je vplivalo tudi na položaj same kritike v širšem smislu. Razne o-blike kritičnega mišljenja v svetu niso ostale brez odmeva v jugoslovanskem kulturnem prostoru: tema kot so ideologija in utopija, informacija in indoktrinacija, sistem in represija, manipulacija in odtujitev, vsakdanjost in imaginacija ter končno samoupravljanje kot svetovna socialistična alternativa, so nadomestile v bistvu repertoar kritike nasploh, umetniške kritike pa še posebej. Kritika ideoloških deformacij »balzamiranega marksizma* je kmalu postala nezadostna, ker ni nudila temelja za reševanje mnogih vprašanj, ki jih je zastavljala izgradnja začetnih oblik samoupravne družbe. Pomanjkanje novih teoretičnih osvetlitev je vodilo pogosto k prakticizmu ali spontanosti različnih vrednot. Kar zadeva samo kulturo pa sta rezerviranost ali odbojnost do ideologije stalinističnega tipa rezultirali v svojevrstni abstinenci, ki onemogoča kritično dejavnost konceptualnega aparata ali pa družbene utemeljitve. Tako antiideologija postaja za vsako ceno ideologija. Protislovna stanja in stališča bruhajo občasno na površje kot »primeri* in «ekscesi», »incidenti* in podobno. Njihova tipologija je zelo zapletena. Inovativno ustvarjalno dejanje je. lahko po svoji naravi deviantno v toliko, v kolikor je v resnici inovativno: premagovanje obstoječega, na katero se sklicuje, je usmerjeno k obnovi in raznovrstnosti. Estetske deviacije že zdavnaj niso več povod za incidente v odnosih družbe (politike) in kulture v jugoslovanski praksi. Kulturno ustvarjanje pa vsebuje nasprotno -tudi ideološke komponente. Delo ali dejanje ustvarjalca lahko na eni strani predstavlja opozicijo i-deologiji (v smislu dealienacije) ali pa z druge strani zastavlja vprašljivost družbenopolitične vrednote, ki so v danem trenutku -nujne in temeljne. Različni sku- r 'pitrikf in zasebni interesi, prikrita meščanska nostalgija, blišč potroš- r 'niške družbe, tradicionalna stara zavest in podobno najdejo števil- ■ ne možnosti, da se manifestirajo celo kot navidezni nekomformizem. Oceniti »primere*, za katere gre, raziskati in ovrednotiti vse njihove komponente, je opravilo, ki terja zelo zapletene kritične operacije, kakršne v neposrednih situacijah ni lahko zagotoviti. «Primeri* in »ekscesi* zastavljajo dramatično vprašanje: kdo je poklican razsojati, ko se pripetijo? Dosedanje izkušnje kažejo, kako ocene običajno variirajo, odvisno od tega. ali gledamo na njih s stališča politike ali kulture. Tu je posebno pomembno, da ima tudi kultura dovolj avtonomije izraziti svoja lastna stališča. V številnih situacijah se je pokazalo, da sama kultura ni sposobna razreševati »primera* s širšimi družbenimi (in političnimi) implikacijami, da se novi kulturni podvigi težko upirajo različnim dediščinam preteklosti in odporom stare zavesti. Težnja, da bi intervencijo institucionalizirane politike nadomestili z neko vrsto kritike. ki bi izražala neposredne družbene interese — družbene kri-, tike — je izraz samoupravnih načel. Vendar pa se ta težnja nenehno spotika ob pomanjkanje demokratske tradicije, tako da še vedno vstopa v pretežni meri v delokrog določenih organizmov, njihovih predstavnikov in pa ustanov, ki se jim ne more nobena sedanja družba odreči. Tu se na-poseben način zastavlja vprašanje službenosti ali uradnosti. To ima širši družbenozgodovinski pomen (implikacije tega temeljnega vprašanja najdemo v posameznih odredbah pariške komune, v oktobrski revoluciji ter številnih drugih revolucionarnih izkušnjah). Kaj je službeno ali u-radno v samoupravni diužbi? Brezrazredne družbe še ni na obzorju. V zavesti se ohranja mišljenje o politični funkciji kot manjši ali večji manipulaciji oblasti, države, ideologije. Spreminjanje tradicionalnih službenih obnašanj v neko kvalitativno novo. družbenoorgani-zaeijsko (in kulturno) prakso je, po vsem sodeč, do’g in zelo zapleten proces. Od njegovega izhoda pa je v znatni meri odvisna osvoboditev kritike od ideoloških hipotek in temeljita obnova kritičnega govora. D. Ž. V Trstu sovjetski plesalec S. Lifar ;Sovjetski plesalec in koreograf Šerpe Lifar se v teh dneh mudi v Trstu za vrsto lekcij v avditoriju tržaškega sedeža RAI. Lekcije. v okviru katerih nastopa skupina jugoslovanskih plesalcev, se uvrščajo v program «pomladnih seminarjev*, ki jih organizira Zveza julijskih glasbenikov. Na klavir jih spremlja dirigent zboru gledališča Verdi Andrea Giorgi. KOLESARSTVO 17. ETAPA OIRA ATLETIKA DANES OB 18.30 NA TRŽAŠKEM STADIONU «GREZAR» VČERAJ VELIK PREOBRAT Vse je nared za današnji Borov miting CONTINI V ROZA MAJICI Francoz Hinault v težavah - Tudi danes zelo naporna etapa BOARIO — Sedemnajsta etapa «gi-je prinesla presenetljiv preobrat na vrhu skupne lestvice. Glavni favorit za končno zmago Francoz Hi-nault je namreč izgubil roza majico, tako da bo sedaj njegova naloga zelo težka, tudi zato, ker ima za nasprotnika borbeno razpoloženega Continija in vso ekipo Bianchi, ki je prav gotovo med boljšimi evropskimi kolesarskimi postavami. Hi-nault je že v ponedeljek dokazal, da je v težavah, to pa je včeraj spodbudilo njegove nasprotnike, da so sprožili pravo ofenzivo. Včerajšnja etapa je bila zelo težka in to se je tudi dejansko izkazalo. Kolesarji so vozili prvih 170 km zelo previdno in počasi ter šte-dili moči za vzpon na prelaz «Croce Domini* na višini tisoč 892 metrov. In res, tu je prišlo do razpleta, ki bi znal tudi odločiti letošnji »giro*. Ekipa Bianchi je stopila v ospredje: najprej je napadel Baronchelli, za njim pa še Prim in Contini, tako da je Hinault na vrhu vzpona beležil Več kot minuto zamudo. Ritem treh zastavonoš Bianchija sta zdržala samo Van Impe in presenetljivi Groppo ter se z njima spustila na-vždol proti cilju, ki je bil od vrha pre'a7a oddaljen 32 km. Peterica si je kaj hitro začela nabirati pred nost, saj je Hinault zasledoval tako rekoč sam, kajti Španca Ruperez in Belda mu nista bila v nobeno korist. Malo pred ciljem je odpovedal Groppo, tako da so se za zmago potegovala v štirih, čeprav je bilo jasno, da bosta Baronchelli in Prim prepustila zmago Continiju. V tistem trenutku pa je skušal presenetiti Van Impe. ki pa je imel premalo moči, da bi lahko ogrozil novo roza majico Continija. Hinault je prispel na cilj po več kot dveh minutah in si znatno poslabšal svoj položaj na lestvici. Italijanska kolesarja Saronni in Moser sta popolnoma razočarala ter Se izgubila v anonimnosti. Največje vprašanje je sedaj to, ali bo Contini zdržal do Turina, ali pa bomo priča Hinaultovi ofenzivi. Že danes je na sporedu izjemno težka etapa, ki bi znala ponovno preobrniti vse račune in napovedi. Vrstni red 17. etape (Fiera - Boario, 232 km) 1. Contini (It.) v 7.3114” s p.h. 31,247 km na uro. 2. Van Impe (Bel.) 3. Prim (Šve.) po 3” 4. Baronchelli (It.) 5. Groppo (t.) 1’38’f' 6. Belda (Šp.) 2’09” V. Ruperez (Šp.) 8. Hinault (Fr.) Mm 210” 9. Saronni (It.) 3'41” 10. Vandi (It.) Skupna lestvica 1. Silvano Contini (It.) 90.2114” 2. Bernard Hinault (Fr.) po 214” 3. Tommy Prim (Šve.) 3’06” 4. Lucien Van Impe (Bel.) 4’37” 5. Gianbattista Baronchelli 5'28” 6. Francesco Moser (It.) 7'45” 7. Vicente Belda (Šp.) 8'53” 8. Mario Beccia (It.) 8'54" 9. Giuseppe Saronni (It.) 9’00” 10. Marco Groppo (It.) 11'35” Pozno zvečer smo Izvedeli, da je žirija kaznovala Francesca Moser-ja z 20” pribitka in 40.000 lir denarne kazni, ker je med včerajšnjo etapo spodbujal gledalce, da g. porivajo. Sedaj je zaostanek Mnser-ja na skupni lestvici za Continijem kar 8’5”. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Jugoslavija premagala reprezentanco BiH Jugoslavija — BiH 2:1 (1:0) STRELCI: v 44. min. Gudelj, v 63. min Hadžibegič iz 11-metrovke, v 77. min. Šestič. ZENICA — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je jugoslovanska reprezentanca, ki .se priprav- lja za SP v Španiji, premagala reprezentanco Bosne in Hercegovine. Srečanje je bilo zares »prijateljsko*, tako da je nemogoče dati prave ocene o trenutni formi reprezentantov. Jugoslavija je igrala v naslednji postavi: Svilar; Zoran Vujovič, Krstič, Jovanovič (Živkovič), Stojkovič, Gudelj; Zlatko Vujovič, šestič, Petrovič (Jerkovič), Sušič (Halil-hodžič), Šljivo, šurjak (Pašič). (nb) Gray osvojil «Bravo 82» BOLOGNA — Enaindvajsetletni napadalec Aston Ville Gary Shaw je zmagovalec letošnjega priznanja »Bravo 82», ki ga podeljuje uredništvo nekega znanega italijanskega športnega tednika v sodelovanju z uredništvi mnogih evropskih časopisov. Nagrado podelijo mladim nogometašem, ki so se izkazali v tekmovanjih za evropske pokale. Na startu tudi atleti iz Celovca, Postojne in Tolmina - Borovci juriša jo na 300. društveni rekord g Boi za današnji medna rodni Borov miting, ki se bo pričel ob 18.30 na tržaškem •stadionu «Gre-zar». Borovi organizatorji so včeraj prejeli še zadnje prijave. Svojo udeležbo so namreč zagotovili tudi atleti iz Celovca, Postojne in Tolmina, tako da bo udeležba na tej prireditvi res dokajšnja in tudi kakovostna. Za današnji miting so se vestno pripravili tudi Borovi atleti, ki bodo danes branih barve svojega društva. Prav v nedeljo so Borovi atleti dosegli 299. društveni rekord in današnji miting bo zato zanje lepa priložnost, da izboljšajo še 300. klubski rekord. Konkurenca bo danes na «Grezarju» seveda zelo ostra in kot nalašč za takšne dosežke. Danes bodo za Bar nastopih: Gorazd Pučnik v skoku v višino, Sara Umari v skoku v višino in v teku na 200 m, Irena Tavčar in Loredana Kralj v metu krogle in diska, Gabrijel Sedmak v metu kopja. Tizia- .....................lini.................................................................................... NOGOMET «POKAL ALTIPIANO Primorec v finalu Trebenci so sinoči v polfinalnem srečanju premagali moštvo Opicine Supercaffe ■ V petek «slovenski fina!e» Primorec — Op. Supercaffe 2:1 (0:1) PRIMOREC Leone, Franko Milkovič (v 46. min. Igor Milkovič), Marko Kralj, Pregare, Križmančič, Finessi, Edvin Kralj, Husu, Mule (v 75. min. Franko Kralj), Mauro Kralj, Rustja. STRELCI: v 10. min. Bagattin, v 54. min. Edvin Kralj in v 87. min. Rustja. SODNIK: Scarpa iz Trsta V drugi polfinalni tekmi sta se sinoči pomerila domača ekipa Opi-cina Supercaffe in trebenski Primorec. Domačini so bili v tej tekmi nesporen favorit, vendar so se jim slovenski fantje enakovredno upirah skozi vse srečanje. Že v 10. min. so domačini zasluženo povedli. Podajo iz prostega strela z desne je prisebni Bagattin preusmeril za- hrbet- hekrivega Leone.ia. Najvažnejši trenutek šrečenja se je pripetil v 29. min., ko je Bagattin uspešno izvedel dvomljivo 11-metrovko, žoga pa je skozi nre jukniano mrežo končala zunaj vrat. Sodnik pa je ob začudenju vseh razveljavil zadetek. V začetku nadaljevanja je Scam perle zadel prečko, vratar. Leone na je moral resno poseči pred zelo nevarnim nasprotnikovim stre lom V 9. min. d.n je Primorec izenačil. Edvin Kralj je iz kakih 40 metrov izvedel prosti strel in noslal visoko žogo pred vrata, žoga na je presenetila vrataria in končala na dnu mreže. V nre ostalih minutah srečania so se O penci trudili, da bi osvojil: sre čanie, vendar je bil Primorec več krat nevaren v protinapadih Zmagoviti zadetek ie nekaj minut pred koncem srečama dosegi Ru st la, ki je s krasnim strelom z glavo neubranliivo poslal v mrežo to*en predložek s prostega stre la Edvina Kralia. Povsem nepri čakovano. vendar zasluzeno se je tako Primorec uvrstil v finale, sai ie v tem srečanju pokazal veliko požrtvovalnost, borbenost in voljo do zmage. V finalu tega turmria bosta torej igrali dve slo ven-ki ekipi: Breg in Primorec. Vehki finale za 1 mesto bo v petek. Jutri na bo srečarne za 3 mesto. v katerem se bosta soopriiela Opicina Supercaffe in Kras, Obe tekmi se bosta pričeli ob ’0. uri (Z. S.) Reprezentanca Italije pri Spadoliniju RIM — Predsednik italijanske vlade Spadolini je včeraj v palači Chigi sprejel italijansko nogometno reprezentanco, ki potuje na svetovno prvenstvo v Španijo. Spadolini se je v krajšem razgovoru zadržal z nogometaši in Bearzotom ter dejal, da naj bo Italija tudi poslanka miru v svetu. Predsednik ministrskega sveta je nato zaželel reprezentanci vso srečo in dejal, naj dostojno predstav l.ja italijanski šport in vso nogometno gibanje, kajti reprezentanca je izraz prizadevanj milijonov ljudi, ki sledijo ali se bavijo z no gometom. na Natural in Marina Purič v skoku v daljino. Organizator pričakuje, da se bo mitinga udeležilo približno 150 atletov in atletinj. Iz naše dežele je pričakovati kakovostno udeležbo iz Gorice (UGG z ženskami in Atletica Gorizia z moškimi); ekipa SN1A Friuli utegne biti dokaj nevarna kot tudi ne gre podcenjevati ženske vrste tržaškega CUS. Med moškimi naj omenimo, da bo skoraj gotovo nastopal tudi Tržačan Martini, ki je v deseteroboju dosegel več kot 7.200 točk, v skoku v višino pa ima osebni rekord 218 cm. In prav v tej disciplini bo Martini tudi danes verjetno nastopal. Vse kaže, da bo najkakovostnejša 18.00 — 18.30 — 19.00 - 19.15 - 19.40 -19.50 — 20.00 — 20.15 -20.25 — 20.40 — 20.50 — 21.10 — 21.20 -21.30 -Kratice SPORED Zbor Potrditev prijav 400 m ovire (M-J/S); višina (M-N/J/S); višma (t-N/J/ S); daljina (M-J/S); disk (Ž-N/J/S); krogla (M-N). 100 m ovire (Ž-N/J/S); krogla (M-J/S). 100 m (M-N). 100 m (Ž-J/S) 800 m (M-J/S); daljina (Ž-N/J/S): kopje (M-J/S); krogla (ž-J/S). 800 m (Ž-N). 200 m (M-J/S). 200 m (Ž-N). 5000 m (M-J/S). 4x100 m (Ž). 4x100 m (M), nagrajevanje ekip. : M — moški; Ž — ženske; N — naraščajniki/ice; J — mladincl/ke (juniorji); S — člani/ce (seniorji). panoga ženski skok v višino, v katerem bi se moral odvijati ogorčen boj za zmago med Novogoričanko Lidijo Lapajne (185 cm) in Goričan-ko Andreino Antonini. ki je letos dosegla znamko 181 cm. Ljubitelji atletike bodo danes torej lahko prišli na svoj račun. »GRAN GALA« V TURINU Vrsta slovitih imen TURIN V Turinu bo danes pomembno mednarodno atletsko tekmovanje, katero so prireditelji imenovali «Gran gala». Tako ime pri- reditev vsekakor zasluži, saj bodo med drugimi nastopih tudi kar štirje olimpijski zmagovalci (Viktor Markin, Tatjana Anisimova, Ljudmi la Kondratjeva in Sara Simeoni) poleg teh pa še štirikratni svetovni rekorder Hendy Rono. Prvotno je svoj nastop zagotovila tudi Tatjana Kazankina, toda v zadnjem trenutku ga je odpovedala. Največje zanimanje ljubiteljev a-tletike vlada gotovo za ženski skok v višino, kjer bo imela Simeonijeva enakovredne nasprotnice, saj bodo nastopile tudi Ulrike Mayfarth, Ta mara Bikova in pa novo odkritje Madžarka Katalin Sterk, ki je že preskočila 199 cm visoko letivoco. Tudi v skoku v višino se obeta vroč boj, zlasti med Američanom Stonsom in Nemcem Mbgenburgom, katerima se bosta skušala upirati Italijana Raise in Di Giorgio. Osrednja osebnost moškega dela sporeda bo vsekakor tekač Rono, ki bo skušal preteči 5.000 m na ravni svetovnega rekorda- pozabiti pa ne smemo na Evagelistija, ki bo gotovo poskušal preskočiti v daljini »zid* osmih metrov, za katerim za ostaja italijanski rekord za 2 cm. če k tem prištejemo še vrsto drugih slovitih imen, potem ni dvoma, da bo turinski «Gran gala» danes prava atletska poslastica. NA PRVENSTVU FRANCIJE Tudi Clcrc v polfinalu PARIZ — Tudi Argentinec Clerc, nosilec skupine št. 4, se je uvrstil v polfinale posameznikov na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu. V četrtfinalu je premagal nosilca skupine št. 7 Avstralca McNamaro s 6:2, 6:2 in 6:2. Njun dvoboj je trajal dve uri. V ženskem četrtfinalu je Američanka Navratilova (nosilka skupine št. 2) premagala svojo rojakinjo Garrison s 6:3 in 6:2, v polfinale pa se je uvrstila tudi čehoslovaki-nja Mandlikova z zmago nad Američanko Austinovo s 7:6, 6:7 in 6:2. Naša nogometna moštva . 'ra.»ivoiva ZAČETNIKI Kras — S. Andrea 2:1 (2:0) KRAS: R. Purič. Žagar, Umek. Križman, L, Škabar, Škrk, Tavčar, A. Škabar, Lukša (Kutin), Grgič Grmek. STRELCA za Kras: v 13. min. Škrk, v 19 min. Lukša. Tudi najmlajša ekipa Krasa je zaključila letošnjo sezono z zmago. Kras je začel takoj napadati in si je ie v prvem polčasu zagotovil prednost dveh zadetkov. Prvega je dosegel Škrk z lepim strelom od daleč, drugega pa Lukša z glavo. V drugem delu srečanja so domačini v glavnem branili pred nost in so se nekoliko preveč zaprli v obrambo. Gostje so izkoristili majhno nepazljivost obrambe Krasa in zmanjšali razhko. Rdeče-beli so se pogumno borili za vsa ko žogo in se niso pustili več presenetiti. Po tekmi je bila majhna zakuska in podelitev spominskih kolajn mladim igralcem, ki so pokazali precejšen napredek tudi po zaslugi obeh trenerjev Hafnerja in Živca. (R B.) («Pokal Altipiano*) Llbertas — Breg 0:1 (0:0) BREG: Turko. Ota. Koren, Mau-ri, Bevk, Steržaj, Lovriha (Zobec), HltlililiiliiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiii iimn iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,im,||||||n,,|||||||l|||llll||||||||||||(||,||||||t||||||||||||)|||m||||||||||||t||||||||a KOŠARKA cTURNIR SPITFIRE* ZA NARAŠČAJNIKE BOROVCI OSVOJILI PRVO MESTO V velikem finalu so s (očko razlike premagali Libertas - Jadran četrti V soboto se je na pokritem igrišču tržaškega Libertasa odvijal finalni del košarkarskega turnirja «Spitfire», na katerem so poleg domačih košarkarjev in Barcolane nastopali tudi naraščajniki Bora in Jadrana. V malem finalu so jadra-novci visoko izgubili proti Liberta-su, ki se je tako uvrstil na tretje mesto. V finalu za prvo mesto pa so borovci z minimalno razhko odpravili Barcolano in tako osvojili končno prvo mesto. FINALE ZA 3. MESTO Libertas — Jadran 95:68 (42:22) JADRAN: Granier 17, Persi, Košuta 9, Fabi 7, Feri 34, Škerlavaj, Fonda, Perčič. Naši so igrali eno izmed svojih slabših tekem na tem turnirju, to pa je razvidno že iz izida samega. Poleg Ferija, ki je bil tudi tokrat ODBOJKA TURNIR MLADINSKEGA CENTRA V GORICI Sovodenjci prvi polfinalisti Danes se bo začel tudi ženski del tega turnirja V ponedeljek se je v Sovodnjah pričel letošnji «7. turnir Mladinskega centra Gorica*. Prve tekme so bile v moški odbojki in sicer v skupini E. V tej skupini je prvo mesto pripadlo ekipi mladinskega odseka KD Sovodnje A, ki je po predvidevanjih premagala šesterki KD Kras (Dol -Poljane) in mladinskega odseka KD O. Župančič in ŠD Juventina iz Šlandreža. Tako so Sovodenjci prvi polfinalisti letošnjega moškega tek movanja. Naj še dodamo, da se je ob robu igrišča Kulturnega doma v Sovodnjah v ponedeljek zbralo precejšnje število gledalcev, kar potrjuje zanimanje, ki vlada za ta turnir. Poglejmo posamezne izide skupine E (moška odbojka): MO So vodn je A - MO Štandrež B 2:0 (6, 10) KD Kras - MO Štandrež B 2:0 (13, 4) MO Sovodnje A - KD Kras 2:1 (8, -12. 12) Postave ekip: MO KD SOVODNJE A: S. Cijan, J. Prinčič, R. Petejan, M. Marson, •iiiimiiiimimiiiMmiiiimiiiMi mul um m miMiimimiiMHinniiHHinimmiMiMiminnimim im iiiiiimiiiimiiiiiiiniiiiiiiimiiiininniiminimiiiiniiiM mii iiiiiib «4. športno srečanje otrok» v Trebčah V organizaciji ŠD Primorec je bilo ob nogometnem igrišču »Gri-ža» v Trebčah «4. športno srečanje otrok*, ki obiskujejo osnovno šolo »Primož Trubar* v Bazovici, »Karel Destovnik Kajuh* v Gropadi in »Pinko Tomažič* v Trebčah. Srečanju so prisostvovali tudi starši. Skupna želja je, da bi podobnih otroških prireditev bilo še veliko. Namen le-teh je namreč povečati zanimanje otrok za šport in zdravo razvedrilo. POLIGON 1. in 2. razred (deklice): 1. Valentina Gojča (K) 54”02; 2. Maja Pečar (Tr) 54 03 ; 3. Melita Marca (Tr) 54”42. 1. In 2. razred (dečki): 1. Luka Carli (To) 41”88; 2. Massimo Vrše (Ki 45”64; 3. Robert Renčelj (Tr) 64''99. 3., 4. in 5. razred (deklice): 1. Daniela Cergol (To) 53"92; 2. Suzana Hreščak (To) 1'01”; 3. Adrija-na čuk (To) 1'02”03. 3., 4. in 5. razred (dečki): L Iz tok Pečar (Tr) 45”02; 2. Andrej Mesar (Tr) 49”02: 3. Igor Marc (Tr) 56’'02. 50 m — DEKLICE 1. in 2. razred: 1. Maia Pečar (Tr) 10”52; 2. Jana Kalc (K) I0”67: 3. Katia Crissani (Tr) 10”70. 50 m — DEČKI 1. In 2. razred: 1. Robert Renčelj (Tr) 10"3; 2. Massimo Vrše (K) 10”5; 3. Luka Karh (To) 10”10. 80 metrov 3., 4. in 5. razred (deklice): 1. Jana Mijot (Tr) 13’ '54; 2. Nataša Stopar (Tr) 14”; 3. Tatjana Kalc (K) 15”64. 3., 4. in 5. razred (dečki); 1. Andrej Mesar (Tr) 13”20; 2. Iztok Pečar (Tr) 13"25; 3. Damjan Crissa ni (Tr) 14 ”20. KROS (200 m) 1. in 2. razred (deklice): 1. Katja Crissani (Tr) 41”67; 2. Maja Pečar (Tr) 42”50; 3. Suzana Maglica (To) 43”81. 1. in 2. razred (dečki): 1. Robert Renčelj (Tr) 37”80; 2. Michele Kalc 40”; 3. Massimo Vrše (K) 40'72. KROS (400 m) 3., 4. in 5. razred (deklice): 1. Jana Mijot (Tr) 1’28"36; 2. Petra Križmančič (K) 1’32"50; 3. Anna Locato (To) 1'36". 3., 4. in 5. razred (dečki): 1. Iztok Pečar (Tr) 1'20”30; 2. Andrej Mesar (Tr) 1’24"60; 3. Igor Marca (Tr) 1’27"20. iiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 2. Junija, ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije. Dnevni red: izpopolnjevalni tečaj. (Legenda: Tr — Trubar; To — Tomažič; K — Kajuh.) V igri med dvema ognjema in v športno-kulturnem kvizu je zmagala osnovna šola Primož Trubar. S pokalom je bila nagrajena tudi šola, ki je na vseh tekmovanjih zbra la čimvečje število točk. KONČNA LESTVICA 1. Primož Trubar 89 2. Pinko Tomažič 29 3. KD Kajuh 26 T. K. NOGOMET Paul Breitner «prodal» brado MONCHEN — Paul Breitner, zna ni zahodnonemški reprezentant, ie včeraj »prodal* svojo brado. Brado rdečelasega nogometaša je »odkupila* neka znana družba, ki izdeluje brivske aparate da bi s tem reklamizirala svoje izdelke. Breitner bo tako po osmih letih brez svojega obraznega okraska, boga tejši pa bo za 82 milijonov lir. kaj ti prav toliko je dobil v svoj žep. ko se je obril. Z nasmehom lahke ob tem pomislimo, kako bi se Iju-dije brili, če bi za to bili plačani z mastnimi milijoni. Bradatih naj brž na svetu ne bi bilo več. . . M. Butkovič, R. Lavrenčič, M. Tomšič, P. Hmeljak in J. Čavdek. MO KD O. ŽUPANČIČ IN ŠD JUVENTINA iz štandreža: Za-vadaljav, Mučič, Lutman, Corva. Bastjančič in Bensa. KD KRAS (Dol - Poljane): F. Peric, P. in S. Vižintin, G. in I. Devetak. Z. Frandohč, B. Soban in B. Spacal. Sodniki tekem: Ivo Devetak, Rajko Petejan in Marjan Tomšič. Zapisnikarja: Vih Prinčič in Igor Petejan. Ekipa MO Sovodnje A, zmagovalec skupine A, se je uvrstila v polfinalni del, ki bo na sporedu že v petek, 4. junija na igrišču Kulturnega doma v Sovodnjah, s pričetkom ob 20.30. Spoprijela se bo z zmagovalcem skupine A. Danes priobčujemo še sestavo skupin in razpored tekem v ženski odbojki, kjer so šesterke razdeljene na tri skupine, v vsaki pa so po tri ekipe. Skupine so take: A skupina: Dijaški dom, Sovodnje A in MO Gorica; B skupina: KD Danica, Ljubljanska banka (NG) in Jezero; C skupina: Groj-na, Sovodnje B in Naš prapor. Danes bodo na sporedu te tekme: A skupina (Dijaški dom Gorica): 19.00 Dijaški dom - MK GO; 20.60 KD Sovodnje A - MK GO; 21.00 KD Sovodnje A - Dijaški dom. B skupina (Sovodnje): 19.00 KD Danica - Grojna; 20.00 Grojna - Ljubljanska banka; 21.00 Ljubljanska banka - KD Danica. C skupina bo igrala jutri v Sovodnjah, v finale pa se bodo uvrstile zmagova'ke vsake skupine. KOŠARKA ma je bila vseskozi izenačena in naši so si zagotovili zmago le v poslednjih sekundah srečanja. V vrstah Radovljice je zelo dobro igral Habjan, pri naših pa sta največ pokazala Pregare in A. Kovačič. ČLANI Elan — Bor 78:79 (46:31) ELAN: Nol 8. Jesenšek 11, Urbanc 5, P. Pirih 12, Potočnik 3, Franko 6, Kolman 8, Vavhnik 24. BOR: Canciani 15. A. Tavčar 2, Štek 4, Vatovec 16, Pegan 1, Male 1, Pirih 40. Ker so se naši košarkarji predstavili na igrišče v štirih (kje so bili ostali igralci Borove članske ekipe?), so jim domačini posodili svojega centra Piriha in še krilnega i-gralca Šteka. Posebno Pirih je odločilno pripomogel k Borovi zmagi. (Cancia) Serelli - Giorgietli RIM — Za naslov italijanskega prvaka petelinje teže se bosta borila Serrelli in Giorgetti. Trenutno nihče ne brani tega naslova. neustavljiv v napadu, je dobro igral tudi Granier. FINALE ZA 1. MESTO Barcolana — Bor 64:65 (36:43) BOR: Pregare 10, Kovačič 12, Krapež, Jogan, Smotlak 11, Pisani 2, Tavčar 4, Žerjal, Žnideršič, Pupulin 13, Korošec 13, Pieri. Po dokaj napeti in izenačeni tekmi je «plavim» le uspelo premagati Tržačane, ki so tokrat igrali presenetljivo dobro. Naši predstavniki so sicer igrali zelo slabo predvsem v napadu, kjer so bili skrajno netočni. Vsekakor je treba omeniti, da je sodnik večkrat oškodoval borovce in da je zaradi pete osebne napake poslal na klop kar tri naše igralce. Tokrat se v Borovih vrstah nihče ni posebno izkazal, nekoliko bolje je igral samo Pupulin. Takoj po tekmi je bilo nagrajevanje, na katerem so prišli na svoj račun tudi nekateri posamezniki. Posebno nagrado za najboljšega strelca turnirja je prejel Jadranov košarkar Marko Feri. Za najboljša posameznika pri Boru in Jadranu pa sta bila proglašena Pregare oz." Košuta. KONČNI VRSTNI RED 1. Bor; 2. Barcolana; 3. Libertas; 4. Jadran. (Cancia) 1. MOŠKA DIVIZIJA La Talpa - Bor 30:32 (18:18) BOR: Oblak. Canciani 8, Gerdol 4, Perco 4, Ferluga 4, Sestan, Mesesnel 10, Baitz, Berdon 2. V tekmi med Borom in La Talpo je prišlo do nepričakovanih razpletov na igrišču. Končni izid tekme je prav gotovo negativni rekord za vsa prvenstva po minibasketu. Zdi se naravnost neverjetno, kako da nobenemu od obeh moštev ni uspelo zbrati vsaj 10 košev več. (Cancia) Kontovel — Saba 76:91 (42:46) «LEGOVIN I ALL STAR« V petek je bilo v Borovem šport nem centru na sporedu drugo ekshibicijsko srečanje med najboljšimi tržaškimi kadeti in moštvom Ala-barda Dueffe. Ponovno so zmagali izbranci «A11 Star*, ki so premaga li tržaške sovrstnike z 82:70. Tokrat sta slovenske barve zastopala borovec Henrik Maver in Kontove-lov košarkar Štefan Gulič. Maver je tokrat igral poprečno in je dosegel samo dve točki, Guliča (11 točk) pa so prisotni trenerji in gledalci proglasili za najboljšega igralca srečanja. (Cancia) Turnir v Gorici V ponedeljek so igrali 3. kolo mestnega košarkarskega turnirja, ki so ga letos v Gorici organizirali že drugič. IZIDA Časa del Carrozziere — Gratton 87:85 (43:44) Marmi Bieffe — Expert Ria vez 89:78 (39:35) JUTRI IN V PETEK Jadranov furnir v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku Mednarodni košarkarski turnir, ki ga Rrireja jutri in v petek ŠZ Jadran in na katerem bosta nastopila tudi dva prvoligaša: ljubljanska Olimpija in gnriški San Benedetto, ne bo v občinski telovadnici v Repnu. Zaradi tehničnih težav namreč niso mogli prirediti tega turnirja v repentabrski telovadnici. Velika Jadranova prireditev bo tako jutri in v petek v telovadnici Športnega centra pristaniških delavcev na Proseku. SPORED JUTRI, 3. junija 19.30: Olimpija - Eurocar 21.00: Jadran - San Benedetto PETEK, 4. junija 19.30: finale za 3. mesto 21.00: finale za 1. mesto Boneta, Slavec, Prašelj, Švara. V okviru pokala »Altipiano* na Opčinah je Breg v petek izbojeval zmago, čeprav je nastopil v okr-, njeni postavi. Brežani pa so dokazali, da se da z borbenostjo in požrtvovalnostjo nadomestiti tudi stebre ekipe in sad tega je bila zmaga. Edini gol je padel po zaslugi Slavca, za dobro igro pa gre pohvaliti vso ekipo. (M. š.) NAJMLAJŠI Montebello — Breg 1:0 BREG: Degrassi, Cassani, S. Olenik (Cicot), Kroselj, Ciacchi. W. Olenik, Biagi (Sancin), Boneta (Kerstič), Tul, Godina in Barut. Brežani so v nedeljo odigrali svojo zadnjo tekmo letošnje sezone in nesrečno izgubili. Tekma je bila namreč izredno važna, saj bi se Breg v primeru zmage uvrstil v polfinale pokala «Acquavita*, tako pa je predčasno zaključil tekmovanje. Vzrok poraza gre tokrat tudi pri zelo pristranskem sodniku, ki v celi tekmi skorajda ni dosodil niti enega prekrška v korist Brega, poleg tega da ni dosodil očitne enajstmetrovke. (A. B.) MLAJŠI CICIBANI S. Andrea — Breg 2:1 (2:0) BREG: M. Ota. Raffaele, Govoni (Kosič). Kozina, Reggio (Alberti). Kraševec, Zupin, L. Zeriali. Glavna značilnost te tekme ie bila burja, ki je tudi krojila rezultat. Domačini so igrali v prvem polčasu z vetrom v hrbet in tako dosegli dva gola. Vsa prizadevanja Brega v nadaljevanju igre niso o-brodila zaželenega sadu, razen zadetka Albertija, kar pa ie bilo premalo. Vsekakor bi bil neodločen rezultat pravičnejši in bi boli odgo-var>al po>ckn iffrp (M š ' JADRANJE Sircnina regata zaradi premočne burje odpadla Drevi bo na vrsti 4. kolo in si cer ob 20. uri se bosta srečali peterki Victor in Radenske, ob 21.30 pa ekipi Gioco Regato in Košiča. Žal številni jadralci, ki so se zbrali na barkovljanski nasipmi. niso mogli odjadrati prve letošnje Sirenine regate Petkova popoldanska nevihta je namreč povzročila močno burjo. ki je trajala ves čas, ko bi se morala jadrati regata. Sunki so na regatnem polju dosegali hitrost 16 m na sek., kar je precej nad dovoljeno hitrostjo (12 m na sek.). V soboto je bila regata preložena na nedeljo. Ob 10. uri je žirija preložila start še za tri ure. ko je končno ugotovila, da regate ne bo mogoče izpeljati. Ves ta čas je vseh 36 posadk potrpežljivo čakalo v upanju, da se bo burja vendarle polegla. V posameznih razredih se je prijavilo naslednje število posadk: 5 za razred «420», 13 za razred «Evropa» in 18 za razred »laser* in kljub temu da so številne tržaške posadke sodelovale na podobni regati v Benetkah. Upati je. da bo v nedeljo, 6. t.m. vreme bolj naklonjeno, ko bo na vrsti regata za razred »optimist*, tm. p.) Rolly Acropolis ATENE — Če ne bo prišlo do nepričakovanih dogodkov bo Michele Mouton na svojem audiju skoraj gotovo osvojila letošnji «l!ally Acropolis*. Proga tega tekmovanja, ki velja tudi za svetovno prvenstvo v rallyju, ie izredno težka. saj ie včeraj odstopila že polovica tekmovalcev OBVESTILO Tambay pri Ferrarifu MARANELLO — Francoski pilot Patrick Tambay bo od prihodnje VN Nizozemske (26. junija' dalje tekmoval za avtomobilsko hišo Ferrari. Ta 33-letni dirkač bo tako pri Ferrariju nadomestil Villeneu vea. ki je pred kratkim izgubil življenje. lil Egaml — Kal včlanjen v CONI, organizira tečaje tradicionalnega karale do. Informacije na šoli «Franee Pre-šeren*. Strada di Guardiella 13/1 ali na tel. št. 734 634 zvečer. * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, v četrtek, ob 20. url v Ul. sv. Frančiška 20 Jt-iiniiiiiiiin......................................................................................................................................................................................................... ODBOJKA TEKMOVANJE V «MINIV0LLEYU» ZA 4. »TROFEJO T0P0LIN0* V vseh kategorijah slovenske ekipe v finalu «Plavi» gostovali v Begunjah V nedeljo je košarkarski odsek ŠZ Bor priredil celodnevni izlet v Begunje za svoje člane in prijatelje. V okviru izleta sta bili na sporedu tudi dve košarkarski tekmi. Borovi naraščajniki so se namreč pomerili s sovrstniki iz Radovljice in zmagali z izidom 52:51. Moštvo, ki so ga delno sestavljali Borovi člani, pa je premagalo domače moštvo Elana 79:78. NARAŠČAJNIKI Radovljica — Bor 51:52 (24:24) RADOVLJICA: Durovič 10, Bohinc 6, Lotrič 4. Blažič, Šmid 14, Vrabec, Habjan 12, Novak 4. BOR: D. Kovačič, Pregare 10, A. Kovačič 16, Jogan 2, Tavčar 5, Per-tot, Korošec 15, Pieri 4, Pupulin. Okrnjena postava Borovih naraščajnikov je premagala sovrstnike Radovljice z minimalno razliko. Tek- Vsa članska odbojkarska prvenstva so že zdavnaj za nami. Zato pa je bilo v preteklih tednih vse živo na področju najmlajših odbojkarjev. V polnem razmahu je bilo namreč tekmovanje v «minivolleyu» za četrto «Trofejo Topolino*. Na tovrstnem prvenstvu lahko nastopajo igralci in igralke, ki obiskujejo osnovno šolo, in tisti, ki po letniku rojstva spadajo v prvi razred nižje srednje šole. Naj kot kratek oris povemo, da gre za «minivolley» v pravem smislu besede, saj je odbojkarsko igrišče močno skrajšano, nižja je mreža, žoga je neprimerno lažja, na igrišču pa lahko igra le trojica. Iz leta v letu je pristop k takemu usmerjanju v odbojkarsko igro čedalje množičnejši in tako tudi letos opažamo v tržaški pokrajini večjo konkurenčnost in množičnejši pristop k tekmovanju. Prav gotovo je v Trstu leader takega tekmovanja ŠZ Sloga, ki je za letošnjo izvedbo prijavilo kar 17 ekip, kar pomeni, da je na tekmovanju nastopilo 80 miniodboj-karjev in odbojkaric tega društva. Z nekaj ekipami pa so tokrat od slovenskih društev nastopile tudi odbojkarice Brega in Sokola. Povedati moramo, da so se naši slovenski predstavniki zelo dobro odrezali, saj so se v vseh kategorijah prerinili v I finale. KOL Sokol A 2, IZIDI IZLOČILNIH Deklice (1971) Skupina A Sokol - Breg A 2:0, Breg -1:1, Breg A - Breg B 2:0. LESTVICA: Sokol 3, Breg Breg B 1. Skupina B Sloga A - Sloga Pinko Tomažič 2:0, Villa Carsia B - Sloga C 2:0, Sloga A - Sloga C 2:0, Villa Carsia B Sloga P. Tomažič 2:0, Sloga A -Villa Carsia B 2:0, Sloga P. Tomažič - Sloga C 2:0. LESTVICA: Sloga A 6, Villa Carsia B 4, Sloga Pinko Tomažič 2, Sloga C 0. Skupina C Villa Carsia A - Sloga D 2:0, Sloga B - Sloga Pinko Tomažič B 2:0, Sloga B - Sloga D 2:0, Villa Carsia A -Sloga P. Tomažič B 2:0, Sloga P. Tomažič B - Sloga D 2:0, Villa Carsia A - Sloga B 2:0. LESTVICA: Villa Carsia A 6. Sloga B 4. Sloga P. Tomažič B 2, Sloga D 0. V finale so se uvrstili: Sokol, Sloga A in Villa Carsia A. Dečki (1971) Sloga A - Villa Carsia 0:2, Sloga P. Tomažič - Sloga A 1:1, Villa Carsia - Sloga P. Tomažič 2:0. LESTVICA: Villa Carsia 4, Sloga P. Tomažič 1, Sloga A 0. V tej kategoriji je Villa Carsia tako osvojila naslov prvaka. Deklice (1970) Skupina A Altura - Bergamas A 0:2, Altura -Bergamas B 0:2, Bergamas A - Bergamas B 2:1. LESTVICA: Bergamas A 4, Bergamas B 2. Altura 0. Skupina B Breg Bergamas C 0:2, OMA -Breg 2:0, OMA - Bergamas C 2:1. LESTVICA: OMA 4, Bergamas C 2, Breg 0. Skupina C C. ol. De Tommasini B - Sloga D 2:0, Sloga B - Sloga E 2:0, C. ol. De Tommasini B - Sloga E 1:1, Sloga B -Sloga D 2:0, C. ol. De Tommasini B Sloga B 0:2, Sloga D - Sloga E 1:1. LESTVICA: Sloga B 6. C. ol. De Tommasini B 3, Sloga E 2, Sloga D 1. Skupina D C. ol. De Tommasini A - Sloga C 2:0, Sloga A - Sokol 2:0, C. ol. De Tommasini A - Sokol 2:0, Sloga A -C. ol. De Tommasini A 1:1, Sloga C -Sokol 2:0, Sloga A - Sloga C 1:1. LESTVICA: C. ol. De Tommasini A 5. Sloga A 4, Sloga C 3, Sokol 0. V finale so se uvrstili: Bergamas A, OMA, Sloga B in C. ol. De Tommasini A. Dečki (1970) Skupina A Sloga A - Sloga D 2:0, Sloga D -C. ol. De Tommasini B 2:0, Sloga A -C. ol. De Tommasini B 2:0. LESTVICA: Sloga A 4. Sloga D. Ž, C. ol. De Tommasini B 0. Skupina B Sloga B C. ol. De Tommasini A 2:0, Sloga C - C. ol. De Tommasini A 1:2. Sloga B - Sloga C 2:0. LESTVICA: Sloga B 4. C. ol. De Tommasini A 2. Sloga C 0. Skupina C NPT C O.C. Elisi 0:2. NPT - Altura 0:2. CO.C. Elisi Altura 2:0. LESTVICA: C.O.C. Elisi 4. Altura 2. NPT 0. V finale so se uvrstile ekipe Sloga A. Sloga B in C.O.C. Elisi. Vse tekme finalnega boja bodo danes popoldne •' openski telovadnici nižje srednje šole s pričetkom ob 14.30. V vseh kategorijah imajo naši slovenski predstavniki lepe možnosti, da se prebijejo do naslova. Še najbolj zanimivo bo v moški konkurenci, sej se bo zmagovalec uvrstil v vsedržavni finale, ki bo letos v začetku julija v mestu Spoleto. (INKA) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tol. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Noročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podietia mesečno 120.00. letno 120o!co! Poetnl tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADII — DZS 61000 Liubliono Gradišče 10/11. nod.. telefon 223023 Oglas) Ob delavnikih: tigovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 miri) 32.400 lir. Finančni 1.IGO. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v sirim l stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku on upravi v Italiji pri SPI. iz vseh druaih dpžel 2. junija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izd«?«| in tiska f IZ7T I Trat Čl«n italijanske Zvere časopisnih Založnikov FIEG PRED SESTANKOM NAJBOLJ INDUSTRIALIZIRANIH DRŽAV STRATEGIJA SCHMIDTOVE VLADE ZA SVETOVNI GOSPODARSKI VRH Zahod še pred nobenim srečanjem na vrhu ni bil tako neenoten (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — »še nikoli ni bil Zahod pred kakšnim srečanjem na vrhu tako neenoten, kot je pred sestankom v Versaillesu*, je eden izmed vodilnih nadregionalnih časopisov strnil zahodnonemški pogled na gospodarske strategije sedmih najbolj industrializiranih kapitalističnih dr žav Samo še dve skupni točki je našel komentator-: ko gre za obrestne stopnje so vsi proti Združenim državam Amerike in ko gre za svetovno trgovino so vsi proti Ja ponski. Redna srečanja sedmih najmočnejših držav Zahoda, ki naj bi po zamisli prvega sestanka v Ram bouilletu pred osmimi leti povezovala posamezne nacionalne koristi v mogočno vodilno linijo in tako nesporno obvladovala tokove v med narodnem gospodarstvu, so postala bolj ali manj slovesna priložnost za poudarjanje politične volje o enot nosti. Posamezne gospodarske strategije so. z britanskim in ameriškim »monetarizmom* na eni ter francoskim vzpodbujanjem splošne potrošnje na drugi strani precej bolj medsebojno oddaljene, kot so bile pred osmimi leti in tudi prepričanje o vsemogočnosti »velikih sedmih* se je umaknilo realistični prečenj položaja. V Bonnu uradno pravijo, da »gospodarski vrhi v preteklosti sicer niso kaj prida koristili, škodili pa tudi niso* in se v tem okviru tudi pripravljajo na pogajanja v ne pre več bojevitem tonu. Taktika je priporočljiva odkar so tudi iz Washing-tona dali vedeti, da jim v tem trenutku nikakor ne prija soočenje z zavezniki in zato, ker si tudi od ostrejšega nastopa proti ameriški finančni politiki visokih obresti ne obetajo uspeha. V bilateralnih stikih so ameriški predstavniki dali dovolj vedeti, da bodo ostali pri dosedanji »vzhodne trgovine* na okoli pet odstotkih celotne menjave z inozemstvom Deloma bi se utegnila stališča zbližati na vprašanju tako imenovane skupne kreditne strategije zahoda, ki je očitno izid najnovejšega ameriškega načrta o »izčrpavanju* Sovjetske zveze na gospodarskem področju. Bonska vlada sama ne daje kreditov pod ugodnejšimi politiki, ki v mednarodnem merilu pogoji, kar Reaganov koncept mimogrede opravlja tudi funkcijo o-mejevanja kreditiranja vzhodnih socialističnih držav. Kancler Schmidt namerava strategijo združiti zlasti v dveh točkah: obuditi želi odgovornost sedmih državnikov za skupno politiko zmanjševanja brezposelnosti in vzpodbujanja industrijske rasti, hkrati pa o-pozoriti na škodljive posledice naraščajočega protekcionizma v svetovni trgovini, dokaj odločno namerava bonski kancler vztrajati tudi prj dosedanji trgovinski politiki do Vzhoda in se upreti pritiskom iz VVashingtona, kar zadeva uvajanje tako imenovanih »sankcij* proti Sovjetski zvezi, Zahodnonemško stališče s tem v zvezi je. da so gospodarski odnosi s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi državami postali del strategije popuščanja napetosti, ki je zlasti v razmerju med dvema nemškima državama prinesla na območje srednje Evrope znatno olajšanje. V nasprotju z ameriškimi trditvami o domnevni naraščajoči odvisnosti zahodnonem.škega gospodarstva od sovjetske trgovine, navajajo v Bonnu podatke o stagnaciji MED VČERAJŠNJO RAZPRAVO NA PROCESU MORO Neobičajno pričevanje teroristke Petritole Brigadistom se je pridružila iz ljubezni - Njena vloga je bila obrobna in je sedaj na začasni svobodi RIM — Podobno kot dan prej Norma Adriani, ki pa se je samo »točila* od rdečih brigad, ne da bi se »kesala*, je tudi Ave Maria Pe-tricola na včerajšnji razpravi pro česa Muro priznala, da je v rdeče brigade vstopila iz ljubezni do nekega terorista. To pa ni bil edini razlog, da se je priključila teroristom. saj .je bila prepričana v upravičenost oboroženega boja. Kat kmalu pa ji je tudi to prepričanje splahnelo, da je že iskala načine, kako bi se povlekla iz zanke, v ka tero je rama zašla. Vsekakor pa je njen položaj na procesu Moro Dopolnoma različen od drugih obtožencev Po aretaciji je namreč preiskovalcem takoj brez zavlačanja povedala vse. kar .ji .je bilo znano. Resnici na ljubo, bore malo. saj ni sodelovala v no beni pomembnejši teroristični akciji. njena vloga v rdečih brigadah pa .je bila obrobnega pomena. Prav zaradi tega in šibkega zdravja so jo kaj kmalu izpustili na začasno prostost. Setla.i živi pod lažnim imenom ob stalni policijski zaščiti, da ne bi postala tarča kakega ka zenskega napada. Ave Maria Petrieola je torej po vsem svojevrstna »skesana* tero ristka. ki ni povsem prepiičala sod nikov, ki so bili sedaj priča Čisto drugačnim izpovedim. Že sama nje na govorica: običajna i> »govor na italijanščina / narečnimi pri mesmi in ne psevdorevolucionarm žargon ostalih obtožencev, ie hote ali nehote dokazoval, da jo je skup naključij dovedel v ideče brigade, kjer pa se ni popolnoma vživela. Navsezadnje so jo rdeče brigade pred dvema letoma »zamrznile*, ko so ugotovile, da bi bilo lahko njeno ime znano preiskovalcem. Kot rečeno, ni sodnikom povedala do sti. Navedla ie. da je najemala na svoje ime stanovanja . za rdeče brigade, da je skrbela za nakup živeža, da je bila neke vrste «te roristična hišna*, ki so jo k sre či aretirali, preden bi zagrešila ka ko huiše de'an>e. Pretrgala ie tudi s svojim bivšim fantom Giuliom Cacciottiiem. ki sedi sedaj v klet ki »neomajnih*. RIM - Bivši sindikalist UIL Luigi Scricciolo, ki so ga obtožili da .je rdeči brigadist, je iz zapora poslal pismo generalnemu tajniku CGIL Lami. v, katerem trdi, da so ga skupai z ženo aretirali na uudla-gi pričevanj »morilca, katerega beseda več velja sol njegova*. Potem ko navaja tragedijo nedolžnega v zaporu, poziva Lamo. naj se zanj zavzame, saj »njegova krivična aretacija meče slabo luč na ves sindikat.* Srečanje jugoslovanskih in italijanskih carinikov BEOGRAD — Na temelju sporazuma o vzajemni administrativni pomoči pri odkrivanju in prepre- čevanju earinskili prekrškov med Jugoslavijo in Italijo, ki so ga podpisali leta 1905, so na včerajšnjem 15. sestanku direktorjev carinskih služb obeh držav proučili vprašanja sodelovanja uprav carin sosednjih držav, kot tudi njihovih območnih earinskili organov vzdolž jugoslovansko italijanske meje. Posebej so proučili to sodelovanje pri preprečevanju in odkrivanju kršenja carinskih predpisov, predvsem tihotapljenja mamil, orožja in eksploziva, cigaret in blaga široke porabe (dd) sebno napada in se bo zato v Versaillesu brez težav zavzela, da bi določila zahodnih državo večjih o brestnih stopnjah za Sovjetsko zve zo in druge države (OECD konsenz) poostrili. Kar zadeva zavarovanje izvoza v okviru državne kreditne ustanove Hermes, bonska vlada ne pripravlja nobenih sprememb in ga namerava zagovarjati s trditvijo, da se mu v «vzhodni trgovini* ni mogoče odre či. Če države ne bi mogle več dati varščine za kredite v mednarodnem gospodarstvu, potem bi bil to praktični konec trgovine s trajnimi industrijskimi dobrinami. Bonska vlada razlaga varščine v okviru Hermesa kot obliko izvoznega vzpodbujanja, ki je običajen tudi v ostali svetovni trgovini. Pogodbo o dobavah sibirskega plina šteje navsezadnje vlada za »perfektno*, čeprav je ameriški predsednik vprašanje znova sprožil. Videti je še vedno, da želi ameriška vlada zadržati ali onemogočiti gradnjo plinovoda s prepovedjo izvoza ameriške tehnologije, ki jo uporabljajo evropski proizvajalci. MOJCA DRČAR - MURKO Predstavitev zbirk Pavla Merkuja ŠPETER — Nekoliko neobičajna a zato tembolj zanimiva ie bila predstavitev zbirke tržaškega skla datel.ja Pavleta Merkuja »Ljudske pesmi Slovencev v Italiji*, ki jo je v četrtek, 27. maja, zvečer organiziral v Špetru tamkajšnji pevski zbor »Pod lipo*. Neobičajna zato, ker se je pevovodja Nino Spe cogna odločil, da zbirko predstavi predvsem s pomočjo strokovne ana liže dveh pesmi in da se pri tem posluži izvajanj svojega zbora. Tako se je predstavitev spremenila v pravcato glasbeno lekcijo, kjer so prisotni lahko sledili funkciji posa meznih glasov in prijemom, ki se jih je skladatelj ooslužil pri svo jem delu. Strokovnost pristopa ni presene tila le občinstva, temveč tudi sa mega skladatelja, ki se je z laskavimi besedami zahvalil orga nizatorjem in tudi sam orisal načela. ki so ga vodila pri ustvarjanju na osnovi ljudskih motivov. V KOSTANJAH NA KOROŠKEM Po 50 letih spet Drabosnjako v Pasijon CELOVEC — Od blizu in daleč so se v soboto in nedeljo zgrnili ljudje na Kostanje, kjer je domače društvo po petdesetih letih spet uprizorilo «Pasijon» Andreja šušterja -Drabosnjaka. »Pasijon*, svetopisemska zgodba v domačem kostanjskem narečju, je nastala leta 1818. Domačini so jo nato v presledkih kakih štirih ali petih let igrali več kot sto let na posebnem odru pri Zvanu v Črez-polju, kjer je stal poseben skedenj z odprtim .gumnom. Zadnje predstave pasijona na Kostanjah so bile v postnem času 1932 in 1933. «Pasijon» je ena od šestih Dra-bosnjakovih svetopisemskih iger, ki jili je po svoje prikrojil za koroške razmere, vendar so ohranjene le tri: Pastirska ali božična igra, Igra o izgubljenem sinu in Pasijon, katerega celotni naslov se glasi »Komedija od celiga grenkiga terpljenja ino smerii Jezusa Kristusa na.šiga Go-spuda*. S svojimi igrami spada Andrej Šuster - Drabosnjak, (1768-1825), ta koroški bukovnik in ljudski dramatik. z Antonom Linhartom med začetnike slovenske dramatike. Poleg iger je prirejal in prevajal v slovenščino vse, kar je ljudstvo zanimalo. Svojim rojakom je posredoval več priljubljenih ljudskih knjižic, vmes pa je koval še svoje «rajme», ki so jih med ljudstvom širili predvsem v rokopisih. Nekaj jih je bilo tudi tiskanih, med njimi socialno kritični «Svovenji OBAC» in zbirka šegavih parodij in satiričnih pesmi. Kostanjčani svojega načrta po petdesetih letih sicer niso zmogli več sami. sposodili so si nekaj igralcev od sosednih društev, vendar pa je zamisel čisto njihova. Igro so igrali po starem izročilu, po izvirnem Dra-bosn jakovem besedilu, vendar s sodobnimi gledališkimi prijemi, ki jih je na Kostanje prinesel ljubljanski režiser Igor Košir. Na nekdanjem farovskem skednju v Zgornji vasi pri Kostanjih so kostanjski prosve-taši v dveh predstavah v soboto in nedeljo pokazali, da so tudi danes še ko.s Drabosnjaku in da na Kostanjah, ki je za marsikoga na Koroškem že kar nemški kraj, še živi domače slovensko kulturno izročilo. (Sindok) Tal ubil karabinjerja in zbežal iz pripora CAMPOBASSC — Včeraj pred zoro je na karabinjerski postaji v vasi Lucito pri Campobassu tat ubil nekega karabinjerskega podčastnika. Po prvih ugotovitvah je ponoči karabinjerska izvidnica zalotila štiri sumljive osebe, ki so skušale vdreti v neko trgovino. Od četverice jim je uspelo prijeti samo enega, ki so ga nemudoma odpeljali na karabinjersko postajo Z njun je ostal podčastnik Giovan-ni Pepe. ostali karabinjerji pa so se podali za ubeglimi. ki so jih čez nekoliko časa tudi prijeli. Ko se je izvidnica vrnila v vojašnico, je odkrila podčastnikovo truplo, o ne znancu, ki so ga bili malo prej prejeli, pa ni bilo sledu. NOVOSTI PRI ALFA ROMEU Poslej alfasud s petero vrati in v različici «zlata detelja» Učinkovitejša zaščita proti rjavenju karoserije tiniHiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiMmiMiiiiiiiiiiniiiiiiiirniiuiiiiiMHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiilililinMiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiluB n BENEŠKI DNEVNIK V Špetru 3. mednarodni ex tempore namenjen «podobam Nadiških dolin» Ugledna žirija bo ocenila najboljše slike - Rok izročanja del • Oddelek za najmlajše umetnike ŠPETER SLOVENOV - Združenje beneških umetnikov bč uod pokroviteljstvom špetrske občine priredilo 3. mednarodni slikarski ex tempore na temo »Podobe Nadi ških dolin*. Prireditve se bodo, kot ze lani, udeležili umetniki iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Najbolj zani mivim delom, ki jih bo izbrala ugledna žirija, ki jo bodo sestav ljali slikarji Aldo Colo, Guido Ta vagnacco in Klavdij Palčič, kritik Milko Rener. časnikarka Pi-nuccia Politi in profesor Paolo Pe Protiameriški atentat v ZRN Včeraj je prišlo v Zahodni Nemčiji do vrste atentatov na številne ameriške vojaške objekte. Ranjen ni bi) nihče, materialna škoda pa znaša približno 40 milijonov lir. Med napadenimi objekti je tudi generalni štab 5. armadnega korpusa v Frankfurtu (na sliki). Atentate povezu jejo s protestnimi akcijami proti bližnjemu obisku predsednika Reagana v Zahodni Nemčiji (Telefoto AP) • IIIIII MIIIIMIMtllllllllHItllllMiaiMllll MHMilllllillllltfllllllillllHllfflllJlllfllHlllllllllllllltl>IMI|MltlllllllllflHllllll||t||||IJllllimitllMIIIMII|llllll«l||llllllllllllllllllll ■J: PRIMORSKE VESTI V boj proti hrupnim motorjem PIRAN — Ko so pred dnevi najodgovornejši turistični delavci iz piranske občine govorili o pripravah na sezono so veliko pozornost posvetili tudi varnosti in zatiranju kriminala, ki se skladno s povečanjem števila začasnega prebivalstva ponavadi podvoji, pa tudi potroji. Ob tej točki dnevnega reda je direktor hotela Palače Bogdan Va lentin vprašal, kako bi lahko miličniki vsaj v poz nih urah preprečili hrupno in rezko divjanje z mo torji po portoroških prometnicah, ki turistom ce fra.jo živce. Prav v poznih urah (po 23. uri) si namreč predvsem mladi dajejo duška in navijajo svoja regljajoča prevozna sredstva. Motorna kolesa so nič kolikokrat še glasnejša, ker jim mlajši vozni ki poberejo dušilce, da motorji nekoliko bolje povlečejo. Med polnočjo in tretjo uro zjutraj pa glas takih motorjev še kako odmeva po turističnem kraju in razumljivo moti vse tiste z rahlejšim spancem. Miličniki »o skorajda nemočni. Večkrat sicer zaustavijo take motoriste, jih kaznujejo, če se vozijo brez dušilca, vendar to ne zaleže veliko. Glasnih motorjev je zmeraj dovolj — to pa zato, ker se z njimi mladi pripeljejo v diskoteke prav tistih hotelov, ki jih potem hrup ponoči najbolj moti. Vodilni turistični delavci iz občine so zatem predlagali, da bi sprejeli v občini tak odlok, ki bi vsaj med 24. in 3. uro zjutraj prepovedal glasnim motorjem vožnjo po portoroških cestah. Nihče od prisotnih pa ni vedel povedati, ali bi bil tak odlok v občini sploh možen. Prav gotovo bi se motoristi pritožili in bi trdili, da denarja za lihe avtomobile in tihe motorje nimajo, da so pač poceni motorji tudi glasni. . . pravico do vožnje s temi cenejšimi prevoznimi sredstvi pa menda le imajo. Pa bi odlok obvaroval miru željne počit- nikarje? O tem bodo v občini morali še dobro razmisliti. BORIS ŠULIGOJ tricig, bodo izročili priznanja in sicer trofeje, pokale, plakete, kolajne. Avtorjem treh prvouvrščenih u metnin bodo podelili posebne na grade, vsem ostalim udeležencem pa potrdilo o udeležbi. / Posebni oddelek ex-tempore bo do namenili mladim obiskovalcem vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. Za njih bodo prireditelji organizirali ločeno razstavo, poskrblje no pa bo tudi. da vsi dobijo prizna n.ia in potrdila o udeležbi. Žigosanje platen bo v -»Beneški galeriji* v Špetru Slovenov od 8. do 12. in 16. do 20 ure v so boto in nedeljo 12. in 13. ter 19. in 20. junija. Slike bo treba izro čiti' v istih dnevih ob istih urah oziroma pred 20. uro 20. junija 1982. Nagrajevanje naiboljših del, ki si jih bo moč na kolektivni razstavi ogledati do 11. .junija, bo v nede- ljo 26. junija ob 17. uri v «Bene.škj galeriji* ob prisotnosti deželnih, po krajinskih in občinskih oblasti ZLATARNA UR ARNA «Svizzera» di A Soroce DOXA TriS' Ulica S Spiridione Tel 60-252 MILAN — Alfasud sodi še vedno med tiste modele srednjega razreda, ki imajo največ uspeha med italijanskimi avtomobilisti, vendar je tovarna imela vedno dokajšnje težave s proizvodnjo, tako da so se odjemalci zadnje čase bližali z dokajšnjo previdnostjo modelom južne podružnice milanske tovarne. Temu je vsekakor botrovalo tudi dejstvo, da je bila karoserija alfasud vse prej kot odporna proti rji, kot ve marsikateri lastnik. No, da bi model spet postal privlačnejši, so v Pomiglianu d'Arco začeli izdelovati različico s petimi vrati. Po petih vratih, izhaja namreč iz ankete, ki šo jo izvedli med odjemalci, je veliko popraše-vanjc. Poleg tega so vsi modeli Alfa Romeo, tako tisti, ki jih izdelujejo v Milanu, kot oni, ki jih delajo v Pomigliano d’Arco, sedaj zelo dobro zaščiten proti rjavenju. Te dni so predstavili tudi alfasud «quadrifoglio oro*. se pravi »zlata detelja*, ki je najpopolnejši in najmočnejši model serije alfasud. Ima 1.490-kubični motor, ki razvije kar 95 KM pri 5.800 obratih v minuti in požene vozilo do največje hitrosti 175 km na uro, pri tem pa ni niti pretirano požrešen, saj porabi po tovarniških podatkih le 6,6 litra goriva za 100 km pri stalni hitrosti 90 km na uro, 8,2 litra pri hitrosti 120 km na uro v tipizirani mestni vožnji pa 10,6 litra. ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO alfetta 2000 77, alfetta 1800 77, 76, alfa 1750 71, giu-lietta 1600 79, 78. alfa sud Sprint veloce 1500 80, 79, alfasud 1300 81, alfasud Tl 1200 1975, alfasud 1300 79, alfasud 5m 1200 77, FIAT supermirafiori 1300 80, 131 mirafiori 77, 75 ritmo 105 TC 81, ritmo 65 CL 79, 125 spe-cial 71, 127 Top 79. TALBOT Solara 1600 SX 81, Talbot Sun-beam GLS 1300 81, AUTOBIAN-CHI A 112 abarth 81, RENAULT 5 alpine 81, VOLVO 244 DL 77. MERCEDES Benz 220 80, MOTO HONDA caston 650 82 km 180. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3-ME-SEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!!! TRG GARIBALDI 9 Telef. (040) • 763420 TRST AUTOSPUIM VELIKA IZBIRA: ::: prevlek te p ih o v i« slamnatih podlog in nosilcev ih senčnikov FILTRA ■ VEDO in nadomestnih delov vseh vrst avtomobilov. BDZ30 crgič PADRICE — TRST — TEL. 226161 ♦ KAROSERIJA ♦ MEHANIČNA DELAVNICA ♦ CESTNA POMOČ Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA L’ASSICURATRICE ITALIANA AGENCIJA TRST Ul. Diaz 15 Tel. 730-011 PT“v I ivfe Ir CARROZZERIA Lastnik Francesco Lionetti & C. CESTNA POMOČ IN MEHANIČNA DELAVNICA POPRAVILA NA KAROSERIJAH TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV Ul. Caboto 23 — Trst Telefon 040/829-885 • avtoelektrični servis • barvanje • naravnava karoserije na «car bench* • toplo čiščenje avtomobilov in večjih prevoznih sredstev • servis proti rji »Dinitrol & Waxoyl» • popravila izpušnih cevi AVT0Š01A DARIO Dario Bortuzzo TRST — UL. BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657 • Avtomobilisti: pazite kdaj vam zapade vozniško dovoljenje • Zdravniški pregledi v našem sedežu • Hitri in dopolnilni tečaji • Avtomobilske pratike □ □ a JADRALNA SOLA «NAUTICLUB» • Tehnični In administrativni servis • Pratike za registracijo plovil • Dovoljenja za upravljanje jadrnic in motornih čolnov • DOPOLNILNI TEČAJI