štev. 74. Trst, v četrtek 14. marca 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN ob aedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergu itd. Zastarele 8ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. osmrtoioe, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 Kt vsaka n&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 »tok. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožijivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lutiafu u n*4«Uik» UAacj* „EDINOSTI" ttu*: mm omio lato Kron 5-20, it pol t«t* Kron a ao. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo iista. Nefranko-vana pisma te ae sprejemajo In rokopisi se os vrača]«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trrtu. ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hranilnttnl ra?un Jtev. 841-652. TELFF0I1 H 11-57 DRŽAVNI ZBOR. Draginjska debata končana. DUNAJ 13. (Izv.) Danes je vendar enkrat končala v zbornici kartelna debata z fako korapllciranirn glasovanjem o predlogih dragiiskega odseka in raznih tekom debate stavljenih spreminjevalaih in dodatnih predlogov. Včerajšnji načrt izročiti celotno gradivo še narodnogospodarskemu odseku v podrobno posvetovanje je bil pri glasovanju edklonjen. O vseh draginjskih predlogih je zbornica glasovala po vseh možnih načinih, ki jik pripušča poslovnik. Resultat glasovanja so bile resolucije, ki nalagajo vladi razne administrativne korake proti draginji premoga, petroleja in špirita. Bati pa se je, da ostanejo te resolucije samo na papirju, saj se vlada tudi ne briga za one v jesenskem zasedanju po draginjski debati sprejete resolucije in je danes socijalnodemokratični posl. D o m e s zaradi tega predlagal Stiirgk-hovi vladi ostro grajo. Predlog pa je bil odklonjen. Današnje glasovanje je zopet eklatantno pokazalo, da v parlamentu ni kompaktne večine, ki bi odločevala z doslednostjo o vseh predloženih predlogih. Danes parlamentarni krogi zatrjujejo, da stoje češko-nemška spravna pogajanja tik pred ugodnim koncem, ki bode omogočil vladno akcijo za ustanovitev trdne in velike parlamentarne večine. V kuloarih so danes poslanci tudi govorili, da je v kratkem pričakovati zopetno imenovanje nemškega in češkega ministra krajana. Splošno se zbornica z delom ne pre-nagljuje. Danes po končanem glasovanju o draginjskih predlogih je pričela debato o brarab-nih predlogah s tem, da so se poslanci vpisa-vali v govorniško listo. Sedanje predvelikonočno zbornično zasedanje bo po zatrdilih nekaterih parlamentarcev že 28. t. m. končano. V naslednjem kratko poročilo o današnji plenarni seji: Začetkoma današnje seje se je nadaljevala draginjska debata. Glavni generalni govornik, soc. dem. W i n a r s k y je govoril in plediral za predloge draginjskega odseka in se izrekel proti nameri, da bi se predlogi Še enkrat vrnili draginjskemu odseku v posvetovanje. Za poslancem Winarskim so še govorili odsekovi poročevalci in poročevalci manjšine. Ob 4. popoldne je zbornica pričela z glasovanjem o posameznih predlogih draginjskega odseka, kakor tudi o drugih tekom debate stavljenih spreminjevalnih in dodatnih predlogih. Glasovanje je bilo jako komplicirano. Naj preje sta stavila poslanca Zaranski in Teufel, da se predlogi draginjskega odseka o kartelih, o draginji petroleja in premoga odkažejo še narodno-gospodarskemu odseku in da se predlogi o obdačenju žganja vroče finančnemu odseku. Predloga Zaranski-Teufel sta bila z 241 proti 162 glasovi odklonjena. Odklonjen je bil tudi predlog soc. posl. Severja o administrativnih korakih proti kartelom z 241 proti 162 glasom. Vsprejet je bil drugi del PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 40 Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. „Ej, kdo ve? Pri takem značaju I Ali mu »iste najprej Vi rekli, da je muhast? Cujte Genevieva, zopet mi prihaja na um prejšnja misel; niste storili prav, da niste pisali Mauricu." „Jaz!" je vzkliknila Genevieva, „kako si morete misliti kaj takega?" „Ne mislim samo sedaj," je odvrnil Dixmer, „že tri tedne, odkar smo sprti, sem mnogo mislil na to." „In ?" je vprašala Genevieva boječe. „In jaz smatram ta korak za neobhodno potreben." „Oh !" je vzkliknila Genevieva, „ne, ne, Dixnter, ne zahtevajte tega od mene!" „Vi veste, Genevieva, da ne zahtevam nikoli ničesar od Vas, prosim Vas samo. Prosim Vas torej, da me umejete in da pišete občanu Mauricu pismo." „Ali. . ." je odvrnila Genevieva. „Čujte," je dejal Dixmer prekinivši jo, „aii so vzroki Vašega nesporazumljenja z iTeufelovega predloga, naj se vse gradivo kartelne ankete odkaže gospodarskemu od-!seku, ki naj poroča tekom treh mesecev, in naj vlada še pred poletnimi počitnicami vloži predlogo za državno ureditev kar-i telstva. Sprejeta je bila resolucija, s katero se poživlja vlada, da ukrene vse potrebne korake proti draginji petroleja, dalje resolucija proti draginji premoga in špirita. V zadnji resoluciji poživlja zbornica vlado, da energično nastopi proti rafinerijam špirita. — Odklonjen pa je bil predlog proti monopolizaciji veletrgovine s sladkorjem, železom, pivom, Špiritom, petrolojem, premogom in milom. Po jako kompliciranem glasovanju o še neštevilnih drugih predlogih manje važnosti je zbornica prešla k drugi točki dnevnega reda, to je, k prvemu čitanju brambne predloge. Poslanci so se danes samo vpisali v v govorniško listo. Prava debata se danes ni nadaljevala in je predsednik sejo zaključil. Čehi proti sankciji „legis Kollsko". DUNAJ 13. (Izv.) Češki poslanci vseh strank, tudi socijalni demokratje, so danes vložili v parlamentu interpelacijo na celokupno vlado glede preganjanja čeških šol na Nižjeavstrijskem. Interpelacija je zlasti naperjena proti znanemu, v nižjeavstrijskem deželnem zboru sprejetemu zakonu „Kolisko*, ki odrejuje nemščino za edini in izključni učni jezik na nižjeavstrijskih šolah. Slovenski učitelji in poslanci stranke S. L. S. DUNAj 13. (Izv.) Danes bi morala biti v naučnem odseku razprava o spremembi § 55. državnega Šolskega zakona glede faktičnega umeščanja učiteljev v nižje Štiri uradniške razrede. Ker pa poslanci SLS. tozadevnih svojih postulatov še niso odtegnili, se ni mogla o tem vršiti predlagana razprava. Poslanec Verstovšek je skušal napraviti odsek za nesklepčen s tem, da se je črtal s prezenčne liste. Ogrske zmeSnjave. BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) Grof Khuen-Hedervary je dobil danes obvestilo, da je cesar na avdijenco poleg predsednikov mag-natske oziroma poslanske zbornice tudi poklical posl. Andrassyja, Kolomana Szella in grofa Aladarja Zichyja. Ti trije politiki bodo sprejeti v soboto pri cesarju v av-dijenci. Ogrska kriza se prav polagoma razvija. Khuen-Hedervaryja smatra sedaj ogrska politična javnost za narodnega mučenika in junaka, ki je podlegel v junaškem boju za najsvetejše pravo ogrske zbornice in za madjarsko narodno stvar. Khuenu sedaj dan za dnem pošiljajo razne ugledne korporacije in komitati brzojavne zaupnice. Vse časopisje pa še vedno različno komentira sobotne senzačne demonstracije ogrskih mag-natov v magnatski zbornici, ko so mu naj-ugledneji, na dvoru priljubljeni člani k icali: „Eljen KhuenI Eljen Khuen!" Tržaška porotna afera. DUNAJ 13. (Izv.) Iz zanesljivega vira izve vaš informator, da je Študij tržaške po-rotnlške afere v generalni prokuraturi že skoraj končan in da ni dvoma, da se bo Mauricem zelo tehtni, kajti nikoli se ni pritoževal radi mojega vedenja, ali pa izvira Vajina razprtija iz kake otročarije." Genevieva je za trenotek pomišljala in j odvrnila nato: „Ali bi ne mogli izbrati manj sramotnega sredstva v svrho vzpostavljenja dobrih odnošajev med Vami in gospodom Mauricem ?" „Sramotnega, pravite? Zdi se mi nasprotno, to je popolnoma naravno sredstvo." „Zame ne, prijatelj." „Zelo ste trdovratni, Genevieva." „Dovolite mi, da Vam povem : to ste opazili šele prvič na meni." Dixmer, ki je že nekoliko časa mečkaj ruto v svojih rokah, si je obrisal pot s čela: in dejal: „Da, in ravno raditega se čudim j tembolj." „Moj Bog!" je rekla Genevieva, „ali je mogoče, Dixmer, da ne razumete razlogov | moje protivnosti, in me hočete prisiliti, da spregovorim I" Klonila je, utrujena vsled notranjega boja, z glavo na prsi in spustila roke. Dixmerju se je poznalo, kako se bojuje sam s seboj. Prijel je Genevievo za roko, vzravnal ji glavo, pogledal ji v oči ter buknil v smeh, ki bi se moral zdeti Genevievi zelo prisiljen, ko bi ne bila v tem trenotku tako razburjena. „Vem, kaj je," je dejal; v resnici, prav generalna prokuratura odločila predlagati najvišjemu sodišču, da naj razveljavi odločbo tržaškega višjega deželnega sodišča. Prvi slovenski oratorij. LJUBLJANA 13. (Izv.) Danes zvečer je nudila slovenskemu muzikalnemu svetu „Glasbena matica'' izvanreden umetniški vžitek. Proizvajala je prvikrat prvi slovenski oratorij „Assumptio" skladatelja P. Hugolina Sattnerja v veliki dvorani hotela „Union". Obisk je bil nadvse veličasten. Navzočih je bilo pet Škofov in sicer: tržaški, ljubljanski, goriški, mariborski in zagrebški pomožni škof dr. Bauer. Poleg Še dva opata. Navzoč je bil tudi ljubljanski župan dr. Tavčar, dalje zagrebški župan dr. Holjac s številno deputacijo zagrebških Hrvatov, ki so skladatelju podarili krasen venec. Navzočih je bilo mnogo tukajšnjih višjih dostojanstvenikov, med njimi tudi deželni predsednik baron Schwarz. Tržačani so bili zastopani po številni deputaciji. Skladatelju so podarili tri krasne vence. Tudi ravnatelj „Glasbene Matice" je dobil dva venca. Delo se ]e izkazalo za pravo remek-delo v slovenski muzikalni literaturi. „Glasbena Matica" je z današnjim večerom dokazala, da stoji s svojim zborom na višku muzikalne umetnosti. Zbor, kakor tudi solisti so svoje vloge nad vse častno rešili. _ Velikanska železniška katastrofa. 128 delavcev ranjenih, 7 mrtvih. KRAKOV 13. (Izv.) Na postaji Trze-binja proge Krakov-Dunaj je trčila danes zjutraj ob četrt na 5 neka lokomotiva v osebni vlak, v katerem je bilo nad 1000 delavcev, namenjenih na Prusko. Osebni vlak je bil popolnoma razbit. Izpod razvalin so potegnili dosedaj 7 mrtvih, 15 težko in nad 40 lahko ranjenih. Ponesrečilo se ]e pa baje nad 100 oseb. Oba strojevodja sta mrtva. Danes dopoldne je prispel iz Krakova pomožni vlak ter je ranjene odpeljal v bolnišnice. Vzrok nesreče še ni znan, najbrže napačna izmenjava tirov. KRAKOV 13. (Izv.) Od težko ranjenih so trije umrli. DUNAJ 13. (Izv.) Uradni komunike ravnateljstva Severne Železnice konstatira, da je bilo pri tej veliki nesreči 13 ljudi težko in 30 lahko ranjenih. O mrtvih molči komunike. KRAKOV 13. (Izv.) Doslej se je dognalo, da je bilo pri nesreči 128 delavcev deloma težko, deloma lahko ranjenih. KRAKOV 13. (Izv.) Od težko ranjenih delavcev se nahaja 7 v smrtni nevarnosti. Mnogo ponesrečencev so morali amputirati. Veneztielski predsednik okraden. BRNO 13. (Izv.) V Bochuminu je bila predsedniku venezuelske republike med vožnjo v Berolin ukradena torba z raznimi dragocenostmi in važnimi drž. dokumenti. Nemčija v oboroževalni mrzlici. BEROLIN 13. (Izv). V novi, tekom prihodnjih dni nemški državni zbornici predloženi flotni predlogi zahteva vlada povišanje flotnih stroškov za 117 milijonov mark. Skupni stroški za nemško vojsko so prora-čunjeni na eno milijardo. Nemčija namerava zgraditi posebno aeronautično flotilo. imate. Bil sem slep. Z vsem svojim duhom, Genevieva, z vso svojo vzvišenostjo ste podlegli vsakdanjosti. Bali ste se, da bi se Maurice zaljubil v Vas." Genevieva je čutila, kako ji je legla po vsem telesu smrtna mrzlota. Ta ironija njenega soproga, s katero je govoril o ljubezni, katere moč je, poznavajoč značaj mladega moža, znala ceniti, ljubezni slednjič, ki jo je sama občutila na dnu svojega srca, kar si je vzlic nemirni vesti sama priznavala : ta ironija jo je naravnost osupnila. Čutila je, da ji je nemogoče odgovoriti. „Kajneda, uganil sem?" je dejal Dix-mer. „No, dobro, Genevieva, pomirite se, saj poznam Maurica; to je divji republikanec, ki ne goji v svojem srcu nobene druge ljubezni razen domovinske." „Gospod, ali ste gotovi tega, kar ste rekli?" je vprašala Genevieva. „Seveda," je odvrnil Dixmer, „ko bi Vas Maurice res ljubil, bi bil podvojil svojo prijaznost napram onemu, ki ga je hotel v lastnem interesu varati. Mesto tega se je spri z menoj. Ko bi Vas Maurice ljubil, bi se ne bil odrekel tako hitro naslovu hišnega prijatelja." „Prosim Vas," je vzkliknila Genevieva, „ne šalite se s takimi stvarmi." ,Jaz se ne šalim, madama, povem Vam, da Vas Maurice ne ljubi!" (Dalje.) Revolucija na Kreti. PARIZ 13. (Izv.) Privatne brzojavke iz Krete poročajo, da je tamošnje prebivalstvo popolnoma zrevolucijonirano in je pričakovati, da Francija in Anglija izkrcate na Kreti svoje vojaštvo v svrho pacifikacije dežele. Svetovno stavkovno gibanje radarjev. Na Angleškem mir na obzorju? LONDON 13. (Izv.) Vladni komunike o teku včerajšnjih spravnih pogajanj med zastopniki rudarskih organizacij in lastniki naglaŠa, da bo stavka tekom nekaterih ur popolnoma končana, če bodo današnja skupna pogajanja šla v tako mirnem toku izpod rok, kakor včerajšnja. Generalna stavka na Nemškem. ESSEN ob Ruhri 13. (Izv.) Stavkovno gibanje v ruhrskem premogovnem revirju rapidno narašča. Število stavkujočih premo-garjev znaša že 60*/,. Od 306.819 rudarjev je danes zjutraj prišlo na delo same 131.221 mož. Vesti o nemirih in krvavih pobojih med stavkujočimi in delavoljnimi rudarji so zelo pretirane. Rudarske organizacije, ki vzdržujejo stavko, imajo okrog 10 milijonov mark na razpolago. Tedensko bodo morale po mnenju nekaterih informatorjev plačati 4 in pol milijona mark podpore, če doseže stavka 300.000 stavkujočih. DUSSELDORF 12. (Izv.) V tukajšnjih revirjih stavkovno gibanje močno narašča. Policija ne more zmagovati svoje težavne naloge in je zaprosila v Hambornu za vojaško asistenco. Nemiri. HAMBORN 13. Včeraj zvečer so bili v premogovnem revirju Obermarxloh veliki nemiri in krvavi poboji. Ko je policija zvečer hotela spremljati delavoljne rudarje domov na njih stanovanja, so stavkujoči rudarji z vso silo napadli policijski kordon. Med stražniki in stavkujočimi so se razvili pravi boji in pretepi. Stražnike so stavkujoči tudi obmetavali s kamenjem. Policija pa je na nje oddala več strelov. Raz oken raznih hiš je bilo na stražo oddanih nad 200 strelov. Demonstrantje so tudi močno poškodovali cestne naprave in svetiljke. Z velikim naporom se je policiji še le v pozni uri posrečilo napraviti splošni mir. Več policijskih uradnikov, med njimi dva komisarja, je bilo pri bombardiranju s kamenjem znatno in detoma nevarno ranjenih. Danes dopoludne je po vsem revirju vladal splošen mir. V mestu je tudi konsig-niran ulanski polk, ki pa doslej še ni stopil v akcijo. HERME 13. (Izv.) Danes zjutraj je prišlo med policijo, ki je s tražila vhode rudnikov in varovala delavoljne rudarje pred dejanskimi napadi od strani stavkujočih, in med stavkujočimi do hudih spopadov. Rudarji so stražnike obmetavali s kamenjem in so tudi na nje streljali. Policija je odgovarjala še s hujšim ognjem. Bilo je več ranjenih. Neki rudar je bil ustreljen v glavo. ___ Vini s politiko iz sodne dvorane! (Konec dr. Slavikovega govora na nedeljskem protestnem shodu.) Govornik je pojasnjeval nato še nadalje sestavo porotniške liste. Iz prvotne liste se napravi letna, obstoječa iz polovice več porotnikov nego bi bilo treba za vsa zasedanja dotičnega leta, iz te pa potem za vsako porotno zasedanje službena lista 36 glavnih porotnikov in 9 namestnikov. — V Trstu se vrše vsako leto Štiri porotna zasedanja in je torej treba 216 glavnih porotnikov. Komisija je izbrala pač take, ki poznajo oba deželna jezika in iz te je bila za prvo zasedanje izžrebana službena lista, v kateri je bilo 26 Slovencev in 10 Italijanov, proti kateri je odvetniška zbornica vložila svojo pritožbo na višje deželno sodišče, kateri je tudi ugodilo višje deželno sodišče, češ, da komisija deželnega sodišča ni postopala pravilno, da ni smela rešiti dr. Slavikove pritožbe, ker ta pritožba ni bila pritožba. Že sestavljena službena porotna lista se razveljavi in deželnemu sodišču se naloži, ne morda, da naj zahleva od magistrata, da reši dr. Sia-vikovo reklamacijo, temveč da naj napravi novo listo na podlagi nepravilne magistra-tove liste, brez ozira na reklamacijo dr Slavika. (Klic: „Avstrijski sistemi") In gospodje so se pri tem sklicevali na svoje pravno nazlranje. (Klic : „Potem spadajo oni pred poroto I") Slovenci imamo pač smolo pri višjem deželnem sodišču in pravnem naziranju teh gospodov, ki se menja, kakor vreme v aprilu. Leta 1908 je dr. Gregorin v imenu nekega obtoženca vložil pritožbo oa višje Btran II. »EDINOST« 5t. 74 V Trstu dne 14. marca 1912. deželno sodišče proti nezakoniti sestavi porotne liste. Tedaj je reklo to sodišče, da ne more ustreči pritožbi, ker se ne more vti-kriti v sestavo porotne liste, Čeg, kar napravi komisija deželnega sodišča, ne more izpremeniti nihče, niti cesar, niti bog, ker pravi § 11. zakona o poroti, da proti odločbi te komisije ni nikakega pravnega leka, čeprav |e morda komisija postopala celo protizakonito. Letos pa se je pritožila odvetniška zbornica, ki sploh nima nikake pravice za kako pritožbo, vložila pritožbo zase, za svojo kaprico, iz političnih motivov; višje deželno sodišče pa se je smatralo za upravičeno, da se vtika v to, kar je napravila komisija, da razveljavi že izžrebano porotno listo, dasiravno omenjeni zakon jasno pravi, da proti sklepu komisije ni pritožbe. Danes, po štirih letih, je višje deželno sodišče torej drugačnega mnenja, seveda le po naključbi! Je pač to smola, ki jo imamo Slovenci! V isti odločbi pravijo sicer gospodje, da tudi postopanje magistrata ni bilo pravilno, ker ni rešil reklamacije, in da bi se pravzaprav morala stvar vrniti magistratu, toda, kaj bi bilo potem z obtoženci, ki čakajo v preiskovalnem zaporu, in bi še morali čakati, da magistrat reši zadevo, iti tako trdega srca vendar ne morejo imeti gospodje, da bi na tak način podaljševali obtožencem preiskovalni zapor ! Lepo to, toda hip prej pa so razveljavili zaradi formalne napake, ki pa je obstajala le po njihovem mnenju, tisto porotno listo, pred katero naj bi se že sledeči dan vršile razprave, in so odgodili razprave, da morajo obtoženci čakati najmanj en mesec. Tedaj so pa pri višjem deželnem sodišču popolnoma pozabili nesrečnih obtožencev! Ko gre za to, da bi ostalo v kreposti, kar je pravično za Slovence, jim menda sam bog da, da pozabijo obtožencev, ko pa gre za kaj, kar je v škodo Slovencem, tedaj jih pa najbrž sveti duh navdahne z ljubeznijo do obtožencev. Imamo pač smolo Slovenci, a tudi proti tej smoli moramo protestirati! In vendar je bila lista napravljena popolnoma pravilno, tudi po izrecnem ukazu lustiČnega ministra, ki ga je izdal na podrejene oblasti vsled interpelacije posl. dr. Rybara in v katerem ukazuje, da naj se skrbi za to, da pridejo v porotno Usto tržaške porote jezikovno kvalificirane osebe, d i se morejo vršiti razprave v jeziku do-tičnega obtoženca. To listo, napravljeno popolnoma po zakonu, je razveljavilo višje deželno sodišče samo zato, ker se je podtaknila majhna formalna napaka, ni pa za-povedalo, da se odpravi tista nezakonitost, ki jo je napravil magistrat, ko Je izpustil iz liste 71 porotniških upravičencev! Govornik izjavlja, da Je proti taki pravici, kakoršno nam dalajo tu, uspešen boj le zakonitim potom in da je viožU v ta namen pravne leke na vse mogoče naslove. Javno zborovanje pa se vrši za to, da slovensko tržaško ljudstvo odločno protestira preti politiki, ki se zavlačuje v to vprašanje od nasprotnikov, pa naj so to potem privatniki ali odvetniška zbornica, ali pa tudi sodiSče, ali kak druga javna oblast, in pa da zagrne tiste, ki so začeli vmešavati politiko v stvar, pa nam očitajo politiko! (Dr. Wiikn s silnim ogorčenjem udari s pestjo ob mizo in zakliče: „Hinavci!") Saj so celo potvorili besede justičnega ministra, ko so poročali svetu, da se Je minister zgražal nad politiko, ki bi naj jo bila uganjala govornik s svojo reklamacijo in deželno sodišče, ko je napravilo popolnoma pošteno listo, dočim pa je minister, kar je govoril o politiki, govoril le proti Italijanom, katerih ravnanje v tej zadevi se je naslanjalo le na politične motive, ki so prvi vmešali politiko v zadevo, potem pa pri justičnem ministru isto očitali na naravnost nesramen in hinavski način nam in tistemu deželnemu sodišču, ki je ravnalo popolnoma po zakonu! (Dr. Rybar : .Lagali so se mul44) Proti tej politiki moramo protestirati in zahtevamo, da se vrši zakon, da se sestavljajo porotne liste po zakonu, da se vrše razprave tako, kakor določa zakon o kazenskem postopanju : neposredno, brez tolmača za deželne jezike, in zakon o sestavi porotnih list, ki ukazuje, da se je treba ozirati na jezikovne sposobnosti porotnikov. Zahtevamo porotno listo po zakonu, kakršna mora biti za okrožje, ki ga tvorijo Štirje slovanski in trije mešani okraji, z veliko večino slovanskega prebivalstva! (Živahno odobravanje!) Zahtevamo, da bodi porota taka, da bodo sodbe pravične, zanesljive in temeljite! Naš boj gre za pravico ! (Viharno odobravanje 1) Govorila sta nato dva govornika izmed občinstva — prvega nismo poznali, drugi pa je bil g. Križmančič — ki sta oba pov-darjala z vso odločnostjo zahtevo slovenskega razpravnega jezika pri vseh sodiščih, potem pa Je govoril državni poslanec dr. Ryb£f, katerega govor priobčimo |utri. obhajala tridesetletnico proglasitve kralje- StVCni. . , , . —a • Srbija je po težki borbi proti Turkom, izlasti leta 1877 v Sv. Štefanskem miru, dosegla zaželjeno svobodo ter Je postala neodvisna kraljevina in dotedanji knez MIlan je postal prvi srbski kralj pod imenom Milan I. ...» Dne 6. marca 1881 |e bita proglašena kraljestvom. Leta 1885 je Srbija napovedala vojno Bolgariji, a bila je porašena. Po posredovanju avstroogrske monarhije Je bilo sklenjeno najprej premirje, potem pa leta 1886 mir v Bukarešti, s katerim |e bilo vspostavljeno stanje, kakor je bilo pred vojno. To, in pa nesrečne finančne razmere v Srbiji, nastale vsled lahkomišeljne uprave brezvestnih ministrov, konečno zakonski prepiri med kraljem Milanom in njegovo ženo Natalijo, so dovedle do tega, da se je kralj Milan na samo obletnico proglasitve Srbije kraljestvom leta 1889, kmalo potem, ko je bil dne 3. januarija izdal novo ustavo, nepričakovano odpovedal kraljevski kroni. Sledil mu je njegov sin Aleksander I., za katerega je, ker je bil še mladoletan, vladala provi zorična vlada, obstoječa iz Ristića, Protica in Belimarkovica. Medtem so neurejene politične in financijalne razmere v deželi provzročile, da se je začel narod puntati proti dinastiji. To je nagnilo mladega kralja, da se je leta 1893 nenadoma proglasil polnoletnim, vrgel provizorično vlado in pričel vladati sam. Toda kralj Aleksander ni bil v stanu povzdigniti Srbije tako, kakor se Je pričakovalo. Konečno so nesrečne politične razmere in razuzdano življenje njegove soproge kraljice Drage privedle do katastrofe. V noči od 10. na 11. junija leta 1903 sta bila kralj Aleksander in kraljica Draga umorjena od zarotnikov. Po njuni smrti je zasedal srbski prestol Petar Karagjorgjević, ki vlada pod imenom Petar I. Pod nJim so se politične in finančne razmere v Srbiji znatno zboljšale. IZ HRVATSKE. Tridesetletnica srbskega kraljestva. Kakor smo že na kratko poročali, Je Srbija dne 6. tekočega meseca slovesno Zagreb 12. 3. 1912. Generalni dijaški štrajk v Zagrebu. — C. — 6000 dijakov in dijakinj zagrebških srednjih Šol je zapustilo šolo in začelo štrajkati. 6000 zagrebških dijakov in dijakinj manifestira po zagrebških ulicah. — Vzroki tem štrajkom so že znani čitateljem. Prvo burjo v dijaških vrstah sta zakrivili brutalnost okrajnega predstojnika na Sušaku in netaktnost tamošnjega gimnazijskega ravnateljstva. To pa se Je spravilo v red. Toda prišli so novi vzroki, ki so dija-štvo nagnali na ulico. — Iz Bakra so prišle vesti, da se vodi stroga in surova preiskava proti nautikom. IzVinkovcev so prišle vesti, da je profesorskemu zboru predloženih 6 dijakov za izključenje. Te vesti so vnovič razburile dijaške duhove in spregovorila sta solidarnost in domovinsko čutstvo, ki sta globoko zasajena v mladih srcih, lzpre-govorilo pa Je tudi iz src vseh Hrvatov veselje na tej solidarnosti mladine, tega jamstva bodoče zmage v borbi za narodne pravice. Vesti iz Bakra in Vinkovcev so prišle včeraj. Dijaki so nemudoma uprizorili shod, na katerem so proglasili štrajk vseh zagrebških srednjih šol. Štrajk je začel danes. Dijaki in dijakinje vseh zavodov so se začeli zbirati zjutraj na ulicah. Konečno so se zbrale iz raznih delov mesta veče grupe pred državnim kolodvorom. Tu so se organizirali v kolosalen sprevod, kakoršnjega še ni videl naš Zagreb. Od tu je šel sprevod po mestu. Meščanstvo je burno aklamlralo dijake. Medpotoma so dijaki in dijakinje prepevali hrvatske in srbske koračnice. Sprevod je spremljala cela armada redarjev, ki pa niso imeli povoda za kako poslovanje, ker je vladal uzoren red. Ves ta manifestacijski sprevod se je ustavil pred univerzo, kjer so priredili zborovanje. Vsi govorniki so izjavili, da bo štrajk tako dolgo trajal, dokler vlada popolnoma ne prekliče svojih odredeb proti dijaškim demonstrantom. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo: 1) da ne bo Izključen noben dijak, proti Kateremu Je uvedena preiskava, 2) da se vsi zavodi, ki so solidarno stopili v štrajk, odprejo isti dan in da ne bo nobeden štrajkujočih separatno kaznovan, 3) da se ne potrdi obsodba vin-kovaškega profesorskega zbora proti tistim, ki so predloženi za izključenje, 4) da se pri eventuvelnih kaznih blago posto ja in da te kazni ne bodo vplivale na klasifikacijo. Ob enem izjavljajo, da nikakor ne odstopijo od teh svojih zahtev. Uradne „Narodne novine" prinašajo naznanilo, da bodo šole, ako se dijaki ne povrnejo na predavanja, dne 14. t. m. zaprte. Zvečer so se dijaki in dijaldn|e zopet sestali in uprizorili še impozantnejŠi sprevod po mestu, nego je bil včerajšnji. Meščanstvo Je dijake burno pozdravljalo. Mir se n kalil in so se dijaki pred universo mirno in dostojanstveno razšli. V provinciji štrajkajo: Osjek, Vinkovci in Suša*. Mestni svet tržaški. (Seja dne 13. marca 1912.) Župan Je otvoril sejo ob 8. uri zvečer, ugotovivši sklepčnost iste. Nadaljevala je jodrobna debata o novi tramvajski pogodbi, Pri členu 30, ki določa odgovornost družbe za materijal, ki ga da na razpolago občina, e bil sprejet predlog svet dr. Puecherja, da e družba obvezana ta materijal zavarovati proti ogn|u. _ Pri členu 34, ki določa, da mora družba vložiti v občinsko blagajno kavcijo v znesku 100 000 kron avstrijske veljave, je svet. Arch predlagal, da se avstrijska veljava črta, ker avstrijske veljave ni. Svet. dr. Puecher Je ^>ri tem členu obširno orisal zgodovino koncesije za tramvaj, omenil raznih inkompatibilitet, ko so člani mestnega sveta bili ob enem členi konsorcija, ki je prosil za koncesijo, ter dokazoval z bilancami, kako Je družba goljufala in izkoriščala občino od leta 1871 naprej, ko je bila vložena prva prošnja za koncesijo. Pri vseh pogodbah se je občina pustila od družbe izkoriščati in prvotna koncesija Je bila podaljšana od 50 na 72 let Zdi mu se, da bo ta pogodba še enkrat žrtvovala interese občine družbi. Predloga da se določi inkompatibiliteto med kakim upravnim mestom pri tramvajski družbi in članom mestnega sveta. Predlog Je padel. Potem ko so ostali členi — 35 do 39 — bili sprejeti nespremenjeno, je svet. dr. Zanolla predlagal, da ako družba tekom dveh mesecev ne sprejme v celoti pogodbe, ki Jo je sprejel mestni svet, se mestnemu odboru naroČi, da takoj vse potrebno ukrene za zgradbo tramvaja trg Goldoni — Sv. Sobota in drugih novih tramvajskih črt in upravljanje istih v lastni režiji. — Ta predlog je bil sprejet enoglasno. _ , . . Potem ko Je svet. R a v a s i n i imenom mestnega sveta izrekel zahvalo obema referentoma svet. inž. Doria in dr. Brocchi-ju, ter posebno županu, ki je energično pose gel vmes, ter dosegel s svojim posredova njem, da je bila konečno vendar-le rešena pogodba, o kateri se je že mislilo, da ne pride z mesta, je župan zaključil sejo ob 10 35 zvečer. Domačo vesti. x Imenovanje. Dosedanji podpredsed^ nik deželnega sodišča, višji dež. sod. svetnik dr. Anton P e r i š i č, je imenovan za predsednika tržaškega trgovinskega In pomorskega sodišča. , Ali Ste ga čuli! Te dni se je vršila pred porotno sodnijo v Celovcu razprava proti trem urednikom lista „Corriere Adria-tico" (ali kakor se izraža „Piccolo" : vladnega lista, ki izhaja v Trstu) radi razžaljenja časti na tožbo višjega poštnega svetnika Dudana, ki mu je rečeni list v nekem članku očital iredentizem. Ta afera nas dalje ne zanima in pripominjamo le, da so porotniki spoznali vse tri obtožence krivimi in je sodnija prisodila : glavnemu uredniku Milostu 600 K globe, uredniku Proftu mesec dni zapora in uredniku Okretichu 30 K globe. Dve dejstvi pa sta, ki sta velikega pomena ravno sedaj, ko smo v boju radi sestave porote. Prvo dejstvo Je. da je toženi ist prosil za delegacijo in mu je bila tudi dobljena. Mari se je to zgodilo radi zaupanja do tržaške porote?! Ko pa pravimo mi Slovenci, da nimamo zaupanja do tržaške porote, nam kriče nasproti Italijani in izvestni sodni unkcijonarji, da zanašamo — politiko v sodno dvorano! Drugo, kar smo hoteli pribiti, je na-glašanje v „Piccolovem* komentarju o tej razpravi: »Proces se vrši ravno v namen, da se stvari pojasnijo njim, ki morajo soditi !" Kako se glasi ta „Piccolova" — latln ščina, ako Jo prevedemo na naš skromni slovenski Jezik? Menda le tako, da oni, ki imajo soditi, morajo razumeti vse, kar se ijovori in vrši na razpravi! Saj drugače ne norejo priti do potrebne jasnosti! Ali ni U to ravno tisti argument, na podlagi katerega zahtevamo mi, naj bo tržaška porota sestavljena tako, da bodo porotniki razumeli tudi slovenskega obtoženca ? ! Ali ste ga čuli našega „Plccola", kako se je lepo vjel v zanjko svoje lastne neiskrenosti, svojega hinavstva in svoje kri-vičnostl ?! Ko gre za Italijane, proglaša lepe principe, ko pa gre za nas Slovence, postavila te principe na glavo. Veseli se, da so porotniki v Celovcu razumeli vse informacije, v Trstu pa zahteva porotnikov, ki niti ne morejo vsprejemati Informacij, ker ne razumejo jezika obtožencev. In ko zahtevamo to isto, kar Je „Piccolo" v svojem komentarju o gornjem procesu označil kakor neizogibno potrebo, pa kriči isti »Piccolo", da vlačimo mi — politiko v sodno dvorano. 25-letnlca podružnice pri Sv. Ivanu. Kakor že objavljeno, praznuje Ciril-Metodova podružnica pri Sv. Ivanu v tem lelu pet-ind/ajsetletnico svojega obstanka. Kolike važnosti je Ciril-Metodova družba za nas vse, tega ni treba povdar|ati, saj to itak 2e vsakdo ve; njene podružnice pa so glavni vir njenih dohodkov — njeni stebri! Ena marljivih podružnic Je ona v Sv. Ivacj, ki večkrat v letu prireja predstave in družinske večere družbi na korist. V soboto 16. t. m. priredi o priliki svojega jubileja družinski večer pri pogrnjenih mizah, a v nedeljo ob 11. uri predpoludne zborovanje in popoludne predstavo. Odbor se nadeja polnoštevilne udeležbe iz Sv. Ivana in Vr-delce, kakor tudi drugih rodoljubov in Ciril-Metodovlh podružnic, da s tem pripomorejo do lepega moralnega in materijalnega vspeha Trudili so se pred 25 leti za ustanovitev podružnice ti-Ie gg.: M. bobar kaplan, J. Negode, Stanko Godina in Cok Anton, med temi so še trije živeči. Nasprotno pa so prvi odborniki podružnice vsi mrtvi: I M. Vatovec, Štefan Nadlišek, Sobar Mihael in J. Gasperšič. — Želeč, da bi podružnica dočakala še 50-letnico v neutrudiji-vem delu za našo sveto stvar, ji kličemo : Živi, rasti, cveti!" Gradnjo nove šole na Opčinah je mestni odbor v seji dne 28. februvarja t. 1. izročil tvrdki Martelanc & dr., ki je stavilo najnižjo ponudbo v znesku K 129.845 54. Sokolov „Družabni večer*4. Ker se od več strani povprašuje po vabilu na sobotni „Družabni večer", javljamo v imenu sokolskega veseličnega odseka, da naj se smatra na to vseskozi demokratično prireditev vabljenim vsak pošten Slovan, kajti vabila na take zabave se navadno razpošiljajo le članom. Na svidenje torej v soboto večer vsi oni, ki ljubijo prisrčno zabavo, umetnost in humor! Občni zbor zavoda sv. Nikolaja se je vršil 10. t. m. Udeležilo se ga je precejšnjo Število služkinj, vendar ni bila udeležba v nikakem razmerju z ogromnim številom deklet, ki nahajajo vsako leto v zavodu svoje zavetišče. Z ozirom na to je povdarjala predsednica ga. K. Ponikvarjeva, da služkinje ne umevajo dovolj globoko velikanskega pomena tega društva in se zanimajo vse premalo zanje. Oklepale naj bi se z večjo ljubeznijo zavoda, kjer dobivajo v vsaki sili pomoči in zavetišča. Tajniško in blagajniško poročilo, ki je sledilo nagovoru g. predsednice, se priobči prihodnjič. Nato je podala velezasluzna upraviteljica zavoda, gca. Žitnikova svoje poročilo Iz tega je razvidno, da je iskalo v letu 1910. 1164 in v letu 1911. 1194 služkinj zavetja v zavodu. Prihajale so iz vseh avstrijskih kronovin in še celo iz Švice, Albaaije In Afrike. Orisala je nadalje službeno stanje in svarila dekleta, naj nikar ne vabijo svojih znank v Trst, saj izkušajo same, kako težke stališče i.na danes slovenska služkinja v Trstu. Službe so prenapolnjene, vrhutega bojkotirajo mnogi Italijani slov. služkinje, ker so pokazale pri zadnjem ljudskem štetju svelo narodno zavednost. ' Slednjič je gca. Hočevarjeva nagovarjala naj po možnosti obiskujejo učne tečaje v zavodu, povdarjajoč, kako važno je, da se začno tudi one izobraževati. V novi odbor so bile izvoljene sledeče gospe In gospice: Karla Ponikvarjeva, predsednica, dalje dr. Rybafeva, dr. Gregorinova. Gromova, Hočevarjeva, Zamejčeva, Golijeva. Žitnikova, Koširjeva, Plaperjeva, Hartmanova, Golijeva, Lozejeva, Erženova, Guličeva, Sle-mičeva, Mišičeva, Gergeljeva, Receijeva. Naglostova, Mozetičeva, Kopačeva, Seretova, Kebrova. Koncem je govorila še g. K. Ponikvarjeva marsikatero prisrčno besedo in je navzoča dekleta navduševala, naj se z zanimanjem oklepajo zavoda, ki naj jim bo središče in zatočišče v tujem mestu. Obenem je izrekla zahvalo g. Gromovi, ki je s svojim neumornim delom glavna opora zavoda. Nato je sledil zabavni del zborovanja Gca. Leonora Gergeljeva je izrazito in čustveno deklamirala pomembo pesem „Vabljivi ptič". Potem so predstavljali nežni malčki od sv. Ivana več ljubkih prizorov iz otroškega življenja. Prav posebna zahvala za to gre ge. Germekovi. Temu je sledila Šaljiva igra „Oh ta Polona", ki so jo predstavljale nekatere služkinje v veliko zabavo navzočih. Priznati se mora, da so iivrstno nastopile in izvršile vse dobro svojo nalogo. Vsa čast vrlim igralkam! Vsa prireditev je uspela v občo zadovoljnost vseh udeleženih. Našim slov dekletom pa je zavod vnovič pokazal, da Jim je pravi dom sredi tujega mesta. Četrto diplomo Diužbe sv. Ciriia in Metoda je dobila gostilna NDO oziroma njen voditelj, g. Hinko K o s i č za četrto pokroviteljnino, ki se je nabrala v tamošnjem Družblnem nabiralniku. Ni ga lepšega spričevala i za gostilničarja i za goste o njihovi narodni zavednosti in požrtvovalnosti, kakor cela vrsta Družblnih diplom, in zato tudi s prav posebao željo, da bi čim lepše uspevala ta res narodna gostilna, priporočamo slovenskemu občinstvu to gostilno. Dobava strojnih oprav. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda dobava strojnih oprav za delavnice in kurilnice za leto 1912. Podrobne dalotbe so razvidne iz časopisov: „Zentialanzeiger oiuijo ——e»— ------------... ——-- POZOR!! IurUFJLia Križmančič & MM, trst, ulico Nuovo 37. V Trdtn, tine 14 marca IŠ12. »EDISOST* št. 74 Biran III 100 600 50 150 200 200 100 50 300 tur das čffentliche Lifeferungswesenw, »Wie-ner Zeltung", rVerordnungsblatt fur Eisen-bahnen und Schlffahrt", „Lalbacher Zeltung", „Osservatore Triestino", in „ Avvisatore Dal-mato", ali se na] vpraSa pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, soba št. 124. „Trgovsko obrtna" zadruga v Trsta. Načelstvo in nadzorstvo sta v skupni seji sklenila predlagati občnemu zboru, ki bo dne 24. t. m.f to le razdelitev čistega dobička za leto 1911. v dobrodelne namene: Slovenski trgovski šoli v Trstu K 50C0 isti šoli za učila....... » Trgovskim tečajem „Trgovskega izobraževalnega društva" ... „ Društvu jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju ... „Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu............ „Učiteljskemu društvu za Trst in okolico" v upravo za ustanovitev javnih ljudskih knjižnic..... ^Dramatičnemu društvu" v Trstu „Kmetijski družbi za Trst in okolico"......... » Zavodu sv. Nikolaja..... Dobrodelne namene...... »_ Skupaj K 6750 Ako pomislimo, da je ta naš denarni zavod še mlad, je svota, ki jo daruje v dobrodelne in kulturne namene, res častna. V prvih šestih letih je Zadruga poklonila narodnim napravam (ako občni zbor pritrdi zgornji razdelitvi) čistega dobička nad K 20.300. Slovenska trgovska šola sama je deležna lepe svote K 16.33929 in K 16071 nagrade načelstva in nadzorstva za leto 1906, podarjeno zalogu za trgovsko šolo. Kar je Zadruga že storila in žrtvovala za slovensko trgovsko šolo v Trstu, presega K 20.000! Zraven trgovske šole, je šla Zadruga vedno na roko Ciril-Metodovi družbi in je preskrbela prostore na Acquedottu, v katerih se nahajati sedaj ljudska šola in trgovska šola. Naše ljudstvo pa ve tudi ceniti zasluge tega našega narodnega denarnega zavoda na narodno-gospodarskem polju in zato ta zavod tako krepko in čvrsto napreduje. Seja stavb, odbora za novo CM šolo se vrši v petek, dne 15. t. m. ob 7. in pol uri zvečer v pisarni g. dr. Abrama. Čitatelje rojanske ljudske knjižnice prosim, da prinesejo čimprej izposojene Knjige vratarici „Otroškega vrtca" v Rojanu. Knjižničar. Sokolski pevski zbor. Danes zvečer ob navadni uri se vrši pevska vaja. Tržaška sokolska župa. 11. redni občni zbor se vrši v nedeljo dne 31. sušca 1912. ob 10. uri predpoiudne. Dnevni red : 1.) Pozdrav staroste; 2.) Poročilo tajnika; 3.) Poročilo blagajnika; 4.) Poročilo načelnika ; 5.) Izprememba pravil; 6) Letni prispevek društev ; 7.) Volitev predsedstva; 8.) Slučajnosti. Starosta. ftf. zlet Tržaške sokolske župe se vrši dne 16. junija 1912 ob priliki slav-nosti tridesetletnice Sokola v Trstu na Opčinah. Predsedstvo Tržaške sokolske župe prosi društva v Trstu in okolici, naj se ozirajo pri določevanju svojih prireditev na to velevažno slavnost. Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje danes v četrtek 14. sušca t. I. ob 8. zvečer v društveno dvorano (ul. sv. Frančiška Asiškega štv. 2 II. nad), društveni shod s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo o konferenci koalicije narodnih železničarskih organizacij, ki se je vršila dne 8. sušca 1912. 2. Določitev delegatov za člane centrale v svrho zastopstva na H. rednem občnem zboru. 3. Razno. — Železničarji! V četrtek vsi na shod! Odbor Zveze {ugosl. železničarjev. Št. jakobska Ciril-Metodova podružnica vabi na nocojšnjo izredno sejo ob 8 30 zvečer v prostorih „Ilirije" ul. MontecchI 15. Ob enem naznanja, da bo nje letni redni občni zbor v nedeljo, dne 31. marca 1912. ob 10. uri dopoludne v šoli na „stari policiji*. Vabimo na mnogoštevilno udeležbo. Društvo svob. slov. akad. „Sava" na Dunaju priredi 15. t. m. ob 8. uri zvečer svoj IV. redni občni zbor v restavraciji Jaitner", XVIII. Ladenburggasse 12, z ob!-čajni sporedom. Slovanski gostje dobrodošli I Vlomi in tatvine v Barkovljah in na Opčinah. Včeraj smo poročali o naravnost predrznih vlomih v nekatere vile v Barkov-ijah in Seppilijevo vilo na Opčinah, in nekaj čudnega, nekaj onih zllkovcev, ki so bili udeleženi pri teh vlomih, ali pa ki so vsaj držali vrečo ko so drugi kradli, imajo že pod ključem. Kakor smo povedali Je bilo iz Seppili-jeve vile ukradenega različnega blaga zlasti posteljnine in drugega perila za okroglo svoto 700 do 800 K. Ukradeno pa Je bilo ooleg tega iz vile tudi kolo v vrednosti nad 200 K, tako da znaša vsa Skoda nad 1000 kron. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je bil aretiran neki Alojz Semolič, s priimkom □ J^ans Schmidt „arabo" pek, doma iz Brestovice, ki je v ulici Geppa ponujal na prodaj neko kolo precejšnje vrednosti. Preiskava |e dognala, da je bilo to kolo ukradeno g. Sepplliju, Id Je spoznal kolo za svoje. Potemtakem seveda ni nihče dvomii več, da je bil Semo-lič soudeležen pri izpraznjevanju Seppilijeve vile. Z ozirom na to, da {e pri Semoliču izključen dvom, Je policija nekoliko pogledala po njegovih znancih in prijateljih in pokazalo se je, da se ni motila, kajti možakarja, ki sta se zdela policiji sumljiva, sta se oba naravnost odlikovala s finim perilom, ki ga pa seveda ni nikdar nista kupila. Eden Je Imel srajco iz najfinejšega blaga z etiketo tvrdka Beyer in z imenskima začetnicama P. L., spodnje hlače jagrove iz šifona z začetnicama A. L. Drugi aretiranec je imel spodnje hlače naravnost bogato opremljene z belim vezenjem po robu. Bil pa je toliko previden, da Je odstranil etiketo tvrdke in pa lastnikovi začetnici. Kolikor se Je dalo dognati, to perilo ni bilo ukradeno pri zadnjih vlomih v Barkov-. IJah in na Opčinah, pač pa kod drugod, vsekakor pa Je sum precej upravičen, da sta bila aretirana tička soudeležena tudi pri teh vlomih in tatvinah. Aretiranca, ki pač ne živita v takih gmotnih razmerah, da bi si mogla nabavljati tako perilo, kakršno sta imela ob aretaciji na sebi sta: 251etni pre-mogar Anton Cvokelj iz Planine in 27letni Kari Regent s Kontovelja. Policija pridno nadaljuje preiskave in je v kratkem pričakovati še nadaljnih aretacij. Tatvine v prosti luki. Malokaterikrat se čuje, da bi bil v prosti luki aretiran kdo zaradi kake večje tatvine. Navadno so to delavci reveži, ki večinoma kradejo, če kradejo, iz potrebe. Odnese kakega pol . kilograma kave, pri vratih ga vjamejo in potem je Joj in prejoj. Seveda ga takoj izpode iz službe, mož izgubi še oni svoj borni zaslužek in je s svojo družino vred na cesti, ker, t . t lt . , .. je ukradel za eno krono vrednosti. Nočemo IZdelOVatelj M trgOVtC lesnega Oglja zagovarjati tatvine, naj le kaznujejo vsako- izključni liferant vzajemne zadruge priv. urad-gar, ki ne zna razlikovati, kaj je moje, kaj nikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa tvoje, toda čudno se nam zdi, da v prosti v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve luki prav posebno velja oni rek o Norim- j vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. beržanih, da male Iumpe obešajo, velike pa; v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom izpušča jo. O tatovih, ki namreč kradejo v j na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah, prosti luki na debelo, o teh Je zelo malo : h-.i_-e.__ Mmmtšmwm „ „i j.i mmmm m čuti v Trstu. i podrobno prodajo o al. del Ton i Sedaj pa so vendar enkrat prišli na.Pharna ul|ca de| Toro §t j , nadstropje sled tatinski družbi, ki Je kradla na debelo. \ ' 1 Zmanjkovalo je zlasti kave, potem pa tudi j drugih stvari, črevljev, galoš Itd., in ni se čuditi, da je ostalo vse toliko časa prikrito, saj so bili v družbi možje, ki dobro po- j znajo vse zvijače, kako je treba .delati".! Aretirani so namreč kot storilci carinski re- j vident Artur Gol!mayer, carinski asistent j Gtorgio Zalar, hangarski nadzornik Marijo 1 Abuje in tehtalec Remigio Collino, torej j pravi strovnjaki, ki so se vrgli, s svojim , „delom" na hangar št. 9. Aretirane! so seveda tajili vse, ko so ! bili zaslišani, toda ko Je policija preiskala njihova stanovanja, Je našla toliko „blaga", ki je gotovo bilo vkradeno, v imenovanem I hangarju, da so odpeljali vse štiri v ul. Ti- Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalni v Trstu. ulica Barriera vecchia Ste v. 38 in ulica dei Rettori št 1. Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ce >e zmsrn*. - Sprejemajo se tudi poprave. - □ K9 ti Danes in jutri se predstavljajo čudežni doživljaji - PINOCCHIO - Poučni in zabavni prizori. 1500 bi metrov filma is 1500 Zato vsi v kinematograf BELVEDERE ulica IJelvedere št. 19. TELEFON št. 1085. zobotehnik TRSI ul. della Zonta št. 7. /. 19i5 CflNDIDO PlUfi TELEFOV 20—56. gor. Ukradeno blago se ceni na K. Pri približno ričakovati je še nadaljnih 3000 do 4000 aretacij. Nevaren natakar. Natakar Anton Svoboda, star 31 let, rodom iz Moravske, se je predsinočnjem nekaj spri v neki gostilni z nekim Ivanom Mllnerjem. Najprej ga je začel obkladati s psovkami, nato pa mu je zagrozil, da ga bo ubil. Kaj hujšega se ta večer ni zgodilo. Drugo jutro pa je prišel Svoboda pred Milnerjevo stanovanje, začel tolči po vratih in jih skušal odpreti ter je pri tem zopet ponavljal svoje grožnje, da bo ubit Milnerja. Milnerjeva soproga, ki se je nahajala v stanovanju, je strahu pobegnila k sosedom. Svobodo so aretirati zaradi njegovih nevarnih groženj. x Nož v roki, to je prva, kar stori pristni tržaški „meščan", ako mu ni kdo povšeči, seveda, če je nasprotnik sam, kajti sicer je navadno beg rešilno sredstvo. In POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Redi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponndeno, naj prodam veliko e&logo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, nanje najavo aH Črno galonirano, a predniki in močno močnimi podplati, celo elegantna, najnovejša fasoaa. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pofiiljatev po povzetja H. SPINGARN, eksport čevljev Knkovo «1. »40. Bme se zamen j aU in se vrne denar. Dr* Pecnik (PETSCHNIGG) Irst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za ko2ne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 */a — !• Odlikovana pekarno In sladčlčarnc SKERK - TRST 10 xo O V o X* <0 3 O* o < z > vsakovrstni!" Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno in bombonov. Sprejema naročila , tort, kTokantov in drugega peciva. -- Najfinejša | moka iz najboljših mlinov po najnižji ceni. Fin« J inozemska vina in likeri v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh ln »ladftloe Udelujejo MffUalAnlm 1 električnim a trojom i—ri—inri'i Zdravljenje krvi I Čaj „Tisočeri eretu — Telef. 377. Poštne pošiljatve se Izvriujejo takoj in franko, ako se doposlje kron 1-10. UMETNI ZOB J L Plombiranje zobov Izdiranje zobov bre; = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konccs. zobni tebru. • TRST " Ulica della Caeerma št. 13, II. n. r OIACOMO FO\I> % ^ IC w K TRST H LLOVDOVA PALAČA. 2P TELEFON <6-28. u M "X Sukna, za gospode in dame, lodno in modno blago KAREL KOCIAN, tovarna sukna v Humpolcu (Češko). Uzorci franko. IZJAVA. Podpisana dajava na znanje, da je Jožefa Trebeč dne 9. avgusta 1910 na c. k. poštnem uradu v Dutovljah plačala za Terezo Golmajer, učiteljico v Buzetu, le 19 (devetnajst) kron, ne pa devetintri-deset (39), kakor sva midva javno po krivem trdila. Štejeva si v dolžnost, da gospo Elviro Schlunder, c. k. poštarico, ki je odstopila od tožbe, prosiva ponižno ;za odpuščanje, ker sva jo neopravičeno obrekovala. D u to vije, 11. marca 1912. Jožefa Trebeč, Jožef Trebeč, Skopo št. 1. CUETLICNI SflLON inPrvizavodpokra^ins^ihsameri" ^ I Zavod za negovanje cvetlic sknpno z drevesnico za sadno drevje $ in oriiumentalne rastline v Zagradu ob Soči. ^ G Uelikanska zaloga pohištva in tapecanj :: Paolo Gastwirtb :: TBT, bL Stadion tt 6 • TgtefaB «-»5 m SUMBC Padce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. w»r. Stran IV. tak junak z nožem |e tudi neki 251etai Carlo Chtro, ki stanuje v ul. dei Giutiani št. 8 in Ki je pred par dnevi v prepiru v neki gostilni v u!. delia Raffineria dvakrat zasadil nož v prsi nekemu Mariju Sallnbeniju, ki stanuje v uiici Molin a vapore št. 3. Salinbeni ni mislil, da Je stvar tako huda in je šel po onem prepiru domov, a predvčerajšnjim se je moral dati prepeljati v bolnišnico, ker je Cherojev nož segel le globlje, nego pa je mislil. Zdravniki so spoznali, da sta rani težki in to je bilo tudi povod, da so Cheroja aretirali in ga odpeljali v preiskovalni zapor. Pojasnilo. Na tukajšnjem dež. sodišču je v preiskavi babica samska Ana Baicb, stanujoča v ulici Ferriera. Ker pa so svojedobno vesti v časopisih zamenjale to žensko z zakonsko babico Angelo Baje, sta-nujočo v ulici Scaparelli št. 4., smo na-prošeni, naj priobčimo, da v preiskavi ni Angela Baje, ampak Ana Baich. Vrgla se v morje. Uršula Pop pa, stara 43 let, stanujoča v uiici Sv. Marka št. 22, se je včeraj ob 5 30 popoludne s samomorilnim namenom vrgla pri svetilniku t morje. Še pravočasno so jo potegnili iz vode; pozvana zdravniška postaja jo je dala odpeljati v mestno bolnišnico. Vzrok obupnemu činu je neznan. Nagla smrt 66-letnemn Jakobu Redivo, vratarju hiše št. 16 v ul. Nicoio Machiavelli je sinoči ob 11. url prišlo nenadoma slabo »a malo časa za tem je izdihnil. Pozvani zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugega nego konstatirati smrt. Zaradi tatvine sta bila aretirana Anton Cunja, 20-letni voznik iz Bazovice, ker je ukradel Alojziju Tomšiču škornje, vredne 20 K, in Anton Kuret, 33-Ieten voznik, Tržačan, stanujoč v ulici Molin a vento 16, ker je v ulici Burlo naložil na svoj voz nekaj kamenitih kvadrov za ulični tlak, ki so bili last občine. Loterijske številke, izžrebane dne 13. marca * Praga 22 13 12 8 34 Lvov 72 71 50 52 64 »EDINOST« St. 74. V Trstu, dne 14. marca 1912. Porotno sodišče. Za tekoče porotno zasedanje, ki se začne po dosedanjih dispozicijah dne 26. tekočega meseca, so biii izžrebani sledeči porotniki. Glavni porotniki: Acquaroli An-tonio, Alberti Adolfo, Ambrosch Romeo, Bambič Jakob, Bergmann Ignaz, Birgmayer Carl, Bonazza Ugo, Botteri Albino, Bozzini Enrico, Carniel Antonio, Fablani Guglielmo, Fenderi Arturo, Godina Jakob, Godnik Ivan, Grego Davide Eugenio, de Guarrini Arturo, Hausbrandt Wilhelm, Hermannstorfer Johann, Jellersitz Antonio, Jovanović Nikola, Jungel Antonio, Jurinac Rudolf, Jurca Anton, Karla-▼aris Fran, Kranz Johann, Legat Albino, Lemouth Giovanni, Manfcoč Ivan, Martelanc Anton, Motha Federico, Prelog Ivan, Ražem Anton, Salvador Luigi, Scaramanga de Alto-monte Giovanni, Schoffmann Rodolfo, Stranj Jakob. Namestniki: Conighl Adolfo, Du-gulin Luigi, Liebleln Moritz, Nagelschmiedt Antonio, Roth Adolf Franz, Sambo Ales-sandro, Sedmak Just, Teodorovtč Gjorgje, Tiani Antonio.__ &ar. del. organizacija. Skupina zidarjev NDO sklicuje sledeče javne shede: a) Danes, dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v „Konsumnem društvu- (Narodni dom) pri S v. Ivanu. b) V soboto, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v „Konsumnem društvu v Lopi j e r j u. c) V soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v „Konsumnem društvu" (pri Valentinu) v Ške d n j u. — Skupina mestne plinarne NDO sklicuje za jutri, v petek 15. t. m. ob 8. uri zvečer važen sesfaoek v prostorih NDO. pri S v. Jakobu. — NDO. daja na zanje vsem članom in članicam, da se izplačuje bolniška podpora vsaki petek od 7.—8. ure zvečer Blagajnik. — Godbeni odsek NDO vabi vse odbornike na sejo, ki se vrši danes v četrtek 14. t. m. po vaji. Obenem so naprošeni člani godbe, da se daaašnje vaje gotovo udtleže. — Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsem darovalcem, ki so mi pripomogli v kritičnem položaju, ko sem ostala vdova s štirimi nedoraslimi otročiči; posebno pa se zahvaljujem „Nar. delavski organizaciji" za podporo v slučaju smrti K 40'—, skupini svobodne luke za med člani nabranih K 52 70, in predsedstvu političnega društva „Edinost", ki je dovolilo in priporočilo nabiranje ob priliki javnega shoda dne 10. marca K 71 60, skupaj K 16430. iskrena hvala vsem cen j. darovalcem ! Alojzija PlavšČak I. r. Vesti k G*f»k«. Soči" v odgovor. Na mojo malo notico, da je neki goriški liberalni list napadel nekdaj neko družino, sem izzval prepir v „Soči". Njeno uredništvo me je pozvalo, naj tekom osmih dnij citiram dotični slučaj, a jaz sem osem dnij molčal. Sedaj so začeli ropotati in prisiljen sem odgovoriti. Najprvo moram omeniti, da uredništvo „Edinosti" nima s to notico nobenega opravila in mu tudi ni treba nobenega opravičevanja, kar je samoobsebl umevno. „Edinost" mi je pove-; rila nalogo goriškega dopisnika in za svoje1 dopise odgovarjam jaz. To Je tudi samoob-sebiumevno, ker uredništvo ne more kontrolirati resničnosti vsake vesti „Soče"! Spomin me ni nikoli varal, a mogoče je, da sem se v navedenem slučaju zmotil. Ako je zmota na moji strani, prekličem notico — kakor lojalen človek — rade volje. Raziskovanje po stotinah „Soč" je težavna stvar in zahteva časa. Obljubljam pa, da odgovorim v tej zadevi tekom nadaljnlh osmih dnij. Jeden izmed goriških dopisnikov. Akad. fer. društvo „Adrija« v Gorici priredi v četrtek 14. t. m. ob 815 zvečer pri „Jelenu" javno predavanje. G. dr. H. Tuma bo nadaljeval svoj tema o Jugoslo-venskem vprašanju. Vstopnina 10 stot. Vesti iz Istre. Politično druStvo za Hrvate in Slovence Istre v Pazinu sklicuje za dne 17. marca ob 10. uri predpoludne v „Narodnem domu" v Pazinu velik ljudski shod s sledečim dnevnim redom: 1.) Pomazane hrvatske table in hiše v Pazinu; 2.) Obče politično stanje v Istri; 3.) Razmere na Hrvatskem. . . ^ .Pričakuje se mnogoštevilne vdeležbe iz vseh slojev zatiranega naroda. Malo stanovanje i3. iti SmSHS 24. aprila. Naslov po^e inBeratni oddelek Edinosti. 576 1/lAniHob! in stavbni delavci se iftčejo. Ulica KIBpdrSKI 8 Marco 18. 577 Radi bolezni prodam ljudBko kavarno. — Ulica Solitario St. 16. 579 Postrežnico pove Edinost. na dan, Naalov 579 y 8e zanesljiv inkasant za Trst preti proviziji ISvG in položitvi primerne varSćine. Že v taki BluŽbi se i;abajajoČi imajo prednost. Naalov pri .Edinosti". 453 Odda se lepa meblovana soba pri mali družini. Via Pondare s St. 8, IL vr. 2. 507 VCa^oni Je nova Ea'°ga biciklov. motoci-OoZolll klov tovarne Poch v Gradcu. Zastopnik Alojz Kineze. Prodaja tudi na obroke ter zamenjuje stare bicikle z novim proti doplačilu. 466 Ifolfni* blagajniCfcrka ali komptoiiatinja želi iVoKOl \stopiti v Blužbo v Trstu mlada gospodična \ešča slovenEčice, italijanščine in nemSČine. Naslov pove inser. odd. Edinosti. 549 Al amo m a pripoznano Bredstvo za uničenje ate-Ifiurana, n|c. Zaloga: ulica Stadici štev. 10. Naročila: Ferriera 37, Trat - Skrinjar 480 Lepo meblovana " ££ ,za, "X" S. Francesco 4, II. stopnice, III nadstrojje, vrata 6t 19. _578 lonoin 86 vinBki> močii aodi od 8 do 50 hekto-lobvjU litrov. TakojSnja ponudba, cena za ato litrov, PoStnoležeče, Trat, pod „Osem-. 567 Ticfl? kilogramov izvrstnega domačega air je I ISUu na prodaj. Sir je iz čistega mleka, popolnoma auh, za vBako prevažanje. Kdor si ga želi, i naj ae obrne na Prvo kobaridsko mlekarsko zadrugo j v Kobaridu.____569 ' Uičo * urtnm v Gorici se odda v najem mod 2 Vi 10m Naslov : Riva Caatello 28. 562 večč modernega sli'sa-OUUIII oHIVCtl j nja in risanja sob iSče zaslužka v Trstu. Naslov pove inseratni oddelek i Edin' ati. £63 UaionPa za trgovino jestvin sprejme takoj VdgOilUd ivan Mahnič, Bazovica 564 Novo delavsko kons. društvo ? " Sv* Jakobu» ul- 8* Marka St. 19 : j9 I Vol si Šteje v prijetno dolžnost, obvestiti al. obč. mesta in okolice, posebno pa ^entjakobčane I da je odprlo svojo novo gostilno v hiši F. Fabjana, ul. S. Marco St 19, kjer bode točilo istrsko Črno vino prve vrste, vipavsko belo in Puntigamsko eksportno pivo prve vrste, vse po najnižjih cenaa; kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi iedili. — Voditelj: Viktor KoaiČ. — Za mnoicobroino jedili. udeležbo vabi že sedaj Odbor. Skladišče žagovine ^ posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia St 5. Prodaje ?n debela!*-- postrežba pa dom. Povsod električna luc Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več mesecev —— trpežna. — Baterija se lahko menja. Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2 50. LASTNI FABRIKAT! F. S. Dalsasso - Trst ulica Cassa di Risparmio St 6. Pošiljatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju 60 vin. več. mineralnih Gostiln, in kavarnarska zadruga članov N. D. O. v Trstu registrirana zadruga z omej. poroštvom vabi ma II. redni občni zbor ki se vrSi v soboto, dne 30. marca 1912. ob 8. zvečer v prostorih NDO., ul. S. Franc. d'Asslst 2. DNEVNI RED : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika 3. Odobrenje letnega računa. 4. Vclitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. ODBOR. Gospod, društvo pri So. H. H. zgornll registrovana zadruga z omej. zavezo vabi na občni zbor kateri Be vrši v četrtek dne 28. marca ob 8. uri zvečer v svojih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in nadzorništva. 4. Volitev predsednika in nadomestne volitve odbora. 5. Volitev nadzorništva. K obilni udeležbi uijudno vabi ODBOR. NB. Vsi računi so na razpolago zadružnikom v društveni pisarni od 6. do 8. ure zvečer. Sveža jajca in žive kokoši so na prodaj po nizki ceni o Trstu, ulica Glosuč Cardued 40. Stanovanja se oddalo o „Narodnem domu". Poizvefleti je uri Šišati upravitelja ? Trž. posojilna. nonafahturno trgovino ili [I] Trst, ulica Nuova 39. Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah. Bogomil Fino = = urar in zlatar = — k Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 lisprod ctrtre n. iBtona imai ,, Bojrat Izbor ur vsake vrste, kakor tudi ■ ahanof, prstanu? z dtja-V V mantl In brez dljanutn-JX // tov, lecske /erižlee, alate •"'r * In srebrne za moflhe, vse po konkurenčnih cenah Gostilno „fllln Colombn" , ulica Conimerciale št. 14. Od danes naprej se toči pristno Istrsko in dalmatinsko črno, in izvrst.io belo vino. Domača kuhi bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporoča se cenj. občin*: u dobroznani Zvaa Koče' ar. oskus bo priČ3l dobroto (iljaće in postrežbe. Haus Scheidler =- £obotehnik == zotnltohnul Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Pitizza C. GoldonI St. 5. II. Dobro jutro! Kam pa k^m? wGrem kupit par Cevliev.* — .Ako hočeta biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greBte v ulico Riborgo št- 31 (kA1 buon Opermio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo cd Dajfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIMI — Priporoča se lastnik M. IVANČIC ALEK8. FKA>C MAYEH - TRST žgalmca ka^ e TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanja pečeno kave. imhhhhhbbhhbbbbbbbmb SP Očali ^ najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vin. naprej. Čudeži I „lfeluetia", ul. Barriera 19 Gramofoni in plošče. Velika zaloga ploše s slovanskimi komadi od K 2-— naprej. Zaloga obuvala ■■■■ In Uurtaa deialnioa ■■■■ PAVEL VISINTiNI Trst uL fflosue Cardued 31. qrdq(o Aususto DeU'Asnolo Velika iabera molkih ia ženskih Čevljev. - Poprave se icvr&njejo točno in Bolidno poknenuhcaak Edini preparat iz zdravilnih rastlin. Tovarna: Trst, ul. Farnoto 36. Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanjn, bolečinam in žganju v želodcu itd Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo gnnElca ABPStfl Dell' AllOlO pred kolero.