Štev. 9.
lrh£la	dan, tudi ob nedeljah in prazniki!!,
c* S zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Ufr4a.'t>o: Utlca tv franOikA Asi?kega ^_20 L nadrfr. — Vd ćzpi* r.af m poftHaJ:> urednittru Usu. Nefcankiran* pisnu M m
■prefemajo ta rokooisi te ne vračajo, ućajatcil <* očgcvr* arednik Šteta«	Laitnik konsordl
H*« Ed'-csH' — Ttak tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t "jiSrSSU^ v Trstu, ulica Sv. Franfilka Asiikegt « 201
Teiefon uredni «tv» in uprav« štev. 11-57, Narofni«« anala: Za celo lato.......K 24-—
u pd ............f	•
u tri meseci.................
2« nedeljsko Udajo aa cdo lato........
ca pol leta.................
Letnik XL.
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'-*
vsaka nadaljna vrsta............. 7r—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačnje se izključno la
upravi .Edinosti*. — Plača la tofi se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničnl račun št 841.652.
So severu položni neizpremenjen. - Srditi boji v AMji
Ruski napo* v vzhodnih Bakinih om - Ponesrefen črnogorski napad pri Avtovcu. - Oh Plllcl artiljerljsRl hoji.
Z Dustrijsko-rusfiega bojišča.
DUNAJ 8 (Kor.) Uradno se objavila: 8. januarja.	^ f
Splošni položaj je neizpremenjen. Nobenih trajnih bojev.
V	vzhodnih Beskidih je bil z močnimi silami preko vittm vzhodno od Czere-raiche izvršen1 ruski napad z našimi protinapadi odbit, pri čemer je bilo ujetih 400 Kusov in uplenjene tri strojne puške.
Namestnik šefa generalnega štaba. pL Hofer, fml. _
Z nemlbo-nukeia bojliča.
BERLIN 8. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 8. januarja.
Vzhodno bojišče.
Na vzhodu je vladalo neugodno vreme. V Vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem nobene i z prem era be. Vzhodno od Rawke so naši napadi napredovali. 1600 Rusov je bilo ujetih in uplenjenih 5 strojnih pusk.
Na vzhodnem bregu Piliće so se vršili le artiljerijski boji
Vrhovno armadno vodstvo.
Z Južnega bojišča.
DUNAJ 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. januarja.
Na južnem bojišču se je neki ponoćni napad na našo predstražno linijo pri Avtovcu popolnoma ponesrečil.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
(Avtovac leži jugozapadno od Foče, par km od črnogorske meje.)
Z nenilko-francoskega bojišča.
3ERLIN 8. (Kor.) Wo»ov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. januarja.
Zapadno bojišče.
Vsled trajnega deževja postaja ozemlje v Flandriji vedno bolj močvirnato, tako da so operacije močno ovirane.
V	zhodno od Reimsa so nam poskušali Francozi danes ponoči iztrgati neki pred-
-rek. Vsled takoj izvedenega protinapada so bili vrženi nazaj v svoje pozicije in so izgubili pri tem 50 mož na ujetnikih.
V	sredini in v vzhodnem delu Argonov so naše čete zopet napredovale.
Neki ponovni napad Francozov na naše pozicije na Buchenkopfu, južno od Diedols-hausna (v Vogezih), je bil odbit. Ponovni napadi Francozov na višino zapadno od Sennheima, so se razbili v našem ognju. Ujeli smo dva oficirja in 100 vojakov. Za Ober-Burnnaupt, južno od Sennheima, se vrše v trenotku še boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
iBileiko zgornja zbornica.
LONDON. 8. (Kor.) V včerajšnji seji zgornje zbornice je marki of Greve pri mornariški Jebati izvajal, da je ni še bilo pomorske vojne, v kateri bi bila pridobljena suprematija na morju tako hitro in s tako majhnimi žrtvami. Angliji se je posrečilo, pridobiti suprematijo na morju v neverjetno kratkem času. Nemogoče se je zadostno zahvaliti zato mornarici. Istočasno se ne sme pozabiti avstralskega, francoskega in japonskega brodovja.
O obstreljevanju Scarborougha je marki of Greve izjavil, da se zamore na kršenja haaške pogodbe mirno odgovoriti. Toda Anglija se ne bo spuščala v take represalije. Akcija Nemčije se bo končno sama maščevala.
Državni tajnik je izjavil dalje, da postaja brodovje vak mesec relativno močnejše. Vsaka posadka ladje dobi svojo rezervo.
K potopitvi »Formidable« Je govornik
izjavil, da je admiraliteta prišla končno do prepričanja, da je bila potopljena ladja od dveh torpednih strelov nekega sovražnega podmorskega čolna. Kapitan ladje je signaliziral neki drugi ladji, ki se je nahajala v bližini, naj ne pride na pomoč, ampak naj se radi nevarnosti napada podmorskega čolna oddalji.
Greve je označil to postopanje med splošnim odobravanjem zbornice kot hrabro dejanje, vredno tradicij angleškega brodovja.
Za markijem of Greve je izvajal lord Kitcheoer sledeče: Čeprav so bile nem-
ške čete z zapadnega bojišča premeščene na vzhodno, je ostal sovražnik še dovolj močan, da vzdrži svoje strelske jarke in zadrži zaveznike. Boj je zavzel značaj oblegovalne bitke. Posamezni pomembnejši boji med Angleži in Nemci so se razvili, ko so Nemci napadli strelske jarke pri Givanchy, kjer so bili Indijci. Par strelskih jarkov smo izgubili, toda naslednjega dne zopet osvojili.
Armada generala Frencha je bila oja-čena z večjim številom teritorijalnih formacij in eno divizijo, pri kateri se nahaja en kanadski polk.
Kitchener je gov oril nato o položaju na vzhodnem in jugovzhodnem bojišču in je nato nadaljeval: V Mezopotamiji je indijski ekspedicijski zbor nadaljeval prodiranje proti severu, napadel sovražnika pri Murni, premagal Turke in jim prizadejal težke izgube. Pohod Turkov v Egipt, o katerem se je toliko govorilo, se dosedaj še ni izvršil. Opazovani so bili od angleških letal vzhodno od Sueškega prekopa le manjši oddelki turških čet pod nemškimi oficirji. Prišlo pa ni nobenih večjih ar-madnih skupin in tudi ne do nobeega važnejšega spopada s četami, ki varujejo prekop.
V	vzhodi Afriki se je ponesrečil neki napad na nemške pozicije pri Tongi. Zasedli pa smo vendar gotove točke na nemškem ozemlju. Velike transportne težkoče ovirajo napredovanje.
V	Kamerunu prodira armadni zbor pod generalom Dobellom in je zasedel nekaj važnih pozicij.
Pri nemških napadih na angleško vzhodno obrežje so obrežne baterije v Hart-lepoolu odgovarjale na ogenj nemških vojnih ladij, ne da bi dosti opravile proti sovražni premoči. Z napadi na nezavarovana kopališča niso bile dosežene nobene vojaške prednosti.
Rekrutiranje poteka popolnoma normalno. Nazadovanje v božičnem tednu se je popravilo s poznejšim stopnjevanjem. Nad 218.000 oseb, ki so pripravljene služiti, so se podpisale na liste. Tekom prvega oddelka vojne smo bili v skrbeh radi pomanjkanja oficirjev, vendar pa se nam je posrečilo spopolniti oficirske kadre ekspe-dicijske zbore in razpolagamo sedaj z znatnim številom rezerv. Od izbruha vojne je bilo uvrščenih v armado 29.100 oficirjev.
Lord Curzon ie izjavil, da je pričakoval, da bodo Kitchenerjeve izjave dvakrat tako dolge in dvakrat bolj natančne in konstatira, da je bil Kitchener s poročili zelo varčen. Zlasti o dogodkih v Afriki in v perzijskem zalivu bi lahko povedal malo več. Pred kratkim smo slišali, da je bila nemška križarka »Konigsberg« v zalivu neke reke zaprta. Od takrat nismo nič več slišali o usodi te ladje in njene posadke.
Angleška odgovori na ameriško vprašanje glede preiskovanja ameriških ladij prijazno.
LONDON, 8. (Kot.) »Morning Post« javlja: Angleška vlada bo prijazno odgovorila na vprašanje glede preiskovanja a-merikanskih ladij od strani Angleške, vendar pa povdarjala, da angleška lahko uvrsti stvari relativne kontrebande v listo absolutne kontrebande.
»WoKfov urad« ne laže.
BERLIN 8. (Kot.) »VVolffov urad« poroča: Od petrograjske agenture razširjeno zatrjevanje, da je VVolffov urad raznesel po svetu neresnično vest, da je Rusija odstopila polovico otoka Sahalina Japonski, je brez vsake podlage. VVolffov brzojavni urad ni nikdar priobčil kakega takega po-i ročila.
Smola in terpentin — vojna kontrebanda.
LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz VVashingtona: Senat je zaprosil predsednika VVilsona, da naj, če je mogoče, pojasni najnovejšo naredbo Angleške, da veljata smola in terpentin kot vojna kontrebanda.
»Journal des Debats« prod japonski intervenciji.
PARIZ, 8. (Kor.) »Journal des Debats« ostro nastopa proti misli japonske intervencije in pravi, da ni potrebna, ker tro-sporazum tudi brez nje lahko premaga sovražnike. Jasno je, da bi bilo treba japonsko intervencijo drago plačati. Novačenje kupljivih čet je iznenadjalo vedno grozovito. Misel, plačati indokineško intervencijo, je treba popolnoma opustiti. Ako bi bilo treba takih žrtev, ni Francoska ona dežela, ki bi imela trpeti take žrtve. Francoska je doprinesla dovolj žrtev in jih mora tudi še doprinesti, ne da bi morala žrtvovati celo kolonijalno državo ali vsaj del iste. Vsi Francozi bi morali to razumeti in se po tem ravnati.
Sl<čno se izraža list »Eclair«, ki povdar-ja, da je treba računati s čustvovanjem Ze-
dinjenih držav in angleških kolonij, ki dosedaj niso priznale enakopravnosti rume-nokožcev.
Po japonski intervenciji v Evropi bi Kanada, Avstralija in britska Kolumbija ne mogle več zabraniti naseljevanja rumeno-kožcev.
Prodaja opojnih pijač na Francoskem
PARIZ, 8. (Kor.) V ministrskem svetu, ki se je vršil v Četrtek, je podpisal predsednik Poincare dekret, glasom katerega je prepovedano prodajati in transportirati v vsej Francoski absint in slične pijače. Razven tega je predsednik podpisal tudi dekret, glasom katerega se v novih točilnicah ne smejo točiti opojne pijače, ki vsebujejo več kot 23 odstotkov alkohola.
Zdravstvo v francoski armadi.
PARIZ 8. (Kor.) »Humanite« poroča: Zbornični odsek za zdravstvo je sprejel predlog, v katerem izraža svoje obžalovanje nad dejstvom, da je vsled sklepa generalissima Joffra odseku nemogoče, da se na licu mesta prepriča o funkcioniranju zdravstvene službe in da se izvedejo izboljšanja.
»Humanite« pristavlja k temu: Službe, ki funkcijonirajo dobro, se nimajo bati nobene kontrole, druge službe nočejo nobene kontrole.
Čestitka cesarja Viljema bavarskemu kralju k sedemdesetletnici.
MONAKOVO, 8. (Kor.) Ob priliki 701et-nice kralja Ludvika je cesar Viljem kralju brzojavil sledeče:
Danes končaš sedmo desetletje v resnem poveličevalnem času. Ce bi vladali drugi odnošaji, bi ti gotovo osebno Čestital. Ker pa to nikakor ne gre, se popeljem k tvojemu sinu, da ž njim in v krogu tebi dragih mož praznujemo tvoj rojstni dan enostavno in priprosto, kakor to zali te va vojna. Pa če bo slavnost tudi enostavna in priprosta, so pa odkrite in prisrčne čestitke, ki jih gojim zate. Razven želje, da bi se osebno ti in tvoji počutili dobro, gojim posebno vročo željo in se v vroči molitvi združujem danes z vsemi Nemci na Bavarskem in izven bavarske dežele: Naj bi bila tebi in vsem nam v novem tvojem letu podeljena konečna zmaga in slaven mir. To dal bog! V zvestem prijateljstvu: Viljem.
Kralj Ludvik je odgovoril: Globoko sem ginjen po pozornosti, ki mi jo izkažeš s tem, da hočeš preživeti današnji dan pri mojem na bojišču se nahajajočem sinu in bavarskih četah. Sprejmi za to in za prijazne čestitke k moji sedemdesetletnici mojo odkrito zahvalo. Bog naj usliši Tvojo molitev za konečno zmago in slavni mir. To je vroča želja vseh, ki so zvesti cesarju in domovini: Ludvik.
Bethmann - Hollweg — bavarskemu kralju.
MONAKOVO 8. (Kor.) Povodom 70. rojstnega dne kralja je poslal državni kancelar Bethmann - Hollweg kralju sledečo brzojavko:
»Prosim Veličanstvo, da sprejme milostno moje ponižne čestitke k današnjemu dnevu. Veličanstvo praznuje lepo slavnost 70. rojstnega dne v velikem, resnem času, ki odločuje o bodočnosti Nemčije, da Evrope. Naj bi bilo po slavnostnem miru, ki prinese nemškim plemenom plačilo za velike skupne žrtve, usojeno Vašemu Veličanstvu, da bi vladali v daljši mirovni dobi nad lepo bavarsko deželo in njene hrabre sinove. To je moja najudanejša želja.«__
Vojna s Turčija.
Šejh šerif Eddln vstopil kot prostovoljec v turško armado. *
CARIGRAD, 8. (Kor.) Kakor poročajo listi, je vstopil šejh šerif Eddin, ki pripada družini glasovitega kavkaškega šejha Sa-myla ter sedaj prebiva v neki vasi pri Brussi, prostovoljno v turško vojsko z več kot tisoč prebivalci imenovane vasi.
List »Tanin« o stanju na Balkanu.
CARIGRAD, 7. (Kor.) List »Tanin« razpravlja v uvodniku sedanje stanje na Balkanu, bolgarske in grške aspiracije ter od-nošaje med Grško in Srbijo in prihaja do zaključka, da bi se balkanska zadeva najboljše poravnala s tem, da se uniči in odstrani Srbijo, ki je povzročiteljica vseh teh homatij.
Nemci za Rdeči
BERLIN 8. (Kor.) Danes se je vršila ob mnogoštevilni udeležbi prva seja nemškega komiteja za nabiranje na korist Rdečega polmeseca, častno predsedstvo je prevzel državni kancelar Bethmann^*ipUweg.
Homoflje o Albaniji.
RIM 8. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz E>rača:
Danes zjutraj je prišlo do kratkega boja med Rastbulom in Sv. Blažem- Dan je potekel v ostalem mirno.
Parnik »Re Umberto« je odplul z italijanskim poslanikom Aliottijem, francoskim poslanikom Fontenaijem in z italijansko kolonijo na krovu v Italijo. Le nekaj članov italijanske kolonije, ki niso*hoteli odpotovati, je ostalo v Draču. Kot poslovodja ostane v Draču konzul Piacentini z delom poslaniškega osobja. Oblasti se nahajajo na krovu »Sardegne«. V Draču ostali Italijani se nahajajo na krovu »Sardegne« in »Misurate«.
Grška križarka je priplula pred Drač samo z namenom, da ščiti v slučaju nevarnosti grške podanike.
RIM 8. (Kor.) Grški poslanik Koromilas je izjavil v pogovoru z zastopnikom lista »Tribuna« in »Giornale d'Italia«, da je bila grška križarka na zahtevo grškega poslaništva v Draču odposlana tja edinole z namenom, da bi bila v slučaju nevarnosti grškim podanikom v zavetišče.
Afera kardinala Hercierja.
BERLIN 8. (Kor.) »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« objavlja sledeči komunike:
Nadškof v Mechelnu, kardinal Mercier, je izdal božično pastirsko pismo, ki naj bi se po njegovem ukazu čitalo dne L januarja in v naslednjih nedeljah s prižnic. Pastirsko pismo vsebuje poleg čisto verskih razmotrivanj tudi celo vrsto političnih izvajanj, ki niso v soglasju s sedanjim stanjem okupacije, vsled česar je dolžnost nemških oblasti, da nastopijo proti razširjanju tega pastirskega lista.
Opozorjen nato od generalnega guvernerja, je kardinal izjavil pismeno in ust-meno, da ni imel namena hujskati s svojim pastirskim listom. Imel je nasprotno namen, pomiriti prebivalstvo in je, varujoč patrijotična čustva, opominjati k zmernosti in zunanji podložnosti obstoječi nemški oblasti.
Ker pa je generalni guverner glede pastirskega lista drugega mnenja in se boji hujskajočega učinka, ne vztraja več pri izvedbi njegovega navodila od strani podložne mu duhovščine in tudi ne na prečkanju in razširjenju lista.
Generalni guverner je sicer že poprej prepovedal prečkanje in razširjenje pastirskega lista. S tem se zamore smatrati zadeva kot rešena._
Ogrski ministrski svet.
BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Danes popoldne se je vršila v ministrskem predsedstvu pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Tisze seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi v Budimpešti se mudeči člani kabineta.
Požar v nekem predora newyorike podzemske železnice.
LONDON 7. (Kor.) Kakor se poroča iz Newyorka, je nastal na križišču Brod-wayja v tamošnjem predoru podzemske železnice hud požar. Ogenj je napadel več železniških vlakov. Na tisoče oseb je padlo vsled dima v nezavest. 200 oseb je bilo ranjenih, smrtne žrtve ni nobene.
LONDON 8. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Newyorka: Pri ognju v predoru podzemske železnice ie ena oseba umrla, 700 jih je padlo vsled dima in par v nezavest. Vlak je bil v popolni teini ustavljen. Panika, ki je nastala pri tem, je bila od vseh, odkar obstoji podzemska železnica, največja. Na stotine zdravnikov in vse ambulance so hitele na lice mesta. Promet bo onemogočen za več dni.
Župan dr. Weisskirchner o gospodarskem stanju dunajskem.
DUNAJ 8. (Kor.) V danes razglašenem poročilu o gospodarskem stanju na Dunaju ugotavlja župan dr. Weisskichner nasproti trditvam sovražnega časopisja in posebno londonskega lista »Times«, češ, da je beda v Avstriji vedno večja in da podporni fondi ne zadostujejo ter da ni denarja, sledeče:
Na Dunaju ne primanjkuje dela. Nižje-avstrijska cfentrala za podporo po vojni prizadetih jerdobila do sedaj že sama 3.3 milijona kror* od katerih se do sedaj ni izdala niti še polovica. O kaki denarni zadregi ni nič znanega. Dunajske davkarije so v mesecu novembru utirale povoljne svote davka in sicer dva milijona več kot meseca novembra leta 1913. Preskrbije-vanje z živili je bilo meseca decembra na Dunaju povoljno. Posebno draginjo le bilo
zaznamovati samo glede moke, kruha, za-činbe in jajc. Zdravstveno stanje prebivalstva je povoljno.
Poročilo zaključuje: Po petih težavnih mesecih vojne niso torej odnošaji na Dunaju nikakor vznemirljivi in v novo leto stopamo lahko s trdno nado, da vzdržimo do dobrega zaključka.
Ogrski uradni list popravlja objavljeno najvišjo ceno rži.
BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Uradni list popravlja v svoji današnji številki pomoto, ki se je vrinila v včeraj razglašeni tabeli glede najvišjih cen. Cena rži v Budimpešti in Ujpešti je bila vsled tiskovne pomote postavljena z 32 kronami, v resnici pa znaša ista v obeh krajih za inetrični stot 32 K 70 vin.
Vohunska razprava v Lipskem.
LIPSKO 8. (Kor.) Pred kazenskim senatom državnega sodišča se je vršila danes razprava proti trgovcu Florijanu Lie-bigu iz Monakovega radi poizkušenega zločina vohunstva.
Glasom otvoritvenega sklepa, je obtoženec zadostno osumljen, da je v letih 1912 in 1913 v tujini poizkušal preskrbeti ruskim poročevalskim uradom tajna pisma, slike in druge stvari, čeprav je vedel, da ogroža s tem varstvo nemške države.
Na predlog zastopnika državnega pravd-ništva je bila razprava proglašena za tajno.
Prepoved izvoza konj iz Nizozemske.
HAAG 8. (Kor.) Kakor se poroča uradno, je izvoz mladih konj od včeraj prepovedan.
Revolucionarni irski list.
LONDON 8. (Kor.) V Glasgowu izhaja nov revolucionarni irski list z naslovom »Worker«, ki ga izdaja delavski voditelj Larkin. List je namenjen za dublinsko občinstvo.
Prodana parnika.
LONDON 8. (Kor.) Včeraj sta bila prodana na javni dražbi parnik »Wilhelm Behrens« in jadrenica »Eakacas«.
Žitni trg.
DUNAJ, 8. (Kor.) Glede pšenice, rži in ječmena tako inalo ponudb, da se je dobilo komaj nekoliko vagonov. Povpraševanje po tej vrsti žita vzdržljivo. Za koruzo precej brige, oves pa se je le težko prodajal. Vreme oblačno, veter.
BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Glede pšenice in rži nobene kupčije, ječmen 13.80 do 14.—, oves brez kupčije, letošnja koruza 9.90 do 10.25. Vreme deževno.
Nesreča na morju.
LONDON, 8. (Kor.) Glasgowski parnik »Astarte« se je v Merseyju potopil.
Kriza na Portugalskem.
LYON, 8. (Kor.) List »Lyon Republi-caine« poroča iz Lizbone:
Unijonistični senatorji so sledili zgledu unijonističnih poslancev zbornice in so včeraj odložili svoje mandate. Ker je po ustavi zahtevano število poslancev nezadostno, zbornici ne morete več zborovati.
Rožne politične vesti.
Akcija papeža Benedikta XV. za izmenjavo vojnih ujetnikov je bila povsod najsimpatičnije pozdravljena. Toliko pri vseh vojskujočih strankah, kolikor tudi med vsem civiliziranim svetom. Vsi hvalijo plemenito in eminentno človekoljubno prizadevanje sedanjega poglavarja katoliške cerkve. Izrazi globokCga spoštovanja so mu vladarji — od \ iijema do carja Nikolaja, teh dveh antipodov v sedanjem svetovnem konfliktu — sporočili, ali dali sporočati svoje privoljenje v namere Benedikta XV. Kakor da se povračajo veliki časi Leva XIII., ko se je ves svet v spoštovanju klanjal pred tem genijem sv. Stolice v Rimu. Srečneje, lepše, blago-slovljeneje ni mogel Benedikt XV. inavgu-rirati svojega diplomatičnega režima. »Zeit« piše n. pr.: Odkar so prekinjeni diplomatični odnošaji, si niso imele prizadete države nič več povedati, razun morda — groženj z represalijami, ki pa so še le z nevtralnim posredovanjem prihajale na zaželjeno adreso. Mednarodna sporočila prijazneje vsebine so bila le redka v teh petih vojnih mesecih. Če* abstrahiramo od mirovnih ponudb Nemčije Belgiji po padu Liitticha in od dogovora za medsebojno izročanje interniranih žensk in otrok, ne nahajamo v vsem dosedanjem poteku vojne drugega izgleda bližanja med vojskujočimi. Zato učinkuje tembolj razveseljivo, da se človekoljubna misel izmenjave težko ranjenih in za službo nesposobnih sprejema na vseh straneh s brezpogojnim pritrjevanjem. Iz odgovora angleške vlade je sicer razvidno, da Js
Strati IL
JEDINOST« Stcv. 9.
V Trstu, dne 9. januarja 1915.
taka izmenjava 2e poprej predmetom po-[čil, kakor da bi bil izstreljen Iz topa, dvignil svoj kozarec in imel govor na republiko in oficirje našega spremstva. Ko je bil govor končan, smo pogledali skozi okno, da doženemo, kam je padla granata. Gostiln ičarka je stala smehljaje se ob naši strani in je rekla: »Ne gospodje, bomba je šla v smeri proti železniški postaji, kakih dvesto metrov odtod.« Toda že je prišla druga granata, ki je eksplodirala že v višini. »Ta je bila že bližje,« je odgovorila, »približno sto metrov oddaljena na drugi strani.« Tu je prišla tretja. Cisto dobro smo zamogli opazovati, kako se je zrušila neka hiša v naši bližini. Sedaj je postala gostilničarka nekam resna in je rekla, kakor da bi se hotela opravičiti: »Gospodje, storila sem vse mogoče, da bi se ne izvedelo, da ste danes tukaj, toda sedaj sem mnenja, da je sovražnik izvedel o vašem prihodu.« Eden oficirjev je nazdravil nato najpogumnejšemu hotelu v deželi, ki kljub sredi najhujšega ognja ni ostal niti en dan
gajanj med državami, vendar je hvalevredna inicijativa papeževa povspešila dobro stvar in jo dovela do splošne hitre /ešitve. Kakor presegajo dimenzije sedanje vojne vse, kar je bilo dosedaj, tako je tudi s številom ujetnikov. Skupna številka v vseh deželah utegne presegati ml-fjoa. Kolik odstotek pada na ranjene, posebno težko ranjene in trajno invalidne — 13 to ni podatkov. Da se ujetniki, pri katerih je še pričakovati sposobnosti za vojno službo, ne morejo vračati, to je jasno. Vendar utegne biti izdatno tudi število tistih, ki jim je stanje tako, da izključuje zopet porabo v vojni. Ti tisoči trpečih dožive sedaj veselje povratka v domovino, v domače negovanje svojih dragih. Pa tudi v gospodarskem oziru — poleg čutstvene strani — ni brez pomena taka izmenjava ga prizadete države. Pri sedanji draginji livil in omejenosti zaJog je vsak ujetnik v breme za državo, ki ga mora vzdrževati; a težkoranjeni in težkbolni, ki po- zaprt, frebuje posebnega negovanja in posebne i hrane, je breme dvakrat težje. Seveda bo j morala vsaka država, ki se iznebi tujih
»letnikov, sprejeti svoje državljane in skr- J|lbjlej slovenskog novinara. Pod tem beli za njihovo vzdrževanje. Ali ta oskrba nask)Vom piše Merski „Narodni list-: Ovih
Kazenske določbe za slučaje ne-i in opuščenih napovedi se naha-I 239—244 postave glede dohod-
oblasti. resnični jajo v ! nine.
Nevljudna uradnica na podružnici c. kr. poštnega in brzojavnega urada v ulici Stadion. To bi bil najmileji izraz, ki ga zasluži uradnica blizu oddelka za oddajo brzojavk. Način, kako nastopa proti strankam, jasno dokazuje, da si imenovana uradnica domišljuje, da so stranke njeni služabniki. To je pokazala tudi včeraj ob 3 pop., ko je na vljudno vprašanje po brzojavni polici stranko sirovo nahrulila v tonu, skrajno nedostojnem za c. kr. poštno uradnico. Prizadeta stranka opozarja g. poštnega predstojnika istotam, da pouči imenovano uradnico, naj strank ne hruli ter na vljudna vprašanja tudi vljudno postreže, ker je ona občinstvu na uslugo in ne občinstvo njej. Upamo, da g. poštni predstojnik ustreže tej skromni želji!
Domu te vesti.
bo vsaj ekonomično koristna, kajti mnogi teh osvobojencev bodo vendar — četudi jie za vojno službo — sposobni za kako delo svojega poklica. In čim hitreje najdejo zopet kako zaposljenje. tem hitreje prenehajo biti v breme skupnosti.
Konference čeških katoliških strank ne
bo. Listi so bili raznesli vest. da se bo v Pragi vršila konferenca predstaviteljev čeških katoliških strank. Sedaj se pa oglaša »Hlas . glasilo čeških katoliških naci-fonalcev Moravske z izjavo, da je gorj označena vest neosnovana. Na podlagi avtoritativnih informacij trdi rečeni list, da sta se poslanca dr. Hruban in msgre dr. £ramek po božičnih praznikih sicer res mudila v Pragi, da pa se nista z nikomur pogajala glede ujedinjenja čeških katoliških frakcij.
0 bombardiranem Rhelmsu.
Zanimiv opis o svojem bivanju v Reim-su podaja v »Politikenu« vojni poročevalec tega lista, ki je bil poleg ostalih vojnih poročevalcev tamkaj gost francoske vlade. »Tekom vožnje ob južni fronti,« pravi poročilo, »sem se pravzaprav počutil dobro šele v Reimsu, ker sem se nahajal čisto v bližini strahovitih bojev. Tu smo sprejeli ognjen krst in sicer pri neki zabavi. Bila je to epična slovesnost, bojna slovesnost, tako impresijonistična in zanimiva, da nam ostane vsem, ki smo jo doživeli, za vedno v živem spominu. In ta slovesnost je obstojala namreč v zaju-trku, ki ga je dala republika nevtralnim poročevalcem, ki so prišli semkaj, da gledajo in poročajo.
Bilo je že precej pozno, ko sem prispel iz Epernavja v Reims. Pustili smo ogledovanje mesta in smo se podali takoj v hotel na glavnem trgu, kjer nas je pričakoval zajutrk. Ko smo prišli k hotelu, sem
je dana u Trstu naš odlični drug g. M a k s C o t i č, glavni urednik „Edinostiproslavio 25. godišnjicu svoga djelovanja na onom uglednom organu tršćanskih Slovenaca. S ovom periodom uzko ja skopčan narodni preporod Slovenaca i drugih Slavena u Trstu, preporod kojemu je mnogo doprinio simpatični i vrli jubilarac svojim radom na publicističkom i na organizatornom polju. Čestitamo od srca g. Cotiču I „Edinosti- iskrenom željom, da vide konačnim uspjehom ovjenčano svoje rodoljubno djelo. Živili 1
Tudi praška „Union- se spominja tega jubileja z izrazom toplih simpatij za tržaške Slovmce in pripoznanju njihovemu narodno-političnemu delu. Na zaključku pravi: „Češki narod, ki iskre o sočutstvuje s slovenskim bratskm narodom in njegovo reprezentanco na obalih Adrije ter se soraduje na vseh njega uspehih, se z radostjo in vsem srcem pridružuje tem željam in pripoznanju zaslužnemu sinu slovenskega naroda. Bog daj srečo! (Poslednji vzklik je v slovenskem jeziku.)
Ni nam prijetno, da moramo zopet govoriti o tej stvari, toda ker dotičniki sami le ne uvidevajo neumestnosti svojih zahtev napram listu in to celo v takih težkih časih, kakor jih preživljamo pravkar, naj jim povemo tu javno in to kar najodločneje, da pod nobenim pogojem ne sprejemamo v uredniškem delu lista reklamnih vesti za razne plesne vaje in druge podobne norčije. Kdor posebno v sedanjih časih prireja take zabave m jim hoče iskati po-setnikov, ki imajo zanje smisla, časa in denarja, naj dela to potom plačanih oglasov, ne pa z vestmi, ki jih pošilja uredništvu, kakor bi šlo za bogve kako pomembno narodno ali splošno koristno stvar. Sicer pa povemo tudi kar naravnost, da prav dosti človeškega ni v tistih, ki preplesa-vajo teden za tednom cele popoldneve in večere, ko njihovi očetje, bratje, prijatelji in znanci, ko tisoči našega naroda umi-
Otroci Ciril - Metodovih šol v Trstu
prirede
v nedeljo, dne 10. januvarja 1915
otroško veselico
v veliki dvorani * Narodnega doma".
SPORED:
1. Živa punčka, igra v 2 dejanjih. 2. Potovanje po domovini, spev.Igra z deklamacijami. - Začetek točno ob 4. pop.
* *
doživel zanimiv prizor. Moj avtomobil, ki _____ je bil zadnji v vrsti, se je ustavil pred ne-	"Ji, U^EJajU?
ko hišo, katere fasada je bila popolnoma 1 raio razn,h bo**člh! razrušena. Vprašal sem ljubeznjivega hotelskega slugo, ki mi je pomagal iz avtomobila. kedaj se je to zgodilo. »Predvčerajšnjem gospod,« mi je odgovoril. Človek bi mislil, da bi postal vsled takega
C. kr. finančno ravnateljstvo nam je
doposlalo sledeči razglas: V svrho odrner-jenja dohodnine nadalje davka na plače pri prejemkih nad 6400 kron in rentnega davka za leto 1915 se na podlagi §§ 202
Dohodek je v pokritje stroškov božičnice, katero je priredila podružnica C. M. D. revnim šolarjem v Trstu.
krepkega odgovora nekam zamišljen. To- oziroma 138 postave z dne 25. oktobra
da absolutno ne. Bilo je, kakor da bi se nalezli veselega humorja čet na fronti in naravnega življenja prebivalcev v mestu, tako da smo sedeli pri mizi izredno dobre volje in polni zdravega humorja. Jed je bila dobra in zajutrk naravnost sijajen. Velika okna jedilnice so bila obrnjena na trg. kjer so padle — zadnje nemške bombe. Četudi nismo čisto nič mislili nato, da bi nas mogle pozdraviti kake nemške bombe, dejstvo je bilo, da smo se zabavali naravnost imenitno. Cela vrsta oficirjev je prišla iz strelskih jarkov k nam, da nas pozdravi in bili so naravnost neizčrpni v svojih poročilih o zanimivem življenju na fronti. Po sijajnem bordoškem vinu je i-riše! na vrsto Šampanjec v kozarcih. Čemu tudi ne? To je vendar produkt dežele in raste v velikanskih množinah po gričih. Zadnji kozarec še ni bil popolnoma izpraznjen, — kar se razpoči pod našimi oki na trgu s silnim pokom neka nemška granata.
To je bilo vsakdne%*no bombardiranje Nemcev. Naš doyen. neki Švicar, je sko-
lb96, drž. zak. št. 220 poživljajo one osebe, katere so po § 153 citirane postave v obliki novele z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13 oziroma po § 124 na Primorskem dohodnini ali rentnemu davku podvržene, da vložijo pismene napovedi pri pristojni c. kr. davčni administraciji oziroma pri c. kr. okrajnem glavarstvu (oziroma pri onem c. kr. davčnem uradu, kateri se ne nahaja na sedežu kakega okrajnega glavarstva) do 31. januarija 1915 ali pa da jih dajo na zapisnik. Osebe, katerih dohodki ne presegajo svote 2000 kron, so sicer k dohodninski napovedi upravičene, vendar pa toliko časa ne primorane, dokler niso v to od davčne oblasti posebej pozvane. Ako kak davkoobvezanec napovedi pravočasno ne vloži, se zamore od-merjenje po prejšnjem pozivu uradnim potom izvršiti. Istočasno se opozarjajo služ-bodajalci, ki izplačujejo plače navedene v $ 167 zakona o osebnih davkih v letnem znesku nad 1600 kron, da vložijo predpisane prijave službenih prejemkov do 31. januarja 1915 pri pristojni davčni
PODLISTEK
Madame Bovary
Roman. - Spisal Gustave Flaubart.
Ema je držala pismo nekaj minut v rokah. Pravopisni pogreški so se kar vrstili v neprekinjeni verigi skozi vse pisanje, toda občutila je samo nežne očetove mi-fcli, ki so govorile iz vsake besede. Pisava Je bila posušena s pepelom, nekaj ga je bilo Še v pismu. Emi se je zdelo, da vidi svojega očeta, kako se je sklonil s kleščami na ognjišče. Kako dolgo je že bilo od tega, ko je sedela poleg njega na stolčku in ko je oče držal v ognju palčico iz trstja, da jo je kratkočasil... Spominjala se je Judi dolgih, solnčnih poletnih večerov Zrebeta so rezgetala. kadar se jim je približala, in so veselo skakljala okoli nje. Pod njenim oknom se je nahajal Čebelnjak, in bučele, preobložene z medom so se včasih kakor zlate krogljice zaletavale v šipe. Kako srečna je bila takrat, kako svobodna in nadepolna! Kako polna hrepenenja! Od vsega tega ji ni preostalo ničesar. Vse je izgubila, po čemer je hrepe-
nela kot deklica, soproga in ljubimka, kakor izgubi potnik svoje bogastvo po raznih prenočiščih.
Toda kaj jo je delalo tako nesrečno? Kje je bila tista katastrofa, ki je preobrnila njeno življenje? Vzravnala je glavo in je zrla naokoli, kakor da bi hotela iskati vzroke svoje bolesti.
2arek aprilskega solnca je posvetil na porcelanaste posodice, nahajajoče se na stojalu, v peči je gorelo, pod svojimi nogami je čutila mehko preprogo. Zunaj je bil svetel, prijazen in topel dan, čula je, kako je otrok vriskal od veselja.
Berta se je igrala zunaj na livadi, kjer so sušili seno. Ležala je sredi kupa sena, služkinja jo je držala za rogelj obleke. Lestiboudois je preobračal seno, in vsaki-krat ko se je približal Berti, mu je pomo-lela nasproti svoje ročice.
»Prinesite mi otroka,« je zaklicala Ema in mu je že hitela nasproti. »Kako rada te imam, ti dobri otrok,« je vzkliknila, kako rada te imam!«
Ko je opazila, da Bertina ušesca niso bila dovolj umita, je dala takoj prinesti toplo vodo, oprala otroka in ga preoble-kla. Nadela mu je čisto srajčico, druge lnogavice in čeveljčke, ga stokrat popra-
Kako bo leto 1915 ? Novo leto 1915, ki je nastopilo svojo vladovino ob tako izrednih prilikah, kakršnje v tej dolini solz še niso vladale, odkar obstoji svet, je navadno leto s 365 dnevi. Od četorlce letnih časov začenja spomlad dne 21. marca ob 5 uri 52 minut popoldne, poletje dne 22. junija ob
1 uri 30 minut popoldne, jesen 24. rujna ob 4 uri 24 minut popoldne, in zima 22. decembra ob 11. uri 17 minut ponoči. Pred-pust je začel 7. januvarja in bo trajal do 16. februvarja, torej polnih 6 tednov, kar pa letos oz to m na vojno stanje pride le malo v poštev. Prvi dan Velike noči pade na dan 4. aprila, Vnebohod 13. maja, Bin-košti 23. maja, a Sveto rešnje telo 3. junija. Prva adventna nedelja bo dne 28. novembra. Soince mrkne v tem letu dvakrat, in sicer 14. februvarja in 8. avgusta, toda noben teh mrkov ne bo viden v naših krajih. Mesečnega mrka ne bo nobenega. Ugibanje o vremenu pravi, da bo leto 1915 bolj suho, nego-li vlažno, a v celoti le srednje toplo. Spomlad bi imela biti ugodna, s početka nekoliko mokra, posebno v aprilu, ki je, kakor vedno, nestanoviten. Maj ima biti lep in suh, ali na koncu se bodo vendar pojavljali mrazovi, kar bo trajalo do junija. Poletje bo bolj suho, sicer pa lepo. Jesen in zima prijetni, suhi in lepi. Končno omenjamo, da praznoverni ljudje smatrajo kot slabo znamenje, da se je letošnje leto začelo in da konča v petek.
Kde domov muj? Povodom jubileja te veličastne češke pesmi piše „Mor. Orlice": To lepo himno češkega naroda, ki jo prepevajo naši češki vojaki ter je našla odmeva tudi v vrstah vojakov drugih narodov, je pel pred 80 leti, dne 21. decembra 1834 kot vložek v Tjrlovi „Fidlovačka" operni pevec Strakaty. Ta pesem Tylova, h kateri je komponist J. N. Skroup zložil melodijo — je postala himna češkega naroda. V gledališču so bili navzoči tedaj še mladi dr. Fran Lad. Rieger, znani češki patrijot Rybička in Melichar.
Šolska predstava združenih C. M. šol
bo def, nitivno v nedeljo ob 4 popoldne v veliki dvorani „Narodnega doma-. Ker se je prvJtrat predstava vršila v obče zadovoljstvo, se nadejamo tudi v nedeljo obile udeležbe. Cene kakor prvikrat: vstopnina in sedež v pritličju po 1 K, stojišča 40 vin. za odrasle, za otroke in vojake 20 vin., sedeži in vstop na galerijo 60 vin., lože po 4 K.
Pevsko drušivo „Zarja" v Rojanu ponovi v nedeljn 10. t. m., na splošno željo spevoigro „PEPELKA". Začetek ob 5. pop. Cene iste, kakor zadnjič. Ker je polovica čistega dobička namenjena CMD.t se nadeja društvo polnoštevilne udeležbe.
Zavarovalnica goveje ilvlne na Opčinah bo imela v nedeljo svoj letni redni občni zbor ob 1 popoldne v prostorih konsumnega društva na Opčinah.
Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v Skednju vabi v nedeljo dne 17. t. m., na letni občni zbor z navadnim dnevnim redom ter tem potom poživlja vse ude, da plačajo zavarovalnino do 31. t. m.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti Hermene-gfld Furlani in Milan Ropotar od 26. domobranskega pešpolka ter črnovojnik Anton Riccobon. Odpuščena sta pa bila Matej Cetin od 53. pešpolka in Libero Kostan od vojne mornarice. — V bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni sta bila sprejeta Fran RuŽiČka od 21. pešpolka in črnovojnik Fran Bubnič.
Sumljiva tatvina. Ana Hulka, ki stanuje v ulici della Scorzeria £t. 4. je včeraj prijavila policijskemu komisarijatu v ulici dei Bachi, da so ji neznani tatovi ukradli tri srebrne ženske ure, srebrn ustnik, srebrno zapestnico, kovinast medaljon, par Ženskih srajc in dva para spodnjih hlač: vsega skupaj za 70 K vrednosti. Obenem je pa p ve-dala, da ima sina Frana, ki je oženjen, in da ste nje sin in njenn snaha Klara oba huda alkoholista, ter da sta njen sin in njena snaha v tesnem prijateljstvu z družino Marij Benedetich in da je to prijateljstvo uzrok, da sta obe ti dve družini v skrajni bedi.
Na slabi poti. V noči od 4. do 5. t. m. so tatovi vlomili v „buffet", ki se nahaja v ulici della Madoninna št. 6, ter so od tam odnesli kakih 30 butiljk vermoutha in maršale, 55 prtičev in več nožev in vilic, vsega skupaj za kakih 200 K vrednosti. In ravno isto noč, proti jutru, so policijski detektivi videli v kavarni Universo 15letuega Frana Merznika, ki stanuje v Rocolu št. 51, in 17 letnega Jakoba Skočlrja, ki stanuje v ulici Media Št. 34. Detektivom se je čudno zdelo, da sta ta dva, rekli bi še skoraj otroka popivala najdražje likerje, kakor bi imela bogve kakšne dohodke. Radi tega so ju detektivi aretirali, ker sta se jim sploh zdela sumljiva. Sedaj se Je pa ugotovilo, da sta ravno ta dva okradla gori omenjeni „buffet".
Umrli so: Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Zorzini Marija, 8 let, ul. Risorta Št. 12; Kobal Zorko, 5 mesecev, ul. della Tesa št. 24; Miletlč Viktor, 2 meseca, zagata sv. Silvestra št. 2; Carniel Renat, 14 mesecev, Vrdela št. 136; Bertin Cezar, 74 let, ul. Rittmeyer št. 20. — V mestni bolnišnici dne 5. t. m.: Memon Terezija ; Guggi Edvard, 22 mesecev; Salambach Peter, 55 let; Gracias Ksaverij, 50 let; Košuta Just, 34 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 6. t. m.: Kocijančič Marija, 17 let; Pertot Margarita, 3 leta; — dne 7. t. m.: Vidotto Ferdinand, 16 mesecev; Toscan Jordan, 4 leta. _____
DarovL
— Za božičnico rojanske podružnice C. M. D. daruje tesarski mojster I. Kunstelj K 10. Denar hrani uprava.
ga Je iztrgel iz rok bratov Fontana, ne da bi bil katerega udaril. Po njegovem mnenju, si je Fontana stri kost najbrže, ko je s pestjo udrihal po glavi njegovega očeta Qe pač trda l).
Oškodovani Aleduse Fontana je pa trdlf, da ga je obtoženec resnično udaril s pestjo v pest. Nameril mu je sicer udarec v obraz, ker je pa on parira! ta udarec s tem, da le nastavil roko, ga je Jakob Camerini zadel v pest. Takoj nato Je začutil bolečino v rokf, katere ni mogel od tistega hipa več gibati.
Priča Marij Gropajc je povedal, da je videl, da je obtoženec res udaril s pestjo proti Aleduseju Fontana. Brata Fontana sta se pretepala z Davidom Camerini — treba tu povedati, da sta bila radi tega že kaznovana na okrajnem sodišču — ko je prišel obtoženec in udaril proti Aleduseju, ki je takoj nato povesil roko.
Iz izvesfja zdravniških izvedencev, ki ga je predsednik prečitat, izhaja, da nista mogla izvedenca ugotoviti, če je bila Fontani strta kost z udarcem, ki mu ga je dal Camerini ali pa še prej: „Ni gotovo — pravi to iz-vestje —, če je bila kost strta vsled dobljenega aH vsled danega udarca!"
In ker je obtoženec majhne postave hi jako šibek, so sodniki sklenili, naj zdravniška Izvedenca preiščeta obtoženca in odgovorita na vprašanje, da-li je obtoženec sposoben, da z udarcem s svojo pestjo povzroči tako poškodbo, kakor je bila Fontanova, ter so v to svrho odgodili razpravo.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgfo Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: MAU OGLA SI s:
□□ db
se računajo po 4 sUrt. besedo-Mastno tipkane bwoae se računajo enkrat ve£. — Najmanji*.
: pristojbina znhSa 4f> stotini. :
VOjBIlCC Za tr^OV*n° ^estr'n se '^če, stanovati
Edinosti.
mora v mestu. Naslov po Ins. odd.
13
nfnrfrf »bivši trg pomoinik) jes+vinsko stroke rlUllM se išče. Ponudbe pod 5t. 309 na Ins. odd. Edinosti.	13
l««iiwfi4AM klavir se proda v ulici Petronio št.
izursien 9, vr. u	14
Odda
soba in kuhinja z lepim vrtom. Nova al4 cesta 38, pritličje.
12
šala. kako se počuti, kakor da prihaja z dolgega potovanja. Slednjič ga je poljubila s solzami v očeh in ga je nato zopet izročila služkinji, ki se ni mogla dovolj načuditi tem nežnim izlivom od strani svoje gospodinje.
Rudolf je tega večera opazil, da je bila Ema resnejša kot navadno.
»To že mine,« si je dejal, »to je samo trenotno razpoloženje.«
Zamudil je zaporedoma tri sestanke. Ko se je slednjič prikazal, se le obnašala napram njemu hladno, da, občevala je ž njim skoro zaničljivo.
»Na ta način ne opraviš ničesar z menoj, dragica,« si je mislil sam pri sebi.
In delal se je, kakpr da ni opazil njenih otožnih vzdihov in rute, s katero si je brisala oči.
Eme se je loteva! kes.
Vpraševala se Je, Čemu pravzaprav zaničuje svojega soproga, in Če bi ne bilo bolje, da bi ga ljubila. Toda nudil ni njenim čustvom nobene priložnosti, da bi se mu zopet približala. Bila |e vsled tega v veliki zadregi, na kateri način naj bi pokazala napram njemu svojo požrtvovalnost, dokler ji ni nndil prilike za to lekarnar.
Deželno sodlfte.
Pest, ki je zdrobila pest.
V hiši štev. 637 v Kjadinu stanujeti družini Fontana in Camerini, ki se gledati med seboj kakor pes in mačka. Fontanovi, če le morejo, ponagaja o Camerinijevim in ti poslednji delajo ravno tako proti Fontanovim. To je pač zato, ker so preblizu skupaj: če bi bili tako daleč eni od drugih, da bi se videli morda vsakih sedem let, bi se najbrže še radi imeli. Bilo je dne 23. avgusta mi-nolega leta, ko je to sovraštvo med tema družinama prekipelo in si našlo ne le verbalnega, temveč tudi dejanskega izraza. Brata Aleduse in Aleksander Fontana sta bila na dvorišču pred hišo, ko je prišel stari David Camerini ter ju hotel odpoditi z dvorišča. Aleduse Fontana mu je pa odvrnil, da nima on, Camerini, prav nič ukazovati. Beseda je sledila besedi, in vsaka je bila hujša, a slednjič so začele padati pesti. Brata Fontana sta pošteno m klestila Davida Cameri-nija; ta je že krvavel na glavi, ko je nato prihitel njegov 27!etni Jakob, da ga reši iz rok bratov Fontana. V to svrho je Jakob Camerini zamahnil s pestjo proti Aleduseju Fontana, a ta poslednji je nastavil roko, da parira ta udarec, vsled česar ga Je Jakob Camerini zadel v pest. Takoj nato je Aleduse Fontana začutil hudo bolešino v roki in ko je šel potem k zdravniku, mu je ta povedal, da ima zdrobljeno kost. Zaradi tega je bil Aleduse Fontana celih 30 dni nesposoben za vsako delo, vsled česar se je moral Jakob Camerini včeraj pred sodniki deželnega sodišča zagovarjati radi zločina težke telesne poškodbe.
Obtoženec je sploh tajil, da bi bil udaril Aleduseja Fontana. Hitel je branit očeta ter j
RllO popelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-llVb polna spalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
finftffnn v nlici San Marc°9t- 35» točl
UUjIIIIIU teran prve vrsto po kron 104 ter vipavska in Istrska vina.	1229
I vrste 40 kg K 4 80, 100 kg K 9*—, krastavci, peperoni. Po ek, Znoj m o
1239
Kislo zelje
poštnem povzetju razpošilja Ant. Lin (Zaaim) Češko. Ceniki na razpolago.
Hiflfff n°va- z vrtom in vodnjakom se proda n.MlU takoj po nizki ceni radi vojaščine. Od' daljena dve minuti od občinskega tramvaja. Karlov pove Inseratni oddelek Edinosti.	11
DffTlifMD nieblirane ali prazne sobe, za eno ali Itll&llUlK* dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Comrnorciale $ pritličje.	10G
Vsled vojaščine no van je rbstoječe iz treh
sob, izbe, kuhinje in terase, oddaljeno tri minute od trga Belvedere Moderni komfort. Vse skupaj K 350 — letno. Odbije se en mcsec najemnine. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso.	101
*nn Cnn litrov dobro pasteliziranega ;nLekti faUU^JUU imam proti pogodbi takoj za uddati. Već pove Ivan Viamar, Črni vrh nad Idrijo. (9
»nfl U išče uradnik, prost vojaščine, nahaja-LllU IV joč se v velikih denarnih stiskah. Dal bi 12 '/* na vrnitev v mesečnih obrokih po 20 K. -Pisati pod Franc Jenko, Kavarna „Progresso", Acqueaotto 8.	1U
II METI
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBO¥ : BREZ BOLEČINE :
DrJ.ČERMfiK V.TUSC'O
TRST
K ON C. ZOBNI TVHrtIK
UUU CASERMA, 13 II. nad.
Veliko skladište klobukov
deinlkov, bele in pisane srajce, izladsk. platna iepnih robce, moških nogo vic itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. -- Postrežba točna.
Narodna trgovina. — Narodna trgovina.
■rez VMCtfi posebnega obvestila.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuino veet da je na3a ljubljena mati in tašča
JOŽEFA MILIC roj. ZEGA
iz Repniča na Krasu, po dolgi in mučni bolezni včeraj 8. januvarja t. 1. v Vodicah v Istri mino v Gospođu zaspala.
Pogreb se bo Trfiil ▼ nedeljo, 10. t. m., iz biSe žUrsti v Vodicah.
Žalujoče družine: Mlll< • Ribari* - Gruden.
VODICE -repniG, dne 9. prosinca 1914.