OVENEC Političen list za slovenski narod. ® Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: * Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. 1 Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlcljaj v ,.Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je ▼ SemenlBklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 tiri pepoldne. Štev. 213. V Ljubljani, v torek 17. septembra 1895. j Letni 1* XXIII. Novo ministerstvo. Imena novih ministrov, katera smo zadnjič omenili, bodo vendar le prava. Vsi listi jih namreč objavljajo in oficijozni listi, ki so do sedaj vedno pisali, da so vsa taka poročila neutemeljena ali vsaj prezgodnja, sedaj o tem molče. Grof Badeni si je poleg predsedništva v ministerskem svetu pridržal tudi posel ministra notranjih stvarij. Grof Badeni je poljski plemič, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi poljskega žlahčica. Da si misli Badeni prihraniti tudi notranje ministerstvo, to kaže, da hoče imeti v kabinetu prvo in odločilno besedo. Nam Badeni na tem mestu ni simpatičen, ker je že v Galiciji pokazal, kako on zna delati javno mnenje in — volitve. Bavno sedaj nam dohajajo iz Galicije v tem oziru jako poučljiva sporočila. Naj sodi kedo kakorkoli o galiških razmerah, to je gotovo, da imajo poljski plemiči prevelik vpliv v deželi in premalo skrbi in ljubezni za deželo in vzlasti za blagostanje nižjih stanov. Dokaz temu je gmotna nadvlada Židov, ki imajo gališko ljudstvo vklenjeno v svojih krem-pljih in ki na skrivaj že tudi vladajo po zadolženih gradičih poljskih plemičev. Grofu Gleispachu je kot strokovnjaku odločeno pravosodno ministerstvo in baronu Glanzu trgovsko. V političnem življenju sta ta dva moža novinca. Kot naučnega ministra pa imamo zopet srečati barona Gautscha, ki je nam Slovencem tak prijatelj, da bi nanj kar najraje pozabili, ko bi mogli. Ako je bil že tedaj, ko se je vlada opirala na desnico in posebe na slovenske poslance, ta mož tako neprijazen nam Slovencem, bati se je sedaj še slabšega, ker bo imel proste roke. Češko plemstvo bode imelo kot svojega zastopnika grofa Ledeburja kot poljedelskega ministra. Mož je baje še mlad, jako nadarjen ter je za spravo mej Čehi in Nemci. Vitez Bilinski bo kot finančni minister poskušal svojo srečo, želeti bi bilo, da v toliko z vspehom, kakor nekdaj njegov sorojak vitez Dunajevski. Kar znači bodoče ministerstvo, je to, da se grof Badeni ni razgovarjal o sestavi ministerstva z nobenim vodjem kake parlamentarne stranke. Ministerstvo bo torej poslovno in ne parlamentarno. Ako je to trdna podlaga za daljši obstanek ministerstva, o tem jako dvomimo, ker dokler imamo ustavo, treba se je vsaj že iz uljudnosti ozirati nanjo, če tudi se v dejanju čestokrat prezira. Iz vseh teh poskusov o sestavi nove vlade pa se vidi, da mnogi politiki nimajo nobenega smisla za sedanje razmere in potrebe ter menijo, da se javno mnenje še vedno dela brez ljudstva, kakor se je delalo nekdaj. Organizovani narodi bodo slepim mogotcem odprli oči, da ni temu ni več tako. Črne bukve kmečkega stanu. 15. Slovaneka organizacija. a) Jugoslovanske zadruge. (Dalje.) Podobno hirajo zadruge tudi drugod po slovanskem jugu. V Dalmaciji je beneška vlada zelo pametno ohranila in podpirala slovansko rodbinsko organizacijo. Ž njeno pomočjo si je tudi vredila stalno brambovsko četo proti Turkom. Leta 1809 so prihrumeli Francozi v dalmatinske kraje in so seveda takoj uvedli Napoleonov zakonik ž njegovim pogubnim dednim pravom; samo v banski-karlovški vojaški granici in na Hrvatskem do Save je francoska vlada pustila zadružno življenje. Francozi so jo morali kmalu pobrati, a njihov škodljivi vpliv je ostal. Zadruge ni nobeden branil in zato so propadale. Mnogo družin je parceliralo svoja posestva in si jih mej seboj razdelilo; nekatere so ostale v nekaki vzajemnosti zavoljo revščine, ker si niso mogle zi- dati lastnih hiš. Parcele so marsikje tako ozke, da mora kosec na sosodnem svetu stati, če hoče svoj kos travnika pokositi. Pravijo celo, da ima jedna oljka po več gospodarjev in da so celo podstrešni tramovi pri nekaterih hišah razdeljeni. Umevno je, da so taki »posestniki« ne morejo dolgo ohraniti. Špekulantom, trgovcem po mestih itd. prodajajo radi svoja posestva in jim potem služijo kot »coloni« — najemniki. Da pa živi še stari slovanski duh v dalmatinskem ljudstvu, nam priča to, da ti najemniki navadno žive v zadrugah, s katerih lastnic jih je prepodila novo dobe brezbrižnost za pogoje kmečkega blagostanja. V Črni gori žive še gospodarske zadruge. Ta stari običaj je junaškemu, a ubožnemu črnogorskemu rodu najboljši »državljanski zakon, njegova država, v vseh srca zapisano sveto pismo za ta svet, kot je evangelij za drugi. Le v tem svetišču rodbinsko vzajemnosti je moglo najti pod turškim jarmom vzdihujoče krščansko - slovansko ljudstvo junaštvo za vztrajnost, rešitev pred obupom. Le tu se je moglo bolij skrčeno srce olajšati s solznimi potoki, ker tukaj na svetem žrtveniku celega sorodovin-stva se je umevala in sočutovala vsaka bolečina; zato ni ostalo njeno zelo v rani. Narod je trpel in še trpi, a nikedar ni obupal na svoji rešitvi in Bog ga bo potolaži 1.*) V Srbiji je zmedeno, po drugih evropskih državah posneto zakonodavstvo zabilo prvi klin mej zadružno življenje. Poseben oddelek (§§ 507 do 529) državljanskega zakonika govori o zadru- *) Utiešenovič, o. c. str. 45. i Brezbožne sile. (Dalje.) Kdor premisli kake posledice se dajo izvajati iz take »vere", razumel bo besede Proudhonove, katere se v novejšem času večkrat navajajo. Proud-h o n se imenuje v zgodovini modroslovja in soci-jalne demokracije. Prva ga šteje med one francoske prosvetljence, kateri so najdoslednejše izveli proti-katoliški nauk o Bogu, druga ga slavi kot duhovitega pospeševateija socijalističnih idej. Ravno zato navedemo tukaj njegove besede, katere se sedaj govore v ložah pri slovesnih sejah »areopaga", dasi se nam trese pero ob tako groznem bogokletju: »Adonai, prokleti Bog! Prva dolžnost vsakega pametnega in slobodnega človeka je, da te izžene iz spomina in iz vesti; ker ti si nam po svojem bistvu sovražen, mi nimamo od tvoje vlade nobene koristi. Tudi brez tebe pridemo do znanosti, do sreče, družabnega življenja. Vsak napredek, katerega storimo mi, je zmaga nad Bogom. Nikdo naj več ne reče, da so tvoja pota nam skritaj Ker tvoja pota smo mi spoznali, mi smo v njih videli s krvjo pisane dokaze tvoje slabosti in hudobije. Naša pamet, dolgo ponižana, dviguje se k neskončnosti; kmalu bomo vse spoznali, kar je bilo skrito naši neskuše-nosti; vedno bolj bomo nehavali kovati svojo nesrečo ; z znanostjo, katero si pridobivamo, s prostostjo, katero si popolnujemo, se bomo očistili in oplemenitili ; Tebi bomo jednaki I — S kako pravico nam moreš reči: »Bodite sveti, ker sem svet jaz ?" Lažnik, ti kličemo, neumni bog, tvoje vlade je konec; išči si zanaprej žrtev med štirinožci! — Večni oče, Adonai, Jehova, ali kakorkoli ti je ime, spoznali smo te ; bil si, boš in si sedaj zavidni trinog človekov! — Kličemo ti le: Zakaj nas varaš? Zakaj si s svojim molkom v nas povzročil samoljubje ? Zakaj si z idejami, vedno si nasprotujočimi, katere si položil v naš razum, podvrgel nas mukam splošnega dvoma? Mukam dvoma o resnici, o pravici, o vesti, o slo-bodi, o tebi samem, o Bog? Zakaj si nas prisilil, da se moramo bojevati proti tebi ? — To si delal od začetka do zdaj, Adonai, »za našo srečo in v svojo čast" ; tako si mislil na nas od začetka, tako nas vladaš; to je bil kruh, z mesem s krvjo in s solzami, s katerimi si nas živel. — Ti si prokleti, kateri nas vedno preganja, ti si pravi satan ! A sedaj si pahnjen s prestola. Tvoja moč je uničena. Tvoje ime, katero je bilo tako dolgo beseda učenja-kova, sankcija sodnikova, moč kraljeva, upanje siro- t makovo, pribežališče skesanega grešnika, to neizrekljivo ime bo odslej ljudem v zaničevanje in v klet-vino ; pljuvali bodo v to ime ! Ker Bog je neumnost in strahopetnost; Bog je hinavščina in laž ; Bog je trinoštvo in beda; Bog je zlo (Dieu est le mal)! — Dokler človeštvo kleči pred tvojim oltarjem, bo zdihovalo, podjarmljeno od kraljev in duhovnikov; dokler še kak človek sprejme od drugega prisego v tvojem prokle-tem imenu, sezidana bo človeška družba na lažnjivi prisegi; miru in ljubezni ne bo med ljudmi. — Bog, odstrani se I Ker odslej smo ozdravljeni od strahu in smo se spametovali. In sedaj prisegamo z roko, dvignjeno proti nebu, da si ti rabelj naše pameti in strašilo naše vesti!" Ko sem prvič naletel na te strašne besede v zgodovini modroslovja, nisem verjel lastnim očem, da more take besede zapisati človeška roka. Se bolj sem se čudil, ko sem slišal od socijalistične strani Proudhona proslavljati kot dobrotnika človeštva. Ko sem ga pa našel tudi med tripičnimi brati, pojasnilo se mi je vse. Daleč se lahko spozabi človek, a da bi popolnoma zatajil svojo naravo, katera je prisiljena častiti v Bogu izvor vsega dobrega, to more le, če je njegovo srce sedež satanov. Tako popolnoma v oblast hudobnega duha priti more človek le v prosto- gah, a tako neumno sestavljenega zakona ni lahko dobiti, kakor je ta. § 508 pravi n. pr.: »Nič zadružnega promoženja ni posamnikova, marveč skupna last.« § 515 pa govori: »Vsak zadružnik se sme zadolževati samo na svoj delež.« § 521: »Vsak zadružnik, ki ima potrebne osebne lastnosti, sme delati oporoko o svojem deležu.« In § 527 govori celo o dednem pravu v zadrugah, rekoč: »O pododovanju in o delitvi v zadrugah veljajo splošna določila o podedovanju in delitvi.« — Protislovja v tem zakonu so tako jasna, da nam ni treba o tem več govoriti. Srbska vlada je ta protislovja še povečala. Leta 1855 je izdala n. pr. odlok, da se mora samo nravno vplivati, da se preveč ne razdeli zadružno premoženje. Seveda — znanstveni pravni nazori so uničili po običajih vrejene pravne razmere. Spominjamo se tu laškega pregovora, ki pravi: »II buos senso e morto affatto ; la szienza la sua figliuola 1'uccise, per veder, come e fatto« — »Zdravi domači razum je popolnoma mrtev; veda, njegova hčerka, ga je ubila, da bi izpoznala, kako je narejen«. Avstrijski in srbski pravniki so sklepali neko novo kopito, po katerem naj bi se določevalo srbsko pravno življenje. Najpreje je rimsko pravo-slovje uničilo germanske pravne ustanove in potem se je kot zapadna omika selilo proti slovanskemu vzhodu. Kar je bil v rimskem pravu co-lonno-najemnik, to je bil po načelih teh mož — kmet, kar je bila rimska sužnost, to se je sodilo o tlačanih in grajščinskih podložnikih; skupno premoženje se je razmotravalo po nazorih rimskega prava kot »condominium — solast«, fn to je razrilo v vsi Evropi pravne razmere. Iz teh nazorov se je razvilo zakonodavstvo, ki je bilo naravnost samosilno in je kot tako samo po sebi izpodkopavalo natorno pravno čuvstvo in gojilo — revolucijskega duha. Neki novodobnik se je pred leti razgovarjal z nekim srbskim veljakom in mu dejal, da Srbija ne more napredovati brez slovstva. Na to mu je odgovoril Srb: »A šta su vaše knjige, ta od knjiga, starija je glava.') — Ta beseda je vredna premisleka. Dasi so se v Srbiji zadruge tako rekčč razdrle, vendar se je za kmeta poskrbelo na drug način. Leta 1873 se je prenaredil sodnega zakona § 471. Po tem zakonu se ne sme prodati kmetu na prisilni dražbi jeden plug, jeden voz, dva vola ali par konj, jedna hiša, jedna sekira, jeden kramp, jedna kosa in toliko živeža, kolikor ga je treba do novine njemu, njegovi družini in njegovi živini, in pet oralov zemlje, naj si je neobdelana, ali gozd, ali vrt, ali vinograd. Ravno tako se ne sme prodati na prisilni dražbi hiša z gospodarskim poslopjem in jednim oralom polja.") Poleg zakonodavstva in liberalnih načel pa ne smemo zamolčati še jednega pogubnega sovražnika našim jugoslovanskim zadrugam. Ta je — veleposestvo. Vlastelini so hoteli vedno ohranjati zadruge pod svojim vplivom in zato so z *) J. Belee: Kmetom v pomoč, o. c. str. 102. **) Utiešenovič, o. c. str. 52. zidarstvu, katero je pravo kraljestvo satanovo na zemlji, kar bo naslednje še bolj pojasnilo. Eako se zvija bogokletnež v duševnih mukah, kako s silo taji, kar mu samo prihaja vedno na misel, kako v naslednjem stavku trdi to, kar je prej zavračal, kako se obupno bori s tem, o čemer trdi, da ni, tega menda noben vzgled tako ne pojasnjuje, kakor navedene kletvine. (Dalje sledi.) Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. Črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle. (Dalje.) Težka je bila ta pot proti domu. Drugi se žalosti, ko se od doma poslavljajo, Lenart se pa žalosti, ko prihaja domov. Starišem je napravil dvojno sramoto, zato jo je pa tudi tako žalostno mahal doli na Lužo in potem dalje čez vasi hrvaških 2um-berčanov. Nebo se je pričelo vedno bolj oblačiti, doli od samotnih Žumberških hribov valili so se temni oblaki in čula se glasna grmljavina, a tudi prve debele kaplje počele so že padati, preje nego je Lenart stopil vedrit v neko žumberško hišo ob cesti. Zbralo se je ondi še več ljudi, ker jih je nevihta pregnala s polja in pripovedovanja je bilo vsemi silami delovali na to, da so bili za gospodarje izbrani samo taki, ki so jih brezpogojno ubogali. Sebičnost in vladoželjnost je tudi v tem slučaju zamorila čuvstvo za splošne koristi. (Dalje stfdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 17. septembra. Občinske volitve na Dunaju. Danes so se pričele občinske volitve za dunajsko mesto. Odkar Dunaj stoji, ni bilo še take volilne borbe, kakor se vrši te dni, pa tudi nikoli se ni šlo za tako važno vprašanje, kakor sedaj, namreč, ali bodo zmagali na Dunaju kristijani ali židovski liberalci. Že mesece se je vprizarjala silna agitacija od obeh stanij. Kristijani dunajski gredo v boj polni zavesti, da se bor6 za pravično stvar, židovski liberalci pa se oklepajo z vsemi silami zadnjih bilk, da bi obdržali kapitalistično nadvlado na Dunaju. — V tretjem razredu ki danes voli, imajo antisemiti svojo najkrepkejšo oporo. Tudi prvi iu drugi okraj, ki je bil dosedaj v rokah liberalcev, skušajo antisemiti pridobiti in dunajska „N. Fr. Presse" roti svoje drage v teh okrajih, naj storijo kar moč, da vsaj tu obranijo svoje mandate. — Jutri boqpo že sporočili o izidu volitve v 3. razredu. Danes upamo, da so se vsaj v tem razredu antisemitje dobro držali. Dunajski Čehi in občinske volitve. Z ozirom na veliko prizadevanje poslanca Schneiderja, da bi dunajski Cehi delali pri volitvah za protise-mitsko stranko, pišejo „Narodni Listi": »Dunajski Čehi bi bili jako nespametni, ko bi se podajali v boj za stranko, ki se ne ozira na njihove zahteve. Razmerje mej nemško liberalno stranko in Cehi se vsled antisemitskega pritiska ne bode znatno spremenilo. Sploh bi pa morala antisemitska stranka že zdavna priti do prepričanja, da s takimi sredstvi ne bode dosegla svojega namena." Tako opominja omenjeno glasilo svoje somišljenike, od katerih se pa vsi niso odzvali tem opominom ter bodo zvesti ostali antisemitskim prijateljem. Strankarski shod srbskih liberalcev. Iz Belgrada se poroča o liberalnem strankarskem shodu, kateremu je predsedoval Ribarae in ki je bil mnogoštevilno obiskan. Zborovalci so soglasno pro-klamirali bivšega regenta Rističa za strankarskega vodjo in so mu izročili predsedstvo. Iz Rističevega govora posnamemo sledeče točke : Vsa znamenja kažejo na to, da čakajo stranko težke naloge; posebno ko izginja vedno bolj mir z balkanskega polotoka. Dolžnost nas vseh je, da z orožjem v roki čuvamo vse srbske interese. Posebno pa moramo delovati na to, da se vpeljejo času primerne preosnove in jednake pravice za vse narodnosti v Makedoniji in Stari Srbiji. Potem bode še Ie mogoč miren in času primeren razvoj. Brez naše pomoči se nikakor ne more rešiti makedonsko vprašanje. Bojevati se moramo za srbsko narodnost m nikakor ne smemo dopustiti, da bi Balkan prišel v roke ptujemu nasilstvu. Ruski general Dragomirov, ki biva sedaj v Parizu, je izjavil mnogo mislij gledd svetovne politike, katere priobčuje »Figaro" v poslednji šte- dovelj. Ko so ljudje čuli, da je Lenart dijak, razveselili so se zelo in precej je imel naš popotnik obilo dela. Od tamkaj bilo je namreč v tistem času mnogo ljudij gori na Bavarskem in Nemškem, kateri so hodili s košem od vasi do vasi in trgovali z raznimi drobnarijami, saj Amerika tedaj še ni bila tako znana, kakor je danes. Zato so bili ljudje, pri katerih je Lenart vedril, prav veseli, da so našli človeka, kateri jim bode pisal na Nemško. In tako je Lenart zopet opravljal onega popoludne službo pisarja, kakor malo preje v Ljubljani, samo da je bila ta še bolj imenitna, ker je pisal nemška pisma. Imel je do večera kaj pisati, ker so tudi sosedje prinesli pisma pisat. Lenart se drži moško, kakor da je učenjak, a ko je pisanja pri kraju, sede prav veselo k mizi, kjer se je že kadila tečna večerja, krompir v oblicah in kislo zelje. Ker je zunaj še vedno dežilo, moral je ondukaj tudi čez noč ostati in prespal je gori na senu. Drugega jutra se je zopet zvedrilo, le goste megle plavale so v dolini, kjer je bila Lenartova vasica. Poslovi se pri dobrih Zumberčanih in se odpoti počasi prav klaverno proti domu. Lenart premišljuje, kako bi bilo najbolje priti domov. Domisli si tako. Gori nad njegovo domaČo hišo vzdiguje se precej velik gozdnat hribec, kateri vilki. Rekel je mej drugim, da je popolno krivično, ako se trdi, da je on sovražnik Nemcev; on namreč ljubi vse ljudi in spolnuje samo povelja ruskega cara, čegar zvesti podanik je on vedno bil. Posebno mu pa ugaja izvrstno izvežbano francosko vojaštvo, katero se lahko kosa % vsakim drugim. Zanimivo je pa to, da je kaj slabo pohvalil domačo rusko armado, ko je namreč rekel, da bi nemška armada lahko popolno premagala Francoze, predno bi Rusija storila potrebne korake za mobilizacijo. O kitajsko - japonskem prepiru piše „Journal des Debats" sledeče: »Japonska vlada je sicer voljna, odstopiti Kitajcem polotok Liaotong, toda dosedaj vladi še nista jedini glede odškodnine, katero ima plačati kitajska vlada. Rusija in Francija pritiskata sicer na Japonce, da znižajo zahtevo, nemška vlada pa pri tem ne podpira nobene prapi-rajočih se strank. Vkljub temu se nadejajo nekateri krogi, da bodo Japonci znižali zahtevano odškodnino od 50 na 30 milijonov taelov. To svoto bodo Kitajci tudi obljubili (težko pa plačali), in potem se jim prepusti omenjeni polotok. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. septembra. (Ljubljansko semenišče.) Popravila v semenišču so srečno dovršena. Bogoslovne šole se torej brez ovire prično 1. oktobra. Zglaševati se je dan poprej. Semeniško vodstvo. (Državna podpora) v znesku 1000 gld. se je dovolila tukajšnemu deželnemu muzeju »Rudolfinum" za leto 1895. (Imenovanje.) Vodja naučnega ministerstva je imenoval začasnega glavnega učitelja na ženskem učiteljišču z nemškim učnim jezikom v Pragi, dr. Iv. K 1 i m e s c h - a , rednim učiteljem na državni višji gimnaziji v Ljubljani. (Imenovanje v finančni službi.) Finančno ministerstvo je imenovalo eleva pri zemljiščnem davčnem katastru, g. Ed. Wieslerja, zemljemercem druzega razreda v Slov. Gradcu. (f Kapelan Jnlij Čnk.) Iz Dobrepolj se nam piše: Sporočili ste že svojim čitateljem vest, da je v Dobrepoljah umrl naš gosp. kapelan Julij Cuk, rojen 1. 1860. in posvečen 1. 1883. — Pokojni gospod je služboval v Logatcu, potem na Igu in nazadnje pri nas, povsod nekako po štiri leta. Povsod je bil zelo priljubljen. Kako občespoštovan je bil rajni gospod, je najlepše pričal veličasten pogreb, katerega se je vdeležilo 32 gg. duhovnov, deputacije iz Logatca in Iga in velike množice faranov in bližnjih okoličanov. Tožno so zapeli zvonovi, ko se je začel pomikati proti cerkvi sprevod, katerega je vodil preč. gosp. kanonik in poslanec Klun. — Cerkveni govor je oskrbel sošolec pokojnikov gosp. A. K a 1 a n , ki nam je v poljudni in lepi besedi obrisal nekaj značilnih potez iz življenja pokojnikovega ter vanje vpletal primerne nauke za poslušalce. Glasen jok poslušalcev je večkrat prekinil govornika v besedi. Nato je kanonik Klun opravil slovesno črno sv. mašo, po kateri smo spremili pokojnika iz cerkve na pokopališče ter ga ondi izročili materi zemlji, da se odpočije od obilnih trudov ter začenja z vrtom, potem raste grmovje, a nazadnje je gozd. Tamkaj mej ono grmovje nameni se Lenart, češ, od tamkaj bode vse dobro videl, kaj in kako doma, a če bode ugodna prilika, privabil bode gori katero od sester in potem bode že ložje, da se le z resnobnim očetom najpreje ne snide. Kakor je odločil, tako je tudi storil. Doli na glavni cesti snide se s svojim dobrim znancem Kolaričevim Matičkom, kateri pelje svoji suhorebrnati kljuseti h kovaču, da ju podkuje. »Nu, Lenart, kaj greš?" »Grem, grem!" „Saj so že veliko povpraševali po tebi in mislili, da te več ne bode. Le hitro pojdi domov, to te bodejo veseli." »Bodemo videli I" »Kje si pa bil tako dolgo?" „Po svetu." „Pa daleč?" »Daleč. Povsod. V Trstu, Gorici in Bog vedi še kje." »To bodeš znal povedati!" „Saj tudi bodem." »Torej z Bogom, moram hiteti." »Z Bogom !" (Konec slddi.) čaka dneva vstajenja. Pevci so zapeli tri lepe pesmi pred kapelanijo, v cerkvi in na grobu njemu, ki je tako rad peval v svojem življenju in bil muzikaluo tako nadarjen. — Pogrebci so se razšli solznih očij, a s trdnim upanjem, da rajni gospod Julij je našel plačilo v Bogu, kateremu je služil nesebično —skromno vse dni svojega življenja. Svetila rajnemu večna luč! (t France Štrukelj.) Iz Šmarne Gore smo dobili sporočilo, da je umrl danes ob pol 8. uri zjutraj ondotni ekspozit g. Frančišek Štrukelj po daljši bolezni in mnogoletni bolehnosti. Rajni gospod je bil rojen v St. Vidu nad Ljubljano 29. novembra 1841, posvečen 30. julija 1865. Bil je skoro vse svoje življenje bolehen ter se je vsled tega umaknil na Šmarno Goro in ondi živel mnogo let kot Bamotar. Poleg službe božje, katero je opravljal romarjem, došlim na Šmarno Goro, se je mnogo bavil s knjigo. Čepel je vedno v knjigah ter tudi mnogo pisal. Vzlasti se je pečal s potopisnimi, zgodovinskimi črtami ter mnogo nabranega blaga objavil po Matičnih letnikih. Posebno muogo je pisal v Bleiweisove »Novice14. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. (Iz Radeč) dne 16. t. m.: Tukajšnjo radeško in sevniško graščino, katerih lastnik je zdaj neki obrezanec, namerava kupiti, kakor se čuje, princ Hugo Windischgraetz. — Po štiritedenskem pre-stanku začelo je dne 12. t. m. blagodejno deževati. Vsi poljski pridelki so bili potrebni dežja, zlasti je pa mnogo koristil ajdi in trti. Pšenice in rži se je malo pridelalo. — Griža napada otroke. Zahtevala je že par žrtev. — Cerkev sv. treh Kraljev na Brunku (561 m) dobi v teku tega tedna nov strešni oder. — Novo šolsko leto smo tu pričeli 16. t. m. s klicanjem sv. Duha in sv. mašo. (V Loki pri Zidanem mostu) je prodal graščak J. Gunkel svojo graščino s pripadajočim posestvom vred gosp. pl. Lomerju z Dunaja za kupno ceno 61.000 gld. (Nesreča.) Graščak Narbut z Novega grada v boštanjski fari se je peljal skupno s svojo soprogo in deklo na Mali Šmaren v Badeče. Ker je vožnja pot, ki vodi s hriba na glavno cesto, zelo strma in slaba, se je nad nekim jarkom, ki je čez pot speljan, po nesreči voz prevrnil. Pri tem padcu se je dekla na glavi zelo hudo poškodovala. Po prvi zdravniški pomoči, katero je dobila v Badečah, so jo morali takoj odpeljati v bolnišnico. Gospod in gospa sta odnesla bolj neznatne telesne poškodbe, vender ju pa zdravnik mora obiskovati. Hlapec, ki je vozil, ostal je nepoškodovan. Mimogrede bodi tu povedano, da se je na tej poti že več nesreč pripetilo vkljub največji pazljivosti voznikov. (Na Hrastniku) sta pred kratkim napadla dva suroveža svojega delavskega tovariša iz Podkraja. Ožo-kala sta ga najpreje s kolom po obrazu. Revež je za bolečinami uevarno bolan in pripeljali so ga v bolnišnico. Zločinca so potegnili v ječo. Jeden izmej nju, Lud. Skal^, je tudi zadnji sejmov dan, dne 2. t. m. v Badečah, kjer je doma, po živinsko divjal in nekemu gostilničarju pretil z nožem, ker ga je le - ta zavoljo njegovih dejanskih napadov na nekega gosta zapodil iz svoje gostilne. Zupana in orožnike, ki so prišli na lice mesta, je s svojim bratom vred z različnimi psovkami pital in javno stražo očitno razžalil, za kar čaka oba še odgovor. (Delavke tukajšne tobačne tovarne) se podajo 22. t. m. v Tomačevo, koder bode ob 9. uri slovesna sv. maša in govor. K tej slovesnosti se vabijo vse delavke omenjene tovarne. (Razširjenje šole.) Dež. šolski svet je s spora-zumljenjem z deželnim odborom sklenil, da se razširi trorazredna ljudska šola na Jesenicah v četiri-razrednico in da se s prihodnjim šolskim letom zistimizuje četrto učno mesto. (Umrl je) v Celju 12. t. m. večletni učitelj na slovenskih šolah, g. Boštjan Kregar. Bajni je bil v vseh slovenskih krogih splošno priljubljen ter je bil večletni član celjske čitalnice. N. v m. p.! (Požar v Brezah.) Brzojavno se nam poroča: Včeraj popoludne ob 2. uri so zažgali igrajoči otroci skedenj za cerkvijo oo. dominikancev. Močni vzhodni veter je zanesel otrinke čez novotržko predmestje na mestno župnijsko cerkev in na hiše na glavnem trgu. Veter je potem zanesel iskre v šentviško predmestje. Ob 10. uri zvečer je bil v ognju ves se- verni del mesta. Vse tri cerkve, dominikanski samostan in 56 hiš je vpepeljenih. Požarne brambe iz Celovca, Št.Vida, Judenburga in okolice so neumorno delovale pri požaru, toda do 10. ure brezvspešno. Izmed prebivalcev ni nihče ponesrečen. (Želje gg. goriških učiteljev.) Učiteljstvo goriškega okraja, zbrano pri uradni konferenci v St. Petru pri Gorici dne 11. t. m. je enoglasuo sklenilo: 1. Prositi visoko c. kr. vlado, da blagovoli sprejeti šolo v svoje področje, t. j. ljudska šola naj s e podržavi. (Gospodom je dosedanje bi-rokratično breme še prelahko, zato še težjega žele. — De gustibus non . . .) 2. Prositi c. kr. okr. šolski svet, da poviša doneske za kurjavo in za sna-ženje šolskih prostorov — sicer se s prihodnjim šolskim letom učiteljstvo odpove oskrbovanju v tem obziru. 3. prositi preslavni c. kr. deželni šolski svet, da razveljavi t. I. izdani ukaz, s katerim se učitelj-stvu nalaga, da mora po zimi zamujene šolske dneve (radi vremenskih nezgod) nadomestiti koncem šolskega leta, ker s tem ukazom se jemljejo uČiteljstvu pravice, ki mu jih zagotavljajo državne postave. Zborovanje se je vršilo tako viharno, kakor še nikdar (Razpisane službe.) Na jednorazredui ljudski šoli na Bobu je razpisano mesto učitelja-voditelja z dohodki tretjega plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje je doposlati do 30. t. m. okr. š. svetu v Kočevju. — Pri okr. sodišču v Cerknici je izpraznjeno mesto kancelista z dohodki XI. plačilnega razreda. Prošnje je vložiti do 16. oktobra pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. (Policijska kronika) Od 14. do 15. t. m. dopoludne prijela je mestna policija 9 oseb, in sicer: 2 zaradi potepanja in beračenja in 7 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja. Društva. (Shod slov. katol. polit, društva.) Kakor vsako nedeljo, je imelo tudi dne 15. t. mes. delavsko društvo svoj mnogoštevilno obiskan shod. Dr. Krek je pojasnoval iz zgodovine podlost laških roparjev, ki so zvijačno spravili Francoze iz Rima leta 1864, po Bismarckovi krivičnosti se osiobodili Avstrijcev in proti jasni pogodbi z Napoleonom III. napadli papeževo mesto in se ga polastili. Opisal je laško krivico, dokazujoč, kako so papeži po vsem pravu postali gospodarji v Rimu in kolikega socijal-nega pomena je sloboden papež. Predlagal je naslednjo resolucijo, ki se je jednoglasno vsprejela: »Slov. katoliško delavsko društvo v Ljubljani'' se pri svojem shodu dnč 15. sept. 1895 pridružuje vsem tistim osebam in družbam, ki o priliki petindvajsetletnega spomina na roparski napad prekucijske laške vojne na mesto Rim, obnavljajo vseh katoliških narodov in vseh poštenih, pravicoljubnih ljudij zahtevo, naj se čim najpreje vrne sv. Očetu njegova last. Slovenski katol. delavci so prepričani, da se mora ta tirjatev krščanske pravičnosti najpreje izpolniti; potem še-le, ko se Kristusovemu namestniku izkaže pravičnost, se bo tudi izkazala tlačenim narodom in ubogim teptanim delavskim stanovom. V papežu kot varhu razodete resnice pripoznavajo tudi varha vsake prave slobode in pravičnosti. Zato jim je v socijalnem vprašanju najvažnejši točka — rimsko vprašanje in v polni samozavesti, da bode krščansko ljudstvo samo oslobodilo svojega Očeta, obsojajo plačani šum, ki ga namerava vprizoriti dn6 20. sept. laško brezverstvo. (Dramatično društvo) kot podvzetnik slovenskega gledališča v Ljubljani je ukreuilo vse potrebno, da se bode vršila četrta sezona slovenskega gledališča, ki se prične dne 1. okt. t. 1., častno za slovensko dramatiko in da bode vsestransko ugajala slavnemu občinstvu. V to svrho pripravljalo se je celo poletje, preskrbel se je obširen, nov in zanimiv dramatični kakor operni reportoir ter se je zdatno popolnilo lansko izkušeno osebje z novimi močmi. Dramatično društvo je skrbelo, da se bo zlasti dostojno gojila Drama. Vprizorile se bodo nove igre slovanskega repertoirja, Pota življenja, —• Noč na Karlštajnu, Vojnarka in Klub samcev. Izmed premier iz slovstva drugih narodov naj se posebno omenijo Othello, Goethejev Egmot, Molierov »Skopuh", dalje drame »Dve siroti", »Daniševi", »Domovina", »Čast", ljudski igrokaz »Moj Mirko" in »Svetokrižki podobar", veseloigre »Madame Sans Gene", »Maškarada", »Ječa", »Vojska v miru", »Pot k srcu", »Pravijo", „Nijoba" in dr.; lokali-zovaza burka »Možitev za poskušnjo" in »Brat Martin" in opereta „Deset deklet, a za nobeno moža". Dalje se bo na novo vprizorilo več dram-veseloiger, burk in operet staršega repertoirja, med drugimi »Razbojniki", »Ugrabljene Sabinke", »Dr. Faustova čepica", .Zrinjski", »Dr. Blažič", »Mam- zelle Nitouche" i. t. d. Vodstvo drame bo v izkušenih rokah družbenega režišerja gospoda Rudol a Inemana. Angažovane so nadalje gospa Danilovi, gospica Matilda Nigrinova, gospica Slavčeva, gospa Lepusava Stojkovičeva, preje član kr. dvornega gledališča v Belemgradu kot igralka in pevka, gospica Teršova iz Prage in dr. potem gospodje Danilo, Ineman, Lovšin, Orehek, Podgrajski, Milivoj Stoj-kovič, bivši član kr. dvornega gledališča v Belemgradu, Verovšek in Ilija Vučičevič, preje član Ciri-čeve gledališke*'druzbe v Varaždinu in dr., in vrhu tega se je popolnilo osebje z najboljšimi gojenci dramatične šole. Dramatično društvo bode tudi v ti sezoni odkazalo odlično mesto operi. Razun oper lanskega repertoirja se bodo pele: A. Foersterjeva izvirna slovenska opera »Gorenjski slavček". dalje »Afrikanka", »Ivan in Metka", »Carmen", »Lohen-grin" in »Norma". Vodstvo opere sta prevzela gospod kapelnik Hilarij Benišek in operni pevec in režiser gospod Josip Nolli. — Izmed angažovanega ogobja omenjamo prvo dramatično pevko gospico Sevčikovn. koloraturno pevko gospo Ineman, altistko gospico Juugmanovo, gospo Stojkovičevo in gospico Matildo Nigrinovo, prvega tenorista gospoda Purk-rabeka, drugega tenorista g. Rusa, prvega basista g. Vašička in drugega basista g. Kronoviča i. t. d. Dalje javlja »Dramatično društvo", da otvori zopet za to sezono predplačo na sedeže in sicer s sledečimi pogoji: 1. Predplača se sprejme za 60 predstav. 2. Predplača znaša za parterne sedeže I. vrste 45 gld., od II. do III. vrste 42 gld.. od IV. do VIII. vrste 36 gld., od IX. do XI. vrste 27. gld.; za balkonske sedeže v I. vrsti 31 gld. 50 kr., v II. vrsti 27 gld., v III. vrsti 22 gld. 50 kr.; za galerijske sedeže 13 gld. 50 kr. 3. Predplačilo je poravnati v treh dvomesečnih obrokih naprej. 4. Predplača velja za prvih 60 predstav; izvzete so samo benefice. Naznanila na predplačo se sprejemajo v stari čital-niški trafiki, Selenburgove ulice, kjer je na ogled načrt sedežev. Odbor »Dramatičnega društva". Telegrami. Dunaj, 16. septembra. Prestolonaslednica vdova Štefanija je dospela danes s svojo hčerko v Budjejevice. Dunaj, 16. septembra. Ces. namestnik grof Badeni se je povrnil danes zvečer v Levov. Dunaj, 16. septembra. Trgovinski minister je odklonil prošnjo za povišanje voznih cen na Ustje-Topliško buštjehradski železnici. Dunaj, 17. septembra. Danes ob 7. uri so se volitve pričele. Udeležba je ogromna. Volitev se vrši dokaj mirno. Do 12. ure ni bilo nobenega nereda, razven da so v Do-blingu zaprli dva agitatorja. Geloveo, 16. septembra. Pri današnji volitvi za . državni zbor je izvolila trgovinska in obrtna zbornica posestnika tovarne pl. Rainerja. Trst, 16. septembra. Pri današnji volitvi za deželni zbor sta bila v Sežani izvoljena dr. Abram in župan Muha; v Gradiški pa Anton Dottori in Vincenc Michselli. Prva dva pripadata slovenski zmerni stranki. Trst, 16. septembra. Za današnji dan določeno sejo mestnega sveta, pri katerej bi se imelo posvetovati o resoluciji povodom 20. septembra, je župan dr. Pitteri preklical. Gorica, 16. septembra. Pri današnji volitvi kmečkih občin v goriškem okraju sta bila izvoljena župnik Grča in profesor Berbuč. Levov, 16. septembra. Včeraj so v Tar-nopolu zbolele tri osebe za kolero in jedna je umrla. Budimpešta, 16. septembra. Danes so se pomilostili vsi politični kaznjenci. Oproščeni kaznjenci so mej živio-klici na kralja in vlado zapustili državne kaznilnice. Berolin, 16. septembra. Urednika „So-cijalista" so v soboto zaprli. Rim, 16. septembra. Danes dopoludne je vsprejel papež odposlanstvo 30 odličnih meščanov katoliških Koptov pod vodstvom škofa Cirila Macaire, da se zahvalijo za njegovo okrožnir-o in mu poročajo o delovanju katoliških Koptov v korist katoliške jedinosti. Papež jim je naznanil, da namerava ustanoviti dve novi škofiji v njihovih pokrajinah. Najbolje priporočena za preskibljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «ienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wieu, I. Bezirk, nsplati , Parterre. Pariz, 16. septembra. Lordmayor se je povrnil v London. Bruselj, 16. septembra. Kralj je potrdil novi šolski zakon, ki bo takoj objavljen v uradnem listu. London, 16. septembra. Na parniku „Sora" je nastal včeraj zvečer požar. Sedem oseb je ponesrečenih. Tanger, 16. septembra. Tukaj je znova zbolelo 21 oseb za kolero. Umrli so: 16. septembra. Franca Ibio, ključarjeva hči, 1 leto. Lončarska steza 6, davica. — Jožefa Uranie, delavčeva žena 50 let Tržaška cesta 28, Morbus Brigthii. a « O Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 16 9. |zvečer 738-6 13-6 brezv jasno 17 7. zjutraj 2. popol. 735-8 735-0 8-1 20-5 si. vzh. si. svzb. oblačno n 00 Zahvala 549 1-1 Ob bridki izgubi, ki je nas tako hudo zadela s smrtjo prt:dragega« nam gospoda Julij-a Čuk-a kapelann v Dobrepoljah dajalo nam je največjo tolažbo sočutje prijateljev in znancev pokojnega, ki se je vzlasti pokazalo pri pogrebu. Zato izrekamo iskreno zahvalo prečast. gosp. kanoniku K 1 u n - u , ki je vodil sprevod in opravil veliko sv. mašo, gospodu vikarju A. K a 1 a n - u za krasen cerkveni govor, prečast. gg. duhovnikom, ki so v tolikem številu skazali pokojniku zadnjo čast, deputacijam iz Logatca in Iga, ker so se potrudili iz onih krajev, kjer je pokojnik prej služboval, idrijčanom, gg. pevcem in učiteljem, faranom dobrepoljskim in vsem, ki so se v molitvah spominjali pokojnika in se ga bodo tudi v prihodnje. — Hvalo smo zlasti dolžni domačemu župniku preč. gosp. A. R a m o v S u, ki je blagovoljno oskrbel vse za tako slovesen pogreb. Bog bodi vsem bogat plačnik, pokojnemu gospodu pa dodeli večni mir in pokoj. Dobrepolje, 17. sept. 1895. Žalujoči sorodniki. Hennebergova svila — pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna. in barvena, od 35 kr. do gld. 14-66 meter, — gladka, progasta, križapta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poitnlne in carine prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Hennetoerg 43 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Carlhu. 17-14 1 Meteorologično poročilo. Srednja normalom. včerajšna temperatura 13'2°, za 1-6° pod # - i >" 550 1—1 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je Vsegamogoč-nemu dopadlo, našo srčno ljubljeno hčerko, gospico Avgusto Žibert po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, 20 let staro, danes ob polu 12. uri do-, poldne poklicati k Sebi v boljše življenje. Truplo nepozabne pokojnice bode blagoslovljeno v hiši žalosti v sredo, 18. t. m., popoldne ob polu 4. uri, potem pa prenešeno k večnemu počitku k sv. Juriju v Stožicak. Sv. mase zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Ježici. Na Ježici, dne 16. septembra 1895. Žalujoči ostali. Mesto vsacega posebnega naznanila. Zahvala. 556 1-1 Globoko ginjeni o mnogobrojnem dokazu sočutja med boleznijo in smrtjo naSega nepozabljivega Miroslava, kakor za daritev vencev se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtopleje zahvaljujemo. S t. Peter na Krasu, dne 15. septembra 1895. Žalujoča rodbina Zalaznlk. ft ft Karol Wolf-ov restitucijshi fluid (izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč). Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih ln trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnostl, zvl-jenju, zaklopnenju kit itd. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. Karol Wolf-ov 1 redilni prašek za domače živali. Preskušen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovcah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim. Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju: K. WOLF-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica. i i Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III.. B»d-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-12 PRAKTISCH undEUT Odvetniška pisarna dr. Alfonza Mosche-ta Frančiškanske ulice štev. 16 nahaja se sedaj 554 3—i v drugem nadstropju iste hiše. Št. 1317. 551 3—1 Razglas. Vodstvo deželne prisilne delalnice daje na znanje, da se bode zalaganje katere se rabijo za hrano prisiljencev v lastni režiji, za leto 1896 oddalo zakupnim potom znlagateljem, in sicer : goveje meso v letni potrebščini...... 7.700 kg. telečje meso „ „ „ ...... moka za prižganko v letni potrebščini . . . moka bela II. vrste „ „ „ ... moka bela I. vrste , „ „ ... koruzna moka „ „ „ ... krompir „ „ „ ... fižol „ „ „ ... 1*12 i, n K ... gris . „ „ ... makarone „ „ „ ... ješpren „ „ „ ... domača prašičja mast „ „ . ... Na ponudbo se mora kolek 50 kr. prilepiti in so zavitkih, od katerih ima zunanji zavitek naslov urada .ponudba za zalaganje jedil" nositi, do 1. oktobra 1895 ob 10. uri dopoldne v pisarni vodstva prisilne delalnice zapečatene z izjavo oddati, da je zalagotelj pogoje, kateri so v pisarni prisilne delalnice \sakteremu na razpolago, prebral in da se tem pogojem podvrže. Tudi uzorci jedilnih stvari se tu lahko vidijo. Vodstvo deželne prisilne delalnice v Ljubljani, dnd 14. septembra 1895. 650 6 500 „ 6.500 „ 120 . 5.500 „ 20.400 „ 8.000 „ 1.500 „ 200 „ 2.200 , 3.000 „ 5.100 „ ponudbe v dvojnih in notranji besede Dunajska b o I* 55 SL« Dnč 17. septembra. Bknpni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4 %......121 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1056 „ Kreditne delnice, 160 gld............403 , London vista...........120 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 , 30 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ italijanski bankovci........45 „ C. kr. cekini......................5 „ 75 kr. 05 . 95 . 05 . 90 „ b5 „ n 25 . 40 „ Šu: 40 „ 70 , Dne 16. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 25 kr. 159 . 25 „ 19o . 59 . 99 „ 20 „ 148 „ 50 . 130 „ 50 „ 107 „ 70 „ 112 n n 99 „ 25 „ 99 „ 90 „ 223 „ 50 „ 170 „ 50 „ 131 „ 50 „ »9 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Budolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gendis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 202 gld. 50 kr. 140 . - . 17 50 23 60 70 50 71 50 53 li — f* 22 — n 175 — 3565 — 630 — n 111 75 78 m — n 100 90 169 » — 129 n 37 t) JUT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgur 3 pri žrebanjih, pri izžrebanjn najmanjšega dobitku. Kilantna izvršitev naročil na borzi. ^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm Menjarnična delniika družba „M E K C 1J B« WoltzBili it. 10 Dunaj, Ririihilfiritram 74 B. BJT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.