Domol/ul* g; C1vtb*»aml 27. moreta H>40 £efo ,5J S/ev. Ii o zahtevah Kmečke zveze Zadnjič, ko »m« pisali o zahtevah Kmečke zve/A smo omenili najvažnejše zahteve ter jih raztolmačiii, kako naj se glase v končni rešitvi. Prav nobene ovire ni, da se ne bi dovolj razločno povedalo, kaj in kako naj so izvrši takoj, in kaj naj se odloži za bližnjo bodočnost. Poglejmo si še nekaj sprejetih zahtev. Zahteva po samoupravi v obliki banovine Je si varna potreba na podlagi izkušenj 20 let. Ca hočemo, da se bodo čutili Slovenci, Srbi in Hrvatje res enakopravni, je potrebno to dejansko pokazati brez cenenih razlaganj. To vprašanje bi se moralo rešiti že leta 1919. Enakopravnost jo glede na različne okoliščine precej širok pojem, vendar ga moremo tolmačiti kot splošno posledico urejenih razmer. Najkrajša pot k tej enakopravnosti je ureditev državnih dajatev in razdelitev tako nabranih dohodkov. Ne gre na pr., da bi ena pokrajina imela samo banovinske in občinske ceste, za kar morala skrbeti banovina in občina, druga pa bi imela pretežno državne ceste, ki jih vzdržuje država iz državnih davkov in fondov, v katere plačujejo vse pokrajine. Tudi ni enakopravnosti, če se pobirajo davki, ki prizadevajo posamezne pokrajine, drugo pa ne, ker tamkaj ni stičnih dohodkov, davek gre pa vendar v eno blagajno. Za vsako pokrajino velja izrek, naj si najprej sama pomaga. Vsaka pokrajina živi svoje lastno življenje z lastnimi potrebami. Naj navedemo še toliko primerov, vedno bomo mogli nazadnje izraziti škodo zaradi neenakopravnosti v denarju. Lahko rečemo, da se občuti enakopravnost le, če smo finančno enakopravni, t. j. da daje in prejema vsak sorazmerno enako. Kako si predstavljamo finančno enakopravnost? Najlepše na ta način, da bi pobirala vso davščino banovina, ki bi oddajala potem za skupne državne potrebe, ki bi bile določene — sorazmerne prispevke. Vse ostalo pa si pridrži za° kritje krajevnih potreb. Ali bi bilo to re« težko napraviti, če je v vseh odkrita želja po enapokravnosti? Verjetno, da te splošne želje še ni! 0 nujnosti agrarne reforme, to je pred vsem razparceliranje veleposestev in zaokro-ženje kmečkih posestev, se je že ponovno razpravljalo, žal je le, da se vkljub neštevil-nim uredbam ne gane z mrtve točke. Zato jo prav, da je Kmečka zveza to vprašanje ponovno načela. Posebno poglavje pa tvori izobraževanje naše kmečke mladine. Kmečka zveza je lepo nanizala vse zahtevke, kl se dajo spraviti v tri točke: učne moči, tvarina in doba pouka. Kdor hoče s pridom poučevati na deželi, mora imeti nekaj več kot samo izpit zrelosti v žepu. Za učitelje naj se pritegnejo pred vsem dijaki z dežele, ki sami dobro poznajo življenje in potrebe, ne da bi jih bilo treba še posebej opozarjati. Kako je to dandanes urejeno, vsi vemo, toda ta ureditev se ne ozira na potrebe dežele. Res jo trudapolno tako poučevanje, toda brez žrtev ne gre in uspehi ne izostanejol O učni snovi moremo reči: manj predmetov, pa te temeljito. V 5. in 6. razr. naj bo ves pouk usmerjen na praktične življenjske potrebe. Saj ne znajo otroci po končani ljudski šoli spisati prošnjel Otrokom se ne pove dovolj, kako naj se obnašajo na cesti, zeleznici, uradu, če so jim to ali ono primeri, itd. V teh razredih naj poučujejo strokovni učitelji, ki so se specializirali za izvestne stroke (sa-djereja itd.). V ponavljatai šoli (pozimi), naj se ponove praktični predmeti. A razlegati učne dobe ne gre. Kmečka zveza zahteva ureditev cen tako, da bo ustvarjeno sorazmerje med tem, kar kmet prodaja in kar mora kupovati. Ni se mogoče vzdržati na posestvu, ki troši na pr. letno 5000 din, a prinaša le 3000 din. Kako spraviti v sklad oboje? Zvišati cene pridelkom bo težje, ker je nadprodukcija poljedelskih pridelkov. Zvišati potrošnjo, če bi imeli vsi dobre plače, bi se dalo in s tem zvišati cenq pridelkom. S pametno politiko bi se pač dalo znižati nabavne stroške predmetom, ki jih kmet rabi. Cene so odločno previsoke, zlasti temu, kar uvažamo. Ali nI morda smešno, kdor si predstavlja, da s« bodo cene plugom, kosam, motikam itd. zni» Žale, če se odpravi uvozna carina. Inozemskt fabrikant bo takoj izrabil to priliko in po? višal cene pod pretvezo, da je železo dražjel Kmetu ni s tem nič pomagano, država pa ja ob carino. Fabrikant pravilno računa: potreba po plugih je taka, dobavlja sam — plača se kliringu, ko se dinar računa tako kot to prija, in čisti dobiček je ogromen. Nabavo predmetov, ki jih kmetovalci rabijo, naj izvede Kmetijska zbornica. Naročilo naj se izvede po možnosti doma, saj imamo sami take tovarne, ki lahko konkurirajo vsem tujim izdelkom (plugi v Lescah). Zakaj so ne postavimo na lastne noge, vsaj glede tega, kar je naša vsakodnevna potreba? Vkljub temu bomo morali še mnogo uvažati. Za zgled naj navedemo, kako dragi so inozemski izdelki. V letu 1930 smo dobili za vsa kilogram blaga, kl smo ga izvozili povprečno ceno 1.36 din. Toda za vsak kito« gram blaga, ki smo ga uvozili, smo morali plačati 18.60 din. Vsak si lahko predstavlja, kam vodi taka pot, čeprav je., bilo med uvoženim blagom tudi mnogo strojev in ne sam® blago za potrošnjo. Slično je s cementom. Tovarne naj prodajajo doma cement po isti ceni, kot ga od» dajajo v inozemstvo, država pa naj no naiagf davka, pa bodo kmalu videli, da se bo pob trošnja cementa dvignila vsem v korist. Pocenitev predmetov, ki jih rabi knw*, je nujna potreba, naj se izvede z držav pomočjo potom kmetijskih zbornic. £ deji moramo dokazati, da so slabega stanja kmetov zavedamo. Naša šola in naše učiietžsivo (Daljo Pravijo, da »Domoljubi piše zoper učitelje. To ni res! »Domoljub« ne piše zoper učitelje kot take, zoper učitelje kot učitelje. Ze večkrat smo poudarjali, da je učiteljski stan lep in spoštovanja vreden, ter da je do-ber učitelj sreča in blagoslov za mladino in ljudstvo, med katerim živi. Zakaj pa »Učiteljski tovariš« svojim bralcem tega ne pove?! »Domoljub« piše samo zoper slabe vzgojitelje. No, pa to nas toliko ne briga, kako ti poučujejo otroke abc in druge umetnosti; za to se ima brigati šolska blast. Zelo nas pa briga, kako mladino vzgajajo. »Domoljub« piše torej samo zoper slabe vzgojitelje. Ne more nam biti vseeno, kako se vzgaja naša mladina in kakšno ljudstvo bo iz te uaadinf zraslo. Tega si pa ne damo odreči, da bi smeli za to se brigati in o tem ne govorit« To ni zasebna zadeva posameznih učitelje^ ampak javna zadeva, zadeva vsega naroda^ Za to se sme in mora brigati vsaki domoljuih torej tudi naš »Domoljub«, ki zastopa drug« domoljube, posebno slovenske starše. Vzgoja pa ne more biti dobra, če vzgw jitelj ni dober. Ne moremo torej pomagati, 8$ je vzgoja z učiteljem tako povezana, da o doc bri ali slabi vzgoji ni mogoče govoriti, ne d« bi govorili o dobrih in slabih učiveljih-vzgo« jiteljih. Krivice pa pri tem nikomur nočem« delati. »Učiteljski tovariš« pravi, da učitelj-(Nadaljevanja na prihodnji siraul spouaft Odpravimo slabe razvade (Klic z dežele.) Slovenci imamo jako lepe navade, katere Dani zavidajo celo drugi večji narodi. Bo&ič, Mika noč, kres in razni godovi so prepleteni t pomenljivimi šegami in običaji Na žalost pa stare navade čedalje bolj izginjajo, čeprav bi jih morali ohraniti poznim rodovom. Odpraviti pa je treba mnoge grde razvade, ki nas globoko ponižujejo. Omenili bomo le nekatere, ker nam vseh ni mogoče tako hitro obdelati. Med naše poglavitne napak spada pijan čevanje. Od zibke pa do groba nas spremlja ta grda razvada. Pijemo, kadar je človek rojen: otrok mora od krsta v gostilno na botri-njo, kjer se je treba postaviti tako, da teče od mize. Na srečo tedaj še otrok ne pije kakor ob birmi, kjer nespametni botri svoje birmance že nalivajo s pijačo. Vsaka poroka je združena z ženitovanjem malone tako tesno, kot je z ženinom nevesta. žegnanje«, pa tudi drugi godovi ne minejo brez pijače. V družbi alkohola potekajo naše veselice in celo dobrodelne prireditve. Fant se napije, kadar gre k vojakom in če se hoče uveljaviti kot mož, mora dati za pijačo. Pijemo, kadar smo veseli, pa tudi na jezo in žalost. Sedmine po pogrebih so ponekod še ve dno v uavadi. Škodljivosti, ki izvirajo iz pijančevanja, ne moremo popisati. Prazni žepi, izgubljeno zdravje; prepiri, pretepi, uboji; mnoga nečastna dejanja, ječe in sramota — vse to so vražje cvetlice, ki rasejo le tam, kjer jim pri-livajo alkohol. Poguba, v katero nas peha, je strašna za telo in dušo, pa tudi za naše gospodarstvo. Ne občutijo jo le posamezne družine, marveč tudi občine, dežele in države. Nič manj pogubna razvada je ponočeva-nje. Tukaj je prizadeta posebno moška mladina. Komaj neha fantič hoditi v šolo, že ne more več obstati doma, kjer bi uživa! varno zavetje. Mnogi se oprimejo kakega društva, ki Jim daje izobrazbo, pa tudi potrebno razvedrilo. Naša prosvetna društva in fantovski odsek! štejejo lepo število vzornih mladeni- čev, na katere smo lahko ponosni. Vsi pa še niso organizirani v poštenih društvih; temu manjka veselja, drugi ne utegne ali pa mu doma ne pustijo. Ne rečemo, da so slabi vsi Ii fautje; tudi med njimi najdemo take, katerim ne moremo nič očitati. Skoraj vsak večji kraj pa ima svoje ponočnjake, tako imenovane rogovi leže in pretepače. Ti so zraven povsod in brž pripravljeni za vsako nerodnost. Podobni so strahovom, ki se [»javljajo le ponoči; podnevi pa se poskrijejo kakor sove. Njih moč in junaštvo sla zaviti v temo za grmovji, ograjami iu vogali, od koder prežijo in napadajo svoje žrtve. O, ponočevanje je nakopalo fantom že mnogo sitnosti in sramote, pa tudi bolezni z nevarnimi posledicami h s smrtnimi primeri. Prodajanje nevest je navada, ki spada med staro šaro. Nespametno je mnenje, da imajo fantje do neveste neko posebno pravico, katero uveljavljajo s tem, da zahtevajo precej visoko odkupnino. Ženin se mora seveda vdati, da se izogne maščevanju. Primerilo se je že, da so mu fantje zažgali kup starih cunj pred odhodom k poroki. Pa še kako drugo sramoto mu napravijo, ako jim odreče plačilo. Denar, ki bi drugod kaj za-legel, jim seveda ne koristi. Po navadi ga za-pijejo, pri čemer pride pogostoma do pretepa in razdora. Semkaj prištevamo tudi sramotno in poniževalno prežanje in voglarjenje ter prodajanje »kamele«. Vse skupaj samo beračenje, nastavljanje in nadlegovanje za kozarec vina. Prav zaradi prežarjev in voglarjev se je že snarsikako ženitovanje žalostno končalo. Brez maškarade in sežiganja pusta bi kaj lahko preživeli pustne dneve. Zlasti je ogabno pokopavanje na pepelnično sredo. Odpadli naj bi vsaj sprevodi in pa posnemanje po-grebnih obredov, ki je naravnost pohujšljivo m pregrešno. Nekod po vaseh se tak sprevod ustavi ob slednji hiši in >pogrebci< zahtevajo pijače Kdor jim ne ustreže, mu izkopljejo pred hišo jamo in gredo dalje. Take prismo- stvo obrekujemo in napadamo. Ali ve, kaj piše? Obrekovati se pravi o kom neresnico govoriti, o njem lagati. Napadati se pravi tornu krivico delati. Naj nam »Tovariš« dokaze da m res, kar smo trdili, da precej učiteljstva ne izpolnjuje božjih in cerkvenih »Povedi, ne hodi v cerkev, živi kakor ne-katoličan. in s tem daje slab vzgled otrokom ta ljudstvu, pa bomo to z veseljem povedali, samo če je res! Zalibog, to ni res. Najnovejše na^i ° ^ 6,iŠa"' ie toko neznosno, da na toni mogoče molčati. Na neki veliki ljud- Pfe ZLDl ?? V Cerkev niti «*<-» učitelj. JLev -L • ^ učite,J'> ki je hodil t cerkev Tedaj pa pridejo nadenj vsi drugi to- ZTUn^T 0(1 njega' ^di on nt s?a JSV CerkeV' da iim ne b° de]«l ~ sramote! To nam je povedano od moža, na Cigar verodostojnost prisežemo ni ,J,ilinttflke .P°jave verske «"-žnje od strani tetih, ki imajo vzgajati mladino krščanskih Sli ta omLTIfiDW?' d» P'So ™ Sti l ! r UjSanje mirDO Mo'- smo zato ker smo katoličani prepotrpež-pi '' Preboječi, - p?emevžLt. Ko bi mi proti nasprotnikom enako ravnali ej, ti bi si znali drugače pomagati. Ti niso izbirčni v sredstvih! Saj smo jih skusili, ko so imeli oblast v rokah! Mi smo pa mevže /daj imamo oblast, a vendar pohlevno mol-cimo. . Nam "f^a Poguma in odločnosti, zato s. pa vse dovoljujejo. Ali veste, kako je bilo diK lam je bila< dokler Prišla ta dežela pod Francijo, verska šola. Francoska vtu tj* *** a-tao. versko^lo vzeti in jo zamenjati v brezversko. Tedai se pa ljudstvo upre: Ne, v tako šolo mi ne r^ itt?°Sh °!r°k' In jih res niso hoteli £ Da, da, krščanstvo ljudstvo, ti moraš zahtevat, za svoje otroke krščansko učiteli tv«! In če bo učiteljevo živelo krsSko n J«m v vsakem pogledu dober vz^ed rtafe o" dije trajajo mnogokje po ves dan odTT^ večera. w k Nočno čuvanje pri mrličih je vada, če bi ne bila združena z raa7? vedenjem. Zlasti po zakotjih, kjer iifiT181 mladi ljudje mrliča komaj &kajo, češ d tri večere bomo spet uganjali burke jI""" se jih nabere polna hiša; poleti ma„j' £ * ljudje utrujeni, pripravni pa so dolgi Z I! večeri. Razlegajo se neprimerno pesmi vijajo nedostojni pogovori; vmes pa J®1-»rihtarja« in brijejo norce. Ce je zraven Se jača, se taki prizori še poslabšajo in pooJi' Posebno tam, kjer ni nikogar, ki bi resnoT stopil. w Take in enake razvade morajo med nami izginiti Naša prosvetna društva, fantovskih dekliški odseki in katoliška akcija delajo Z prenehoma na to, popolnoma zatro in rilfijo. Preseljevanje Fincev končano O polnoči 23. marca je bila končana |» praznitev vseh krajev, ki so jih Finci rrmli prepustiti boljševikom. Navzlic ogromnim te-žavam, je izseljevanje poteklo v redu in n Finci odnesli iz svojih bivališč vse, kar to le mogli. Največje težave «o bile pri hpu, nitvi zahodne obale jezera Ladoge ter pok rt-jine Sot tavale in Jakija. Zadnji dni »o bil« vse ceste iz izpraznjenih krajev proti notri. Jijosti države zatlačene z nepreglednimi vr- i stami vozil in bežečih ljudi. Glavno delo pri preselitvi »o povsod opravile ženske z izred-nim junaštvom ter požrtvovalnostjo. Izprat njevalna dela je vodil general Sivo, med vof. no poveljnik finske protiletalske obrambe. V razrušeni Vlborg je prišlo prvih 600 sovjetskih državljanov, povečini uradnikov is policistov. Danes je dospelo tja 2000 delave« iz Leningrada, da bi popravljali hiše, koten niso popolnoma porušene. Z bojišč na Kare-lijski ožini so začeli Sovjeti pošiljati večj« oddelke v Leningrad. Velikonočne praznike so še voščili i Zagreb: vojaki-Slovenci: Pavel Divjak U Krškega, Leban Adolf iz Ljubljane, Oberžan Rudolf ii Maribora, Čehak Božidar iz Ljubljane, Jazbec Aloj« ht Ljubljane, Sclan Miha iz Dobnaija, Stmenko Franc iz Ptaja, Jan Matija u Škocijana, Jančar Fr. 12 bmiheia, Juhart Jože iz Braslovč, Cerar Antoa 12 Sevnice. Skof Andrej iz Rakeka, Gabrick Aloi« j? |rojan, Peklai An<0" " Polhov Gradca, Predani! Rudolf iz CeSnice, Kordež Jože iz Kamnika, Mah-nič Franc iz Planine, Aničič Klemen iz Mo«t ia Viktor Vidovič iz Kočevja. Caglič v Slavoniji: orožnik Jožef Kostrevc. Belgrad: slovenski fantje Mofc France, Brusni-ce pn Novem meatu, Aažei Alojz, Rogosmica prf Ptuiu, Jordan Jože, Grobije pri it. Jerneju. Vrb-njak Franc, Sv. Jurij ob Sčavnici, Jože Ručigi Mokro polje pri St. Jerneju, Alof2l| Brale, Hruiica, Smihel - Stopiče. Deatkirch v Nemčiji; Jurij Kar«, Ceplje in P* ter šimia Zadere. Sevnica pri Trebnjem. V nedeljo smo pokopali ugledno, šele 46 let staro gospodinjo Ano Rus, p. domače Košarjevo itiamo iz Sevnice. Vsemogočni II bodi pravičen sodnik! Rak« pri Krškem. Do kdo proda svoje vino, b 01 ni« mednega. Da pa gospodar proda 37 let kar zaporedoma svoj pridelek istemu kupcu, ta pa že ai tako vsakdanje. Čestitamo k tej solidarnosti in np»" mo, da bo g. Selak še dolgo vrsto let točil izvrstno kapljico iz Pirtevih vinogradov. Črnuče. Prosvetno društvo bo priredilo na be» nedeljo ob 3 popoldne materinsko proslavo t pestrim sporedom. Vstopnina znižana. Vabimo! kaj je novega OSEBNE VESTI O Prodsednik senata dr. Anton Korošec L ie odpeljal skozi Užice in Sarajevo v Duhovnik, kjer je prebil velikonočne praznike. noMACE NOVICE d Gradbeni minister je odobril naslednje citacijc: 1. licitacijo za nabavo in postavitev »lefonskih aparatov, električne ure in dvigal poslopju vseučiiiške knjižnice v Ljubljani, »ostavitev telefonskih aparatov in montaže lre je prevzela tvrdka Siemens iz Zagreba a 55.574 din, nabavo in postavitev dvigal pa vrdka Viktor Moliar iz Zagreba za 147.600 lin. 2 Licitacijo za nabavo in postavitev že-»zobetonskega mosta na km 73 plus 820 na "rž. cesti št. 17 Maribor—Ptuj—Ormož čez >ešnico v Zamožane. Delo je prevzel Al. Pret-lar iz Ljubljane za 374 tisoč 214 din. 3. Lici-arijo m pleskarska dela v palači vseučiiiške injižnice; delo je prevzel St. Mrak iz Ljub-jane za 85.347 din. d Za izpopolnitev slovenskega rseučili-*a. V Belgradu se jo mudil pretekli teden ektor ljubljanskega vseučilišča dr. Matija Slavič. Za svojega bivanja je bil tudi sprejet >ri gradbenem ministru dr. Kreku, pri pro-rvetnem ministru Božidarju Maksimoviču, pri predsedniku senata dr. Korošcu in predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču. Dr. Slavič je >o v sod pri podpred. dr. Mačku in fin. mini-itru dr. Šuteju oddal spomenico za izpopolni-ev medicinske fakultete. d Ali res lahko delajo, bar hočejo? Zapiski ljubljanskega tržnega nadzorstva navajajo v uradnih tržnih cenah od 15. marca, da 6o cene kruhu naslednje: beli kruh 4.80 din kg, prej 4.50, polbeli 4.50, prej 4.10 din, in Krni 420 din. Te cene so že od 1. marca in so »bile povišane, ne da bi bila javnost o tem (obveščena. Listi so pač poročali, da so v nekaterih mestih peki povišali cene kruhu, v [Ljubljani ni bilo nikjer čitati o kakem povišanju kruha. d Nekaj za poštne upokojence. Poštne upokojence obveščamo, da je ministrstvo pošle dovolilo tudi vsem upokojenim poštnim nameščencem znižane pristojbine za pakete, ki jih oddajajo ali prejemajo. V ta namen bo poštnim upokojencem vse Ljubljane izročala samo glavna pošta te vrste spremnice. Težna pristojbina za pakete do 10 kg znaša 1 din, preko 10 kg pa 2 din. Vsi poštni upokojenci, ki se želijo okoristiti s to ugodnostjo, naj se s svojimi legitimacijami zglasijo do 31. marca v upravniški pisarni glavne pošte, da bo potem pošta mogla nabaviti potrebno število spremnic. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d Glejte, da ga našim tobakarjem ne bo zmanjkalo. Nad milijon kilogramov našega tobaka so nakupili Nemci. V Dubrovniku so bile konference med zastopniki nemške in jugoslovanske monopolske uprave glede nakupov tobaka in so se kmalu zaključile. Tobak bodo začeli takoj odpošiljati skozi Trst v Nemčijo. Tudi slovaška,delegacija je kupila pri nas 300.000 kilogramov tobaka. Te dni pa se v Dalmaciji mude tudi zastopniki francoskega monopola prav tako zaradi nakupa tobaka d Razbojnik Ha«e je v sodni preiskavi doslej priznal 2 umora, 2 ropa in 30 večjih vlomnih tatvin. Druge umore, ki jih tudi njemu pripisujejo, za enkrat odločno zanika. d Ne kupujte vojaškega blaga! Mnogi ljudje na deželi in tudi v mestu so pri raznih kupčijah z vojaškim blagom zelo neprevidni in nepremišljeni. Ne zavedajo se, da jih čakajo stroge kazni zaradi nakupa takega blaga. V našem kazenskem zakoniku je poseben paragraf 122, ki določa kazni zaradi prestopkov zoper obstoj države in njene ustavne ureditve. Pod ta paragraf spadajo tudi prestopki zaradi nakupa vojaškega blaga, ker s tem ljudje škodujejo državi. Kdor krade vojaško blago, je kaznovan poleg tega še zaradi tatvine. Zadnji čas se zelo množe ovadbe na državno tožilstvo proti ljudem, ki nakupujejo od vojakov in od vojaških oseb za prav malenkostne kupnine vojaške pelerine, vojaške suknje, vojaške hlače in bluze, dalje čevlje kakor tudi bencin in oves. d Težave t »Ljubljano«. Dviganje potopljenega torpednega rušilca »Ljubljane« pote- Letošnje birmovanje v Uubljanski škofiji vzemite 1 — 2 ASPIRIN tablete NI drugega zdravila po imenu „Aspirin", temveč edirto-la „Bayer"-jev Asplrliu Ogl ng. pod 1 br. J?«J od 22, m i»». Dekanija Radovljica: Bled, v nedeljo, 19. maja; Bohinjska Bela, v ponedeljek, 20. maja; Ribno, v torek, 21. maja; Zasip, v sredo, 22. maja; Gorje, v nedeljo, 9. junija; Bohinjska Bistrica, v ponedeljek, 10. junija; Srednja vas, v torek, 11. junija; Koprivnik, v sredo, 12. junija; Ovsiše, v četrtek, 13. junija; Dobržva, v petek, 14. junija; Kamna gorica, v soboto, P. junija; Kropa, v nedeljo, dno 16. junjia. Dekanija Kranj: Kranj, v nedeljo. 28. aprila; Predoslje, v ponedeljek, 29. aprila; Besnica, v torek, 80. aprila; Mavčiče, v sredo, 1- maja; Smartin, v četrtek, 2. meja; Naklo, v Petek, 3. maja; Tržič, v nedeljo, 5. maja; Lom, v ponedeljek, 6. maja; Kovor, v torek, 7. mala; Križe, v sredo, 8. maja; Duplje, v četrtek, 9' maja; Podbrezje, v petek, 10. maja; Go-riče, v ponedeljek, 17. junija; Trsteuik, v to- rek, 18. junija; Preddvor, v sredo, 19. junija; Kokra, v četrtek, 20. junija; Jezersko, v petek, 21. junija; Cerklje, v nedeljo, 23. junija; Smlednik, v ponedeljek, 24. junija; Trboje, v torek, 25. junija; Velesovo, v sredo, 26. junija; St. Urška gora, v četrtek, 27. junija; Za-poge, v soboto, 9. junija; Šenčur; v nedeljo, 30. junija. Dekanija Trebnje: Trebnje, v nedeljo 26. maja; St. Lovrenc, v ponedeljek, 27. maja; Čatež, v torek, 28. maja; Sv. Križ, " sredo, 29. maja; Mirna, v četrtek, 30. maja; .Jt. Rupert, v petek, 31. maja; Trebelno, v soboto, 1. junija; Mokronog, v nedeljo, 2. junija; Tržišče, v ponedeljek, 3. junija; &t. Janž, v torek, 4. ju- Dekanija Litijas Zagorje, v nedeljo, 21. aprila. ka počasi. Posebni delavci nasipajo v morje pesek, da s tem pomagajo, da bi se ladja mogla postaviti pokonci, nakar jo bodo mogli šele dvigniti. Pri dviganju bodo uporabili posebne cilindre, ki so prispeli iz Tarenta. Verjetno je, da bodo čez dober mesec ladjo že dvignili in jo nato odvlekli v splitsko ladjedelnico, kjer jo bodo potem popravili. d 424 in pol milijona din znaša proračun belgrajske občine za prihodnje prmDeva^ da «« nahajajo človeške žrtve. Dvipili »o vagon , ^^^ žerjava. Vagon ao poprej na vseh straneh močno preveza« » težkimi verigami. Vagon, ki je močno razbit, »o naložili na velik tovorni voz, da ga odpeljejo v želesuiiško delavnico, kjer ga bodo popravili. V vagonu niso na-«11 nobenega potnika. Mnogi so domnevali. v n'em "dajati »e žrtve. NI jih IŽ.^"0 96 mnogi v 8kraJni »tiski še refali, mogoče pa je tudi, da so nekateri not- blk> d^lej osem smrtnih žrtev, n Hude poplave v Vojvodini. V Banstn «o vse reke narastte in so'preplavile v^ pk*kve zemlji^ Povzročil" eo veUkZko Sadu znaša vodSa ^ J nad normaio. Led na reki sp t Povsod stopil, le pri Bezdanu in ApaLu ^ tdaTe 52' ? £? 1,0 krenU v nSa veffl,^1 0081 na Tan,i^ a Yel'k del konstrukcije. Okrog iftOOO juter plodne zemlje je poplavljene MIno , okolišu reke Tamiš. Naše oblasti »o prosili romunsko vodno zadrugo, naj odpre nasin n. svojem delu prekopa Zlatice, da bi k- rai" menila voda na jugoslovanski strani 'rudi Tisa se je pri Padeju razlila iz struge in nj zročiia veliko škodo. V Srednji Bački okr« Vrbasa in Veprovca je udarila Lz tal podtaln, voda in dosegla višino skoro enega metri Če ne bo nastopilo lepše vreme, je verjetno! da bo voda uničila vse zimske posevke n Ekspresni vlak Je zadel r tovornega ni železniški postaji Ivaničgrad na Hrvatskem Človeških žrtev ni, pač pa Je druge $]{ode eej. y n Umorjenec, ki je bil zakopan r jaaw ■asipnico pri Klečah in tam najden, je 25let-ni invalid Hribernik Anton. n Kamen je priletel v Šipo drveče?* vagona. Ko se je na praznik sv. Jožefa vozil j, Ljubljane na svoj dom v Zagorje g. Karel Gros, ekonom ljubljanskega semenišča, je stol med postajama Savo in Zagorjem v vagona tu hodniku, pripravljen za izstop. Nekje v strmi rebri nad progo pa se je medtem sproži! kamen, ki je priletel v Sipo drvela vagona prav tja, kjer je stat g. ekonom. Drobci fjj* so ga močno ranili po obrazu, a v nerarnosi! Je celo njegovo oko. V Zagorju se Je takoj po dal k zdravniku, ki ga Je za silo obveza!, nsh! pn poslal na zdravljenje v ljubljansko M.nil nieo. NOVI GROBOVI prvovrstna po najugodnejših cenah kupile pri ®™W»WiWMKJalrtJ.„, m Umrli s®: v Martiujeih v Slov. Krajini v?M mož Jurij Kožar, v Optottiiei velepo««t. nik Franc Borne, v Radečah pri Zidanem mo »tu posestnik valjčnega mlina Anton Mane, v Krašiču oče poStnegs ministra dr. T<»b«^ Ja, v Ptuja soproga notarja Minka Maležič, t Ribnici na Pohorju mesar Toma« Buher, t Celju Miri Jarmošek, v OtiSkem vrhu pri Me-žtlUtimk Frane, v Ljubnem ob Savinji Atei-šek Martin, v Radencih soproga baoovrnskeg« zdravnika Miiena Matko noj. Rosina, v Legcna prt Slovenjpradcu veleposestnik Rotovnlk Jo-tel, v Skocjanu na Dolenjskem Alojzij Pnn-gerčič. — V Ljubljani so odšli v večnost profesor Kari Kieslieb, Hermina Cantoni, JoteM upravitelj v p. Juvanee Fran, Marija Frert roj. Pemgov in Marija Ramšak roj.. Koren. Naj počivajo v miru! Vinsfei seiem v Liulomeru S- ,2- marcI je bilo v Ljutomeru razstavlj* ma IS/ vzorcev vina; h ljutomerskega 147, iz gor-njeradgonsketfa 11, in iz Strigovskega okolila 2? vzorcev. - Oni torek je načelnik inž. Podgornik oivonl vinski sejem io razstavo z lepimi vzpod- j.MTfu ^"' » iS- bana- Tudi »reški «»- celnuc Otmar Skale je tudi toplo pozdravil rantav-Ijalce, čestital prirediteljem fn ielef obilo uspeh, razstaviščem m kupcem. Predsednik Vin. podnrf-H4 pozdravil vse mavzeče zastopnik« obUsti k druge »trokovnUke. — Prodano j« HI« okrog 400 hI Vina po 5VTo 8 din /a liter. ViiuH »ejem fe vsestransko ugodno uspel Papežev opomin človeštva Sv. oče Pij XII. je imel na vel. nedeljo v cerkvi sv. Petra slovesno službo božjo, katere se je udeležilo čez 50.000 ljudi. Po maši je imel govor, v katerem je prosil vernike, naj se zaradi rešitve človeštva vse bolj oklenejo Cerkve in ožive svojo vero. Sloga med narodi je zdaj uničena, slovesno dane besede so prelomljene. Pogodbe to ali spremenjene ali pretrgane. Vse, kar je človeški duh izumil, vse sile in vse bogastvo sveta služi danes samo vojni. Tudi tisto, kar bi moglo služiti delu, blagru in napredku narodov, se je danes obrnilo drugam, da bi rodilo pokolje in povzročilo razvaline. Nevarnosti vseh vrst jemljejo moč miroljubne- mu izmenjavanju misli. Danes ni nobena redkost več videti, kako se teptajo pravice narodov, kako se požigajo in bombardirajo vasi, ki so brez slehernega varstva. Kakšno zdravilo je mogoče najti proti takemu zlu? Edini lek in rešitev nam prihaja od Kristusa. On edini in pa vera moreta vzpostaviti potrebno ravnovesje, moreta obvladati strasti in viharje, izpopolniti pravo in pravico in nas nadahniti z duhom usmiljenja. Morda bo človeštvo le doumelo potrebo po slogi in po bratski ljubezni in bo bodoče od-nošaje med posameznimi narodi uredilo ne s silo, marveč s pravičnostjo in človekoljubnostjo. Prošnje za podpore Minister za vojsko in mornarico armadni general Milan Nedič je objavil sledeči razpis: Gotovo vsak dan dobivam številne prošnje in pritožbe vojaških obveznikov glede podeljevanja podpor po uredbi podpor družinam oseb, ki ao bili poklicani a a vojaško dolžnost. V večini primerov prosijo v teh profeojah in pritožbah za moje posredovanje bodisi za podelitev podpore, bodisi za posredovanje pri pristopih «£borih ali sodiščih za ugodno rešitev protoni ali pritožb. Iz vsebine vseh teh prošenj tem u videl, da so do-tifrmki pogostokrat napačno poučeni glede podeljevanja podpore, ker mislijo, da ao vojaške; oblasti za to pristojne. Zaradi tega se tudi dogaja da se name osebno ali pa na podrejeno mi ministrstvo obračajo s svojimi prošnjami in pritožbami. Ker pa uredba o podpori družinam oseb, ki ao poklican« na vojaško dolžnost, jasno določa, kdo je pristojen za odrejanje podpor kakor tudi za celoten postopek s tem v zvezi, je zato odveč obračati se name osebno ali pa oa sodelavce podrejenega mi ministrstva za posredovanje, ker prosilec a tem samo izgublja čas za razne dopise. Vsem prizadetim obveznikom mora biti, kar se tiče podeljevanja podpor, ja»ao, da se morajo za podelitev podpore obračati samo na svoje mestne občine, mestna županstva in da sklepe o podelitvi podpore ali pa o odklonitvi izdajajo pristoini odbori za podpore, ki so pri vsakem okrajnem sodišču. Proti sklepu tega odbora za podelitev podpore se pritožbe vlagajo pristojnemu okrožnemu sodišču, na čigar ozemlju je okrajno »odi4če, Odločitev, ki jo je okrožno sodišče na pritožbo dalo, je konča* ki proti o jej ai pravnega teka. O tem se obveščajo vse prizadete osebe s tem, da v prihodnje v vsem postopajo po prednjem pojasnilu ter po odredbah uredbe o podpori družinam oseb, ki so poklicane na vojaško dolžnost. Naj s« ne obračajo več s prožajami m pritožbami v tem vprašanju name o«eb»», niti n« na člane podrejenega mi ministrstva, ker bi izgubljali samo čas. Vojaške oblasti k> dolžne izdajat« obveznikom samo potrdila o čas«, ki ga jc obveznik prebil na vojaiki vaji; da se to potrdilo potem doda prošnjam za podpore, to bodo v bodoče vojaške oblasti tudi po dolžnosti izvršile Zopet poseimo lan Laaenega prediva. ki je potrebno naši domači industriji kmalu ne bo več, ker so vse zaloge porabljene. Doslej smo največ uvozili la« enega prediva iz Nemčije, katera je pa že v začetku sedanje vojne ustavila vsak izvoz laaenega predira. Sedaj naši industriji ne kaže drugega, kot uvažati iu uporabljati bombažno predivo iz francoski! ia angleških trtOč. Pri pomanjkanja laaenega predi va se nam vsiljuje vprašanje, »ii U istega res ne mogli d) Trije posestniki so pogoreli na Te-paajsken vrha pri Slo*. Konjicah. Požar je upepelii gospodarska poslopja Francu Faktorju, Alojza Videčniku in Antona Sircu. d) aOietako, kar jo bil prvikrat izvoljen za žnpaaa, je obhajal v nedeljo, 17. marca pri Sv. Barbari v Stav. goricah ta mošnji župan Josip Kajnik. Bog ga živi še mnogo let! d) Vinska razstava in vinski sejm v Snuur-pri Jelšah. V nedeljo, dne 7. aprila in v ponedeljek, dne a aprila priredijo Vinarsko podružnice šmarskega okraja vinsko razstavo " sejmom v dvorani Katoliškega doma. Otvoritev razstave in sejma bo v nedeljo, 7. aprila pridelovati doma? Doslej je naša industrija kupovala predivo drugod, za domače se pa ni brigala, dasiravno bi ga mnogi kmetje, ki še pridelujejo lan, bili prav iz srca radi prodali Kmetje bi tudi mnogo več lanu sejali, ko bi vedeli, da bodo laneoo predivo pozneje res lahko prodali Naj torej naia industrija organizira pridelovanje in trgovino z lanom, s čimer se bo pomagalo našemu kmetu, pomagamo bo indusUifi, denar pa bo ostal doma. ob 9. uri Razstavljene bodo vso vrste lahkih namiznih in sorti ranih vin iz okrajev Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogatec. Predvsem pa bodo zastopana vina iz VirStanja, Tinskega, Rogiaiske gorce in Kostrivnice, ki so že znana po svoji dobri kakovosti. d) Avta jo da smrti povesil v Mariboru 701etnega tapetniškega pomočnika, sedaj berača Antona Laknerja. d) 150 fasanev je ustrelil. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal divji lovec 401etni Martin Medved ia Spodnje Jablane pri Sikoiah. Medved je imel svoje »lovišče« v občini Sikole. V tem lovišču Je lansko jesen Ločitev V zapisniku za ženine in neveste stoji nad vse pomenljivo vprašanje: Ali ženin pozna nevesto osebno in ali nevesta pozna ženina osebno t Horda samo po obrazu, po govorjenju, po hoji? Ne. Vprašanje sega dalje. Ali jo, ali ga poznat po njeni duševaosti, po njegovem značaju, po njenih lastnostih. Zakaj revno zaradi teh notranjih lastnosti pride najveikrat na dan tisto najgrie vprašanje zakonskega življenja, vprašanje ločitve. »Če vidite, da ne spadala skupaj, naj se pa ločita!* Tako govori današnji svet. Prepozno! Tudi za zakon velja Pavlova beseda: »Naj tlovek samega sebe presodi, namreč ali bo mogel s to in to, eli bo mogla s tem in tem do smrti skupaj živeti.* Sedaj pa: »Naj se pa ločita!* Pa dereta k sodniji in sodnija ju »loči*. To je že skoro vsakdanja pot takozvanih ločencev. Pa ni prava. Takosvana ločitev od mize in postelj« spada v področje cerkvene gosposke. Toda n« dovoljuje Cerkev te ločitve za vsako malenkost, za vsaki »če ne spadata skupajSploh naj pa oba zakonska vzameta s sabo v zakon veliko mero potrpežljivosti in medsebojne prizanesljivo sti in še medsebojnega spoštovanja, pa bo pesem »če ne spadata skupajkmalu utihnila... postrelil najmanj 150 fazanov. Obsojen je bil na šest mesecev strogega zapora. d) TtMefcuik je gmbUl g. Rudolf J&nežič, stolni kanonik v Maribora. Še mnogo blagoslovljenih let! d) Za častne tlase je imenovala občina Sv. Marjete ob Pesnici za zasluge, ki jih imata za zgradbo nove cesto Sv. Peter—Ločane in Kuperče predsednika sreakega cestnega odbora Pranja Žebota ter posestnika v Grušovi Antona Llpovšks. Častne diplome je obenem izročilo posebno odposlanstvo občinskega odbora. V bližini angleške »bale ae je potopil jugoslovanski pamik »Slava« t nad 4000 tonami nosilnosti. Umrla je Selma Lagerioft, velika švedska pisateljica. Za politični in gospodarski dogovor med Nemčijo, Sovjeti in Italijo, se zavzemajo Nemci. Pogajanja sa nov sporama so se začel« med Nemčijo in Vatikanom. Znani avstrijski operni pevec Rihard Tauber je postal angleški državljan. Prsti otauabai zvesi Finske, Norveške, Švedske hi Danske ao se izjavili Sovjeti. n Sedal letai oMai sbsr Kabavae ia prsdajns sadrage t Islakah, r. i i n i, to dne 51. marca ob K« zjutraj po prvi »v. maši v Zadružnem domu v Izlakah. Daevui red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. S. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4 Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Sklepanje zaradi hiše M. Omahna. 7. PreOog! in pritnCbs članstva. 8. Slučajnosti. — Ce bi ob navedeni uri ne bilo dovoljno število članstva, ki je za sklepčnost potrebno, navzočega, se vrSi čez sedem dni na istem mestu in s istim dnevnim redom drug občni zbor. ki bo sklepal veljarao brez odra na številb navzočnega članstva. Morebitne predloga ali pritožbe članstva je po pravilih treba vložiti najmanj 8 dni pred občnim zborom v pismeni obliki v roke načelstva. — Odbor. " !<• "»d katero vodi rest« v Ozalj. Železniška pios« Zaioka O/al i k zgodi!a sfr/išn« /..-lezniSka n.snV" je VMITIIKO Xu/4iJia Sobota, 30. marca; 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Na- Sovedi, poročila, 7.15 Pisan ven ček veselih zvokov ilošče), 12 V venček povežemo ploiče izbrane, same poskočne in razigrane, 12,30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 V venček povežemo plošče izbrane, 14 Poročila, 17 Otroška ura: a) Slovemke narodno pravljice bere Milena Boltar-Ukmar. b) Striček Ma-tijček kramlja in prepeva, 17,50 Pregled sporeda, 18 Za delopust igra RO, 18.40 Pogovori s poslušalci, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac, ura, 19.40 Objave, 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar) 20 30 »Smo skuhali dovtipov zmes, nalresli pesmi, godbe vmes«, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Za vesel konec tedna (RO) Nedelja, 31. marca: 8 Jutranji pozdrav (plošče), 8.15 Veseli godci, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve, 9.45 Verski govor (dr. Ignacij Lenček) , 10 Komorna glasba (plošče), 10,15 Nedeljski koncert Radijskega orkestra, 11.45 Slovenski vokalni kvintet, 12.30 Poročala, objave, 13 Napovedi, 13.02 Koncert lahke glasbe: Cimer-manov kvartet in plošče, 16.30 Kotiček za dijake, 17 Kmetijska ura: Nekaj o gozdni saditvi (prof, Mirko Sušteršič), 17.30 Koncert zbora Delavskega glasbenega društva, 18.15 Razgibani zvoki (plošče) 19 Napovedi, poročila, 19,20 Nac. ura, 19,40 Objave, 20 Velikonočne pesmi poje cerkveni pevski zbor z Viča, 20.45 Koncert Radijskega orkestra, 22 Napovedi, poročila, 22,15 Orglice in harmonika (Fr. Petan in Avgust Stanko). Ponedeljek, 1. aprila: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12 Zakaj veseli bi ne peli (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert RO, 14 Poročila, 18 Zdravstveno predavanje: Strogost v vzgoji (dr. Anton Brecelj), 18.20 Citraške točke (plo-šče), 18.40 Mesečni slovstveni pregled (prof. France Vodnik), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac, ura, 19.40 Objave, 19.45 Več mairire — pa brez zamere (Fran Govekar). 20 Mirko Ljubic: Gospod Zmota v zmoti. Prvoaprilska šala, 20.30 Vsem v veselje (RO in Joiek & . Ježek), 22 Napovedi, poročila, 22.15 Za ples (plošče). Torelr, 2. aprila: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 11 Šolska ura: Živalstvo v naših vodah (prof. Rafael Bačaij, 12 Po domače (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra, 14 Poročila, 18 Vsakemu nekaj (RO), 18,40 Češčenje bistvo religije (Fran Tereeglav), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.50 Gospodarska poročila in nasveti (Drago Potočnik), 20 Akademski pevski kvintet, 20,45 Koncert Radijskega orkestra, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Harmoniko igra Edvard Kovač. Sreda, 3. aprila: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7,15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 Fiodor šaljapin poje (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Slavni orkestri in dirigenti (plošče), 14 Poročila, 18 Mladinska ura: Kaj prihaja na ljubljanski trg (iz mestnega urada za pregled živil; ing. Albin Norima), 18.40 Delavska ura: Kako zaposliti slovenskega človeka (Rudolf Smersu), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac, ura, 19.40 Objave, 19.50 Uvod v prenos, 20 Prenos iz ljtibljarasek operet v I. odmoru: Glasbeno predavanje (ravn. Vilko Uk-rnar); v II. odmoru: Napovedi, poročila. DOPISI Prosvetno društvo na Igu ponovi na belo nedeljo, dne 3d. t. m. igro »Podrti križ«, h kateri vabimo vse, ki se je zadnjič niso mogli udeležiti, pa tudi gledalci od zadnjič, mislimo, da pridejo, saj je igra lepa in primerna 1 Mokronog. Tridnevne duhovne vaje za fante so imele lep uspeh. Bog daj, da bi fantje vse to, kar so pridobili na duhovnih vajah, ohranili trajno v sebi. — Dne 18. marca je umrl v Skoplju tukajšnji rojak Janko Strupeh, kapetan 1. klase v pokoju. Na njegovo željo je bil prepeljan domov v našo faro, kjer je bil na veliki petek pokopan na pokopališču pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! Nieuwenhagen (Holandska). Tudi tukr.j smo Imeli letos hudo zimo, da takega mraza ši stari lludje ne pomnijo. — Oni teden smo poko ali v Seewegu - Waubach rudarja Antona Gra; iiarja. Mešan "pevski zbor mu je zapel pod vodstvom g. ;>. feotima pred hišo s Gozdič je že zel..:«, na [robu pa >Vigr.ed se povrne«. TovarlS Rajh pa se e v zelo ganljivih besedah poslovil od njega. — tavno isti dan Je bil pogreb Antona Kobala te 5ygelshovna, umrl je v bolnišnici v KerkradaK. Wj jima sveti večna hi« I Nu M liki četrtek je prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman v ljubljanski silnici umivali noge 12 starčkom. Na sliki vidimo teh 12 »apostolov« v sredi g. škofa dr. Gregorija Rožmann, na skrajni levici stolnega kanonika g. dr. Gregorija žerjava, na desni pn stolnega kanonika g. dr. Zupana. Bele vode — Sv. Križ. Na veliki pelek smo nokopali najstarejšega farana Mihaela Gotnika v 88. letu. Bil je več let ključar pri Sv. Križu. Bog mu bodi plačnik! — Misijon bomo imeli v Belih vodah drugi teden po veliki noči. Vodil ga bo p. Oabriel Planinšek. — Pri Sv. Križu bo sv. maša ne belo nedeljo ob pol desetih. Romarji, priditel pri Cer- 14. marca smo pokopali uglednega moža Antona Hrena iz Baruljka. Dočakal je starost 87 let. Pokojnik je bil jplofno priljubljen, kar je po- ^ trdil njegov pogreb. Pokojni Hren ne j« udeležil bo«ensko-her-cegovsks okupacije 1. 1878 in je vedel vedno veliko zanimivega povedati. Pri okupaciji je dobil 2 zasltiž-ai kolajni. Bil je pravi krščanski mož, ki je vestno iivrševal svoje verske dolžnosti. Bil je stalen naročnik "Domoljuba« in Mohorjevih knjig, katere js zelo rad prebiral. Nai po&va v miri:! Domačim BaJc sn>a!i.- Poigana hiša v mestu Viborgu, katero je pripadlo Sovjetom. Mariborski stolni kanonik Rudolf Janežič je nedavno obhajnl sedemdesetletnico rojstva. Čestitamo in želimo še mnogo let v vinogradu Gospodovem. Radio Ljubljana Četrtek, 28. marca: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Na> povedi, poročila, 7,15 Pisan venčer veselih zvokov (plošče), 12 Znani plesni orkester (plošče), 12.30 Poročila, objav«, 13 Napovedi, 13.02 Duet harmonik (brata Goloba), 14 Poročila, 18 Pester spored Radij-akega orkestra, 18,40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19,50 Deset minut zabave, 20 Klavirski koncert (Marijan Lipovšek), 20,45 Koncert slovanske glasbe (RO), 22 Napovedi, poročila, 22.15 Lažja simfonična glasba (plošče). Petek, 29. marca: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov kdošče), 11 Šolska ura: Iz Ljubljane v Ziirich na rabata v o (Vida Sekula), 12 Naše pesmice (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13 Opoldanski koncert Radij, orkestra, 14 Poročila, 18 Ženska ura t Vzgojna posvetovalnic« (Vida Peršuih), 18.20 Za oddih (ploSče), 18.40 Francoščina (dr. Stanko Leben), IV Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 1?.50 O triglavskem smuku (Tujskopronietna zveza, JO Vesele češke pesmice (plošča), 20,30 Koncept Sperne glasbe, 22 Napovedi, poročil?, 22.18 CHraški neti (Meegollte Emil in HefeMn M,), razgled po svetu Sestanek na Brennerju Pretekli teden je bil sestanek Mussolinija in Hitlerja na tirolskem Brennerju. O tem sestanku krožijo najrazličnejše vesti, od katerih pa prav nobena ne sloni na pravih in zanesljivih poročilih, ampak so vse le več ali manj verjetne ali neverjetne. Brez dvoma je, da se je Italija nagnila sedaj bolj v stran Nemčijo in da ni več pričakovati, da bi se pridružila zapadnima demokratskima velesilama. V marsičem se Mussolini in Hitler slejkoprej ne ujemata, ujemata se pa brez dvorna v tem, da želita, da se Balkan ne bi nagnil na stran 'Anglije in Francije in da bi se na jugovzhodu Evrope, ako bi kdo želel postaviti vojno fronto na Balkanu in ob Črnem morju ter mogoče do Perzije, zgodilo to, kar se je na severa, da I FRANCIJA ——-——--p--i ............... - ,, _j,jm_........ s Pet noči na vrba vaškega tvonika. V neki vasici v Loraini na Francoskem so prebivalci preživeli te dni mnogo strahu. Neki kmet je nenadoma znorel. Splezal je na cerkveni zvonik, čiarto na vrh, na križ. Tam je začel kazati razne vratolomne akrobacije. Vsi prebivalci so sa zbrali pred cerkvijo in »o s strahom opazovali to početje in čakali, kaj bo. Gasilci so hoteli nesrečnika »praviti t zvonika, toda norec se je tako zelo branil, da so morali prenehati s poskusi, kako bi ga re&L Dolgih pet dal in pet noči je norec v hudem mrazu preživel na zvoniku. Bil je že vee premražen in sestradan. Šele šesti daa bi namreč balkanske države vztrajale pri svoji nevtralnosti in preprečile poseg vojne na njihovo ozemlje Je pa to odvisno zlasti od stališča, bi ga bo zavzela Sovjetska unija z ozirom na njene znane težnje, da bi se vsi-drala na Balkanu. Nemčija se trudi, da bi se Italija sprijaznila s Sovjetsko zvezo in da bi se na tak način ustanovila nekaka zveza med Berlinom, Moskvo in Rimom, vendar pa ta stvar še ni dozorela, ako bo sploh kaj ie tega. Zaenkrat se ve samo, da bo sovjetski zunanji komisar Molotov prišel te dni v Berlin. Morda so s tem v zveai tudi vesti, da obišče v kratkem Belgrad nemški zunanji minister Ribbentrop. se je župan domislil, kako ga bodo zvabil* * zvijačo t zvonika. Postavili 00 ara na tla hleb kruha in celo gin jat. Sestradani norec je planil po Jedi, gaaifei so ga pa zgrabili in odpeljali v bolnišnico za duševne bolnike. AMERIKA s Pravi mir, Se bede tadi mali narodi vami Predsednik Roosevelt jo imel po radia veiik govor o miru, ki se mora doseči, da pomagamo človeštvu. Dejal je, d* je svetu potreben pravi mir, da bodo tadi mali narodi vami in njih meje nedotakljive. Mir mora bati trajen, Id pa se ne doseže % nasiljem in zatiranjem ljudi Mir mora hHa tudi res- ničen, t j, da ni treba malim narodo«. čevati velikanske odškodnine za svoiTL neb. Mir mora biti tudi pravičen, iT* uveljavljena načela bratstva, dobrote in v med ljudmi i« da bo vsakomur pri/.aan. gova verska svoboda. 1 RUMUNUA__ s Nemčija ogovarja. Nemška vlada je "Z slala Romuniji dopis, v katerem poudarja, d, ne bo mogla več prenašati stalnih izprememb v romunski zunanji trgovini. Nemška vlada posebno zavrača na«n vodstva zunanje t™>. govine, kakor je to uredil novi minister za zunanjo trgovino med iejem in marko in Da ta način preusmerjal romunsbo zunanjo t r sovino. DROBNE NOVICE Hitler in Mussolini sta se te dni sešla M meji na Brennerju. Pričakujejo velikih do-godkov. Sovjeti se odobrili mirovno pogodbo med Finsko ia Rusijo. 44,189.000 ljudi je štela koncem februar-ja Italija. Novih «00.000 mei bo poklicala pod on* je Anglija v začetku aprila. Francoska Daladierjer* vlada je odstopila; novo vlado je seatanril Rejroaud. Za 54 miljenor dolarjev slata, največ » Švedske in Japonske, je prišio v treh tednih r Združene moer. države. 42.000 kg raistreljivm pri zadnjem napad« na nemški utrjeni otok Sjrit vrgla m> gieška letala. 40 ietaiea vojaškega tliišbevaaja je prav noval vrhovni poveljnik nemike vojske go-nonaJ Bravhič. Besede (Poveri) Spisal R. Velikoaja. Ilustriraj akad slikar fc. 8u5roe|| Stike Is tromeanioa kronike e oafib krajih aoetfet^iir ^ ^^ ^^ 8am° za sit" »Nismo glavarstvo!« »Ah, kaj, ko ne razumeš!« ji »elSr ne Pr0Si' fiVi 1Udi- avi da - Da iri!^ ne DK>re P^io ter J® prosila. Zdaj pa nadleguje! Videl sem in mi jo rekla da io 1« J «la pri Bevku!« je dejal ter plaLil k omaM ' 1 ^ -aJ^afl« j9 ^ Pred >Tak° draž^SrTi, ^^ ^saime? Ali ni zdaj voda vode? J trUet?*- Prav hitro dabis errf za škaf TuSi mleka Mkar n« £ dan(* gre" A n® » vode! zailTa l pa dn ^ PHT Z menda * i0 Cini Kier t« h. m • Prl ®evku' P* Vidicu, pri Bol-pZu 1 * M roka Zato tahk° ^apišeS, da ■teStlS?SmS llUdI^rUgi- bera«. gabila, fe jo pritresejo nazaj, strah bo pa le!c je za-rohnel. B™ f*J°gledal< J® <>b steni ter navijal je rde* UPel nad telovnikom, mesnati prsti so vlekli lite«, kakor bi se hoteli stepati. je obrali**"* ^ 8em volllvel< i® hriP»vo vpil, ko se fem j?ka,<« 1® zbegano odvrnil Brns, »iskal pa nisem še našel!« y »Seveda, če si zmečkal. Dobro, da ie niso pomeUilc se J® pripognU ter dvignil zmečkani papir na Ueh »K»-botei, da vse izgine! Pa ni! Za h^ifa vse it gubiš! Kakor b. maček imel pod svojim kosmatim rt Vrgel je papir nazaj. »Poišči galc 'cavi?< ko videl, da ni. »PoiščiI Sem rekel!« Zdaj ga je le našel na klopi, ie rLtZ^U^ ^ ^ W domovinsko S^LŽL^TuT Vm * '"*> Na pismo je prit^® MCrV^^ Pisal za Župana. Da je na osrmttM da i® oi^t^Krt'»»»ni« _ ' , vrt" 8aJ n® pozna paragrafov!« Po T ^ ter^hS papir ilovice!« 'e Prancu tisM opomin zkradi (Nadaljevanje prlh.) RAZNO Zlatnik r ielodca. Neki ribič k bližina Bur-fiaaa o« Bolgarskem j« lovil jesetr* in jim oil-jemal kariar. V iclodc« takin« rib« j« pa t svoj« eeianemo matiaji oaiel roiik datnik, ki ||s fe oddal oblastem. Te to oJotoriU, d* tre r« rti M o let atar arabski tUt-oik, ki je prijel aa Bol-fiamko mogoča v £un> ko aa vladali tam Tuiki V FraodS j« veda« sms| lja& V prvem č*- trUctju je bilo v Franciji 158.000 novorojenčkov. * 177.000 smrtnih primerov. Zakonov je bilo akleoj«- «h; Kje bodo Francozi iemaU IfmK poslej? Sklenili so, da bodo družinam * rei otrok«« nakajBoraU fe-deta« podpore, da aa tako ne bo venomer krčilo prebhraktvo Francije. Same oseke, U so aorto, imajo >«hko resnično nežnost; one, « ee zde nežnočutne, imajo navadno «amo alabotnost, ki ae dahka spravTie v hrapavost. V<_ dtov. 18. SUKNO, KAMGARN, VOLNENO. SVILA, DELENI, PLATNO, *CEFIRI, TISKOVINA 11111111111IIIHIII I i illl"ll»IIIIHilW—BIHH I" 'lini |"I Wi I l i1 I li ........... l'IHIPHIIHI'illl—1—MMlIMMMMMnmHMIlimIfi CELJIE 19 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK IN VZORCI ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI NAZNANILA n Pretcrj«. Prosvetno društvo bo uprizorilo na belo nedeljo, dne 31. marca ob treh popoldne s&nimivo, poučno in pretresljivo dramo v treh dejanjih »Plavi«, Vse prijetelje U bližnje in daljne okolice vljudno vabimo! n Društvo za zavarovanja goveje živin« v Lo-fatcu bo imelo red«' o&*ii zbor na belo nedeljo 31. marca ob 3 popoldne v gostilni Semrov, Blekova vas. Vabimo vse člane, da M ia pokioMeviln® udeležil ci Bottan) ob Savi Na belo nedeljo vabimo domačine m sosede na lepo prirfditev, ki bo ob 3 po-polAi« v društveni dvorani. Na sporedu je spevoigra 65 Gospod Voiodiiovski >ln imaš hčerko,« je odgovoril Azija, »zaradi katere si me dal na auirt bičati. To hčerko pa bom Jaz zdaj podaril aadnjeuiu ordlncu, da bo imel v njej služabnico in razkošje!« »Poveljnik, daruj jo menil so je naglo oglasil Adurovič. »Azija, Azija, jaz sem te vodno...» je kriknila Kviea ln se mu vrgla k nogam. Toda on jo je sunil z nogo, Adurovič pa jo le zgrabil ia rame in jo začel po tleh vleči k nebi. Goepodu Novoviejskeinu je obraz posinel. Vrvi so škripale na njegovih rokah, tako jih je napenjal, iz ust pa so mu prihajale nerazumljive besede. Azija se je dvignil 8 kož in šel proti njemu, spočetka počasi, potem pa vedno hitreje kakor divja iver, ki se hoče vreči na plen. Ko je slednjič prišel do njega, ga je zgrabil z zakrivljenimi prsti svoje suhe roke za brke, z drugo pa je začel brez usmiljenja biti po obrazu in po glavi. Hripavo rjovenje se mu je trgalo iz grla; ko Je slednjič padel šluhčič na zemljo, mu je pokleknil Tuhaj-bejevič na prsi in naglo je jasni blisk noža razsvetlil mrak v sobi. »Usmiljenje! Na pomoč!« je tulila Evica. Toda Adurovič jo je udaril po glavi, potem pa ji je s svojo široko dlanjo zatisnil usta. Azija pa je medtem zaklal gospoda Novoviejskega. Pogled na to je bil tako strašen, da je pretresel mraz celo lipkovske desetnike. Kajti Azija Je s preračunano okrutnostjo počasi vodil nož po rlu nesrečnega šlahčiča, ki Je strašno grgral in ropel. Iz odprtih žil je brizgala kri vedno silneje na rezunove roke tn tekla v potokih na tla. Slednji je grgranje in hropenje polagoma pojemalo, le zrak je začel žvižgati v prerezanem grlu, noge umirajočega pa so krčevito trepetale in kopale tamljo. Azija je vstal. in ttiridejatieka drama »Prevarani upi«, ki pretresljivo slika gorje boljševizma. u Rudnik pri Ljubljani. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 31 marca ob 3 popoldne igro v 5 dejanjih »Podrti križ«. Vljudno vabljeni! n Vate pri Litiji. FO priredi na belo nedeljo ob 3 popoldne igro »Izpod Golice«. Vse vljudno vabimo! n Stična. FO priredi s sodelovanjem DK v nedeljo, 81. marca popoldne ob 8 akademijo z bogatim sporedom. vrsi prijatelji naše mladine, prisrčno vabljeni! n Trbovlje. Upraviteljstvo II. državne deške ljudske šole v Trbovljah vljudno vabi starše, da se polnoštevilno udeleže II. roditeljskega sestan- Njegovo oko Je padlo sedaj na bledi, sladki obrazek Zoše Boske, ki je bila kakor mrtva, zakaj nezavestna Je visela preko roke podpirajočega jo Lipka, ln — rekel: »To dekle pridržim zase, dokler je ne darujem aH ne prodam.t Potem se Je obrnil k Tatarjem: »Zdaj pa, da te le zasledovalci vrnejo, odi-demo na sultanovo zemljo.« Zasledovalci so se vrnili dva dni pozneje, toda s praznimi rokami. Zato je šel Tuhaj-bejevič na 6imanovo zemljo z obupom in besnostjo v srcu, puščajoč za seboj sive in modrikaste kupe pepela. XL. Deset do dvanajst "krajinskih milj je ločilo tista mesta, skozi katera Je potovala Baša iz Hrep-tjova v Raškov, odnosno vsa tista pot ob Dnje-strovem teku je znašala okoli trideset milj.1 Res da so odrinili H prenočišč vselej še v temi in se niso na poti prav do pozne noči nikjer zadrževali — pa se je tudi ves pohod s krmljenjem vred kljub težavnim prehodom in prevozom izvršil v treh dneh. Tedajiji ljudje in tedanje vojaštvo navadno ni delalo tako naglih pohodov, toda kdor je hotel ali moral — jih je lahko delal. To upoštevaje si je Baša izračunala, da ji mora obratna pot, pot do Hrepljova, vzeti še manj časa, zlasti, ker jo je ubirala na konju in bežala; v tem primeru pa je bila rešitev odvisna od hitrosti. Vendar je takoj prvi dan opazila, da se moti. Ker ni mogla namreč bežati ob Dnjestrovem teku, ampak je zavila na slepe, se ji je morala pot silno podaljšali. Razen tega je bilo mogoče in trftFi verjetno, da zablodi. Lahko zadene na reke_ brez ledu, na neprehodne gozdne goščave, na močvirja, ki tudi pozimi ne zamrznejo, na ljudi in živali, ki jo utegnejo ovirati. Čeprav bi torej tudi ponoči neprestano hitela naprej, kakor je namera- ' Okoli 120 kilometrov. ka v tem šol. letu. Sestanek bo v nedeljo, dne 31. marca ob treh popoldne v vwni nobi III. razr. Poleg drugih perečih zadev je ua »pOMdu tudi predavanje o kazni in kaznovanju. n Reteče pri Škofji lxiki. FO in DK priredita v nedeljo, dne 31. marca ob treh popoldae v Prosvetnem domu akademijo. Vsi prijatelj; naše mladine vljudno vabljeni I — Umrl je Valentin Gaber iz Reteč. Naj počiva v miru! Dobrepolje. Sporočamo, da bomo pasijonsko igro »Ob česu obiskanja« ponovili na bali, nedeljo ob 3 popoldne. Nekateri so prišli že po trikrat k predstavi. — Sedaj po veliki noči se bosta dodali še dve sliki: vstajenje in vnebohod Gospodovo. Vabimo tem potom k obilni udeležbi! vala, se ji je kljub njeni želji utrdilo prepričanje, da dospe bogve kdaj v Hreptjov, tudi če bi ji šlo vse po sreči. Obneslo se fi je, da se je iztrgala iz Azijevih rok, toda kaj bo dalje? Brez dvoma je bilo vse boljše od teh ostudnih rok, vendar ji je ob misli, kaj io čaka, zastajala kri v žilah. Padlo ji je namreč takoj v glavo, da ce bo konjema prizanašala, jo lahko ujamejo. Lipki eo natanko poznali te stepe in bilo ie skoraj nemogoče skriti se v njih, ne da bi jo opazili in se gnali za njo Saj so vendar po cele dneve preganjali Ta-tarje tudi spomladi in poleti, ko niso puščala konjska kopita nobenih sledov na snegu in razmočeni zemlji. Citali so v stepi kakor v odprti knjigi, motrili te ravnine kakor orli in znali v njih slediti kakor lflvski psi; vse življenje jim jo potekalo v pogonih. Zaman so hodili Tatarji mar-siikrat po vodi, da ne bi puščali sledov za seboj: kozaki, Lipki in Ceremisi, prav tako pa tudi poljski stepni četniki so jih znali najti, z zvijačami odgovoriti na njih zvijače in pasti mednje, kakor bi bili iz tal zrasli. Kako tu bežati pred takimi ljudmi? Edino sredstvo je bilo, da jih pusti tako daleč za seboj, da onemogoči razdalja sama preganjanje. Toda v tem primeru popadata konja. »Brez dvoma popadata, če bosta neprestano šla tako kakor doslej,« je mislila Baša prepadena, ko jo gledala njiju mokre, kadeče se boke in peno, ki je v kosmih padala na zemljo. Zato je včasih zadrževala njun tek in pričela poslušati, toda tedaj je v vsakem vetriču, v šumenju listja, ki je obraščalo grape, v suhem Se-lestii usahlih stebel stepnega plevela, ki so udarjala drago ob drugo, v šumu kril ptiča, ki je letet mimo nje, celo v tišini pustinje, ki ji je zvonila v ušesih, slišala odmeve preganjalcev. In prepadena je znova pogsala konja in dirjala z blazno naglico, dokler ji hropeaie konj nt povedalo, da ne morejo tako naprej belati. Nadaljevanj« prihodnjič.) ^ran 10t _>DOMOUUB<, dno 27. man-a 1340. pw domovin i st«-. 13. Iz raznih hra ev BSei Vojn« je letos prvič položila svojo teiko roko na naše letovišče. Ob drugih velikonočnih praznikih |e bito namreč na Bledu ie veliko gostov, »Jasti rs sne skupine ii Nemčije, pa tudi mnogo domačih ujetnikov. Letos ui bito ne prvih ne drugih IV4 pa imamo še nekaj snega ia tudi a jeaers danes, ko to pišemo, led še ni rginil dasi je is dobit mrtvaške liso. ki oitianjajo njegov bližnji kmet. Ce je bila letošnja velika noč znak M poletno so(Oek\ bo us Bledu žalostno, — Na belo nedeljo ob S popoldne bo nastopila v Prosvetne® domu igralska drtitina Stolne prosvete ii Ljubljane i veseloigro »viogaimca«. Ker so s« Ljubljančani do sedaj na Bledu še vedno dobro postavili, srno prepričani, da bomo tudi v nedeljo ii szv* uoovoljni. Pridite! J*s*aie«. Mestna občin* leseaiška i« ras*la ds* ti marca proračunsko sco Letni proračna c* l*to f4*)-« iikaiui« -\CO? jv«> dinari«v izdatkov in prav toliko dohodkov. Coprav i* proračun ia okrog AVUVO duuri«v viiii od Utsitift. s« bo pobirala U »odstotna doklada [ko: lansko leto). Ob-iiaa bo otrdeli ca tWllXV diaanev tarad? uredb* O spremembi .'lioai d dri. troiirini aa alkohola* Kič«. PoviiiU s* bo trošarin* ra pivo »a 0.25 ir.jr tt n i-.ter. ni otos mesa od 0.50 na t dia t»x ca uvoj ofrsie uljic ;>«nittun* to dir-a-4-o« ci I « i da pri k/ lo povišani* r* aa-Eodo rriiaJ u daur«* Spremi s» t predlog 4» s* uredi j staro ia noto pokopališč«. k; * po-ebao tMeelnt« | preureditve. CŠstia* s*nser»v* v teta leta pr.,'*!; t ■ gradiuo srtTiši;* v«-« uj ^ določila t U aases | AVU\V i« Nova postavk* SW W d m ta {rad- ' s-o i* lavsi*^* č.osa \ nr*2o bodo dobili hriao us f frracčišJ* sjnasii itlar.-i 0-iob:*=j ■< postavka I ** s$wittT r*a«rrc»r>ji OK-jj fco ifra- ' «* l«*co bihoo r* Sh»a p* >* oočsU k-, s* bo tp*. i *Ut£ 1» rcr.Vo. ostali de! pa se bo razdelil med okolilke občine. Ide i a novega po»tij*Ušča bo v veliki meri v korist delavstvo, kakor tudi KID, ker bodo delavci pnšli na delo spočiti in obvarovani pred tlab;m vrcai-tnom S*daj hodijo preko Kočne na svoj« domov* v Gorje P*š ali pa se voziio s kolesi, kar gotovo ni dobro. Delavska zbornica bo zbral* denar za kriti* stroškov in povsem izpeljala, da se uresniči ielia delavstva po potrebne« posta- jališču. CvtaA«. Cteo k«; ■* rtr.-wr o Dr-iš-tr? i-*«-a d*i-«4 v gacdm iv«*«* .f-s* Prv; rvj - neki bat »i«, Li- <«*i«i * VJ Mfcr«, Jrr: g tc*iošk«ta ic m c-sfn pn.-«; ratrtl^ta. vkvči.-^j i,: t * ««: s«£ isaiie ja; a^<«ra krv-f Kiio i-.-ifiiocus^t. * jt; je iro-. .,tt Mi l«ter Ni r^* , uuiaj> Nč« iač." -V? O.« »M«® ••j V «a nn Lak cm pri Mokro-aoga. Pokopali smo Janeza Juvaačiča iz Spod. Lakema. Bil j* moi star* korenin*. vn*t pnstaJ za kitoii-Ska načela, zvest naročnik >Domolraba< ia Mohorjev* druib*. K rečnemu počitku ga spremilo mnogo ljudstva k podruinici Sv. LVba. Veliko i* diroval za to cerkev, sveč* so pov*čir,i iv*-gov* gore!*. Naj ma Bog plača. Sam pokojni prenviieni škof JegiiJ je pr-ne^el pozdrave od sina ii Amerike ob priliki kongresa v C. sagi. Ohranili ga N>bx> v Bajlepšem »poaiaa! SotoAaa. Uari ;* Caopi« Fnnc, bivfc i-ak 1 Joiec c* {trstiz:-, brat br* Sega -J- «*-:*c;.i«£*gs iužiovniia v Frjaactu- — Dn* 15, aisrca j* V Gojpoda uapvai V*kb*ri 0. rairwia ljudske Me. Naj nofivat« v rr.tm! — Ftn-tcrsii odsek » BogO'»E * o* dan st Joirii pn-»žil !*pct v»;»ik pri C*Ji«. N» Jefefevo w bii oMai iSxw druitv« v Vojaika. 06 tej prdiiu j« buo tuči immjsk« predarsaje. ti-rinorejti se r»»pr»ri«Ii o e«sh rai-k^ jB bitai cstaaoritvl asKrkarsšem drsJtn u C*t.»e a etofc«. p«!.* se y sikesio. da aasu^H »rakso trK^i^i aadae«tTs«a okrat- Ee-ga iivuosdnT3ika \ihor Okora iz Smr^te. unaoiiiraraišjte pr«siaw-e ««ir. teto lekarao Esi N; a,Mri» dr&štTo. t c^u ■, SUt^ L*; m ^ T Lj^att iAoo- val STO« tii kot T» Sakciev * " -a » t c&es«^ -i_.-a bc « »-«•••<=--• <* v ia tt-ii, sne-ar- "if""- ^ Vrtoea ?» »a a Raiit ^ »Ognjišče", dekliško zavetišče v Zagrebu Deset let že vrie pridna slovtnska deklet, liko misijo med svojimi tovarišicami. Ko se Vt" leti občutila močna potreba po domu in za trenutno brezposelna dekleta, je marsilf^ jeval z glavo: če*, k.j bodo uboge hišn, ^ niče same naredile! A zavetiiče se je sicer z velikimi tezivami in se driaio dokVr • pred tremi leti dobiio sedanje ime m novo 'unr«"' Prišlo je popolnoma v roke slovenske tltkBu v rijine druibe. Marijina druiba t« i« ood voditeljem p. Janezom Koželj D. j. irvo zav« .",? zavetišče in uredila nove prostore, v kater h -e n baja ie danes, namreč v Solovljtljevi ulici 1 n-1* tiičje levo. pri" V februarju je bU redni ietni občni zbor tw, zivetiiča. Imeli s.-no priliko videti, s kako ventil" irtvami in težavami je to delo zvezano videli"url dosedanje uspehe pod predsedstvom zdravmkaT Jožeta Marjetiča, bili smo priče navdušen i n do! irtvovalnosti deklet, katera znajo najt: pole? svni^ dnevnih opravil v težkih službah šc časi za dr>.ržtvo m zaveti«*. Videli smo vse to in pr šli Jo prepričanja, kako )« tako zavttiiče v veSiktm mestu res potrebno. Saj koliko je niiih dei>t y so prisiljene zapustiti domače osmjiiče in priti sem-naj v službo, d* kako preživijo sebe m mordi n ponugijo revnim domačim. A velikokrat ž?(X|i da je tako dekle kar naenkrat brez službe ni cesti Kaj naj počne v tem času. ko »i mora iskj- kruh« nove službe? Morda bo primoraao izdati vie jvo? borne prihranke, saj vsi vemo, kako so drsji prL cočSča ia prehrana v mestih. Glejte tu ji r:Wo tovarišsce na potnoč. S stalnimi sirorttr, -spevki vzdržujejo to rroj« zavetsšče, katero naj sji-nov.m sestrim t ia« potrebe aadi izg~Jb!iec ion za majhen desai. ia uspehi? Ce* 4W deklet ie fcik) T prceklesa Utu sprejetih v zavetišč«, ji:,»jo sjegove dobrote ia s« tako obvarovalo . ct ii azTizumev ajoče tujine. Ti sksviciio deite. ki »i i« na ljubi domači tpomti «. da so t*«qe sestre ;a 'ovar.iia pr«::!«« b» težko dtoto po tajih toestUL Sporna: m. da jih včasai doien n«i nesreča, da ostjr.r o br« zAsSuiia m br« kruha. Kdo jam »hko Tsadi ti! Pokali jim pot v aaic Mvttiii. Jaj ;ia a;egw tastov, ko se odpravlja v Zairels, i« t krije. T; psa. ki si r Zaf refK :s ,tjU st-j^-bo. 1-pi.ši se v to drjšrvo. podpiraj ga s li-om-p^spevki ta m zanedaj, da j* sirte ta v »t ikt v pnmtru nesreč* odprto prt4Mtm sebi. .ielrnio ; »j«-wssicI dridel — .Ognjt«*,. deidsiko zave ičt, • Zasreii- boi?r{|eTr!jf« naiugodnele N®»« n star« raofa, ki so v celoti vsak čas izplačijive obrestuje po protf odpovedi po 57. Keničkejepiala-seveda - s Eadionom... toda kako sivkasta je blazina9 ki ni bila oprana z Radionom! Zete'!« (Menila: V bodoia bom prala Vi* »voj« perilo r Radionom, kep ljubim blesfeco belo, sdr«yo perilot Prt kuhanju s Radionom le razvijaj« milijoni Itlsikovih mehurčkov, kafer? skupno » milnico prodirajo skozi tkanino, Id jo temeljito operejo. Tako postane perilo bleščeč«? belo in se mi# i« od dalef pozna, da, Je bilo oprano x Radionom. Schichtov RADiON varu|e perilo RADION pere sam" Pod kiparjevo roko oživela. Sloveči pariški kipar Jame« Pradier je srečal neko jutro v pred-oisstju Pariza mlado kmetico, katere lepota in vitka postava ga je kar zamamila. Hote! se je z J*aaanltl, kar ee mu ja kasneje posrečilo. Kipar Je hm«tioo pregovoril, da j« pričela hoditi k njemu v delavnico, kjer je izdeloval njeno glavo in vrat *a kip svoj« Atalante. Dekle je dolgo £aaa redno prihajalo k umetniku. Neki dan je pa nepričakovano iaoatalo. Ker je tudi drugi in tretji dan ni na iatpregled, je kiparja zaskrbelo, kaj je z njo. Sel je na njen dom. Našel je nesrečnico na &mrtni postelji. Živčna mrzlica je izmučila njeno mlado telo. Ko je prišel drugI dan, jo je našel mrtvo. Tq ga je pa zelo potrlo. Toda takoj se je v niem oglasila umetniška aila. Hotel j« napraviti iz mavca vlitek njeaih rok in glave. Dekle pa ni oilo mrtvo. Ležalo je v mrtvičnih kTčih in sirota ni mogla ženiti niti t prstom. Ko je kipar delal vlitek na roki, se je spomnila, kako strašno bo p»oje oajoovejše šivalne stroje, pogrezljive, »«eh sveiovnib znamk, po naj nižjih cenah - Velika izbira moških in damsksb dvokoles - Na zalog, tudi malo rabljeni m dobro ohranjeni šiveloi Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ta eokrat J din. Naročniki »Domoljuba. p,»4ajo polovico. ako kupujejo kmetijske potrebščin« ali prodaiajo tvoja pridelke ah tičejo po.lov, otiroT obrtniki pomočnikov ah vajencev m narob«. Pn.tojbina ta ual« oglat« ae plačuj« » Hlapca ta kmečka dela sprejme Cernlvec, Dravlj«. Za krajem iT. Ljubljana. Fanta za kmečka dela ln h konjem sprejma 2ab-Jek Alojz, kolar. Hru-itca 19 prt Ljubljani. Hlapca in deklo sprejmem na kmetijo. ZavaSnik - Tomačevo prt Ljubljani Mizarskega vajenca sprejme Mrhar, Sta-nežiče, 9t Vid n. Lj. Fanta 16—20 let starega, ta kmečka dela, sprejma Ahltn, Jcžlca 1«. Kmečki mlin na stalni vodi proda Ogrin Albin. Pristava (St. 22. Mengeš. Kovaški pomočnik dobi takoj službo. — Prednost Ima tisti, ki je ravnokar dokončal učno dobo. Bukovnlk Anton, kovač Jezersko. Hlapca 35—50 let starega, na majhno kmetijo sprejme Ivana Skrlep, Brod št. *. p. St. Vid n, L.J, Hlapca poštenega, zdravega, vojaščine prostega, ki zna ravnati s konji, sprejme uprava pokopališča Sv Kri2. Ljubljana. Čebelarji! Obljudene kranjiče t mladimi maticami (sivke). kupuje llcdarna. Ljubljana. židovska ulica i. Fanta od 18 let naprej, takoj sprejme LovSe — Zg. Kašelj 23, D. it. Polju. Hlapec star 40—60 let. vajen konj in kmečkega dela dobi službo — Matija Kodela, Ljubljana-Vič. Hlapca za poljska dola sprejmem. - Martin Rotar, Ježka. Fanta tt—17 let starega, ta kmečka dela. sprejme Peterca Jožef. Vevče »t. 2S, D. M. v Polju. Kovaškega pomoinika takoj sprejme Aloja Erbeinlk. kovač. Kožarje, p. Dobrova prt Ljubljani. Pekovskega vajenci i vso oskrbo v hlftl -sprejmem. - PekarlJ* Resman, Naklo, Gorenjsko. 3 gozdne parcele (jelka tn amreka) nad 200 m', proda A. N., Mohorja 1. p. Bob. Hišo z zemljišžera v bližini cerkve kupim. Ponudba a popisom tn cono v upravo »Domoljuba« pod cn. »Hiša. 440?. Konj »lat ttar - nap,«*., Medno 1». Prima otavo atadko, 10.000 kg, fHh dam. Interesenti n»j atavljo ceno »rani« vagon Litija na •lov: Pavel Prtn, Knaflt«, Šmartno dn Litiji. Mlade prašičke proda Ivan Petdtr — Brezovica M. J7 pri Ljubljani. Majhno posestvo vinogradom prodam po ugodni ceni. Aioja Graear. Jastrebnlk. p. Litija Moške obleke perilo tn v»a oblačila po priznano nizkih cenati »I nabavite prt Prcskerju - Sv. Petra cesta 14 — LJubljana. Travniško bran« novo, proda Kuna*« Franc, Ježica J5. Semenski krompir večjo množino, prod« Mehi® AloJt, Perov« »t 1, Grosuplje. Služkinjo za kmečka dela sprejmem. Plača po doto-voru. Ponudbe upravt »Domoljuba, pod tn • Poitenost« 4:»» Fige, slive in hririkt dobit« pri ivrdkl Fr. Pogačnik d t o. t. » LJubljani, TjrJevt i »tev. SI (Javna tkiv d«ča). Hlapca na kiuettjo ■ ;-wjm«m Dr«tar. Savlj« »t. I«, 9- Jc-Jtca. in dvokolevt ttroji POMLAD •tte se cb pogledu na lepo v«m -----L Df?°VI,D »rt - V io svrbo vam nudi v e po