"Amerikanski CT-ll,____ft OIUTOKC NAROD AMERIKL Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^ T r Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico —- od boja do zmaget GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I NEURADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJNE BONDEI ŽTEV. (NO.) 31___V"_CHICAGO, ILL.,TOREK, 18. APRILA — TUESDAY, APRIL 18, 1944 LETNIK (VOL.) U1I Rusi osvobodili vso Krimsko SEVASTOPOL PRED PADCEM; NEMCI SILNO RAZOČARANI Moskva, Rusija. — V nedeljo ao slavili v Moskvi zmago ruskega orožja v Krimski, katero so zmagovite ruske Čete že sko-ro vso osvojile. Ruska ofenziva v Krimsko, je bila kakor mogočen plaz iz Ukrajine in iz vzhoda preko polotoka Krč, v dobrih treh dneh so ruske armade poplavile vso Krimsko in v ponedeljek jutro so se Rusi že bili z Nemci na ulicah predmestij Sevastopola. Mesto obstreljujejo od več strani in vojaški opazovalci so mnenja, da mesto ne bo vzdržalo niti 24 ur pred ruskimi napadi. ' Poraženi in tepeni Nemci so i -1 se vsi razočarani umičejo iz Sevastopola, kakor se morejo in znajo. Neki poročevalec piše, da Nemci uporabljajo vsako ladjo in vsak čoln, ki ga morejo dobiti in v največjem neredu beže, kakor že morejo iz mesta po vodi. Ruski letalci pa nepre-(Nadaljevanje na 4. strani) 1 NOVI SUNKI V ITALIJI; NAPADI NA BALKANSKA MESTA Neapelj, Italija. — Z oporišča pri Anzio so ameriški vojaki, ki so se našminkali, kakor Indijanci uprizorili presenetljiv napad na Nemce. V drzovitem naskoku so prodrli do tri milje globoko v nemške pozicije in v boju mož proti možu ubili več, kakor 30 Nemcev, nazaj pa so pHvedli nad 60 ujetnikov, katere so nekatere ujeli celo, ko sfcrspali. V sredini italijanske fronte sd bili zadnje dni le topniški dvoboji. Kakih posebnih sprememb pa ni, ne na eni ne na drugi točki. Večjo živahnots pa kažejo zavezniški letalci, kateri iz zavezniških baz v Južni Italiji neprestano bombardirajo zadnje dni nemške pozicije na Balkanu. V soboto in v nedeljo so Amerikanci izvedli uspešne zračne napade na Bukarešto, Budapest in na Belgrad. V Bel-gradu so dognali izvidniki, to so letalci, ki po napadu ugotavljajo s slikanjem »učinke napadov, da so bombe razdejale na več krajih železniške proge, dalje je poškodovano tamkajšno nemško zračno postajališče in več tovarn, ki služijo Nemcem. Bombardiranje nemških pozicij v Rumuniji, v Ogerski in drugih krajih Balkana veliko pomaga Rusoifl, ki pritiskajo s severa doli na balkanske Hitlerjeve satelitete, ker jim v <5ta3ju razbijajo železniške zveze in druge prometne zveze, kar potem Nemce ovira pri premikanju čet, orožja in pro-vijanta. V Bosni imajo partizani le- i talsko postajališče, na katerega Zavezniška letala že dova- | žajo pomoč partizanom. To postajališče Nemci dosedaj še niso odkrili, ker ga partizani u-metno zakrijejo in skrivajo pred nemškimi letalci. Z Anzio oporišča poročajo, da tamkaj v okolici ameriški i vojaški zdravnik pomaga pri rojstvih. Imenuje se Evash- j wick. Te dni je pomagal pri porodu neke italijanske rodovine. Ko so dobili srečno sina na svet ga je Italijan: lepo zahvalil in mu za plačilo poklonil dva kurja jajca. Doma v Ameriki bi s takim plačilom najbrže ne bil zadovoljen. Tam pa je, ker najbrže sveža jajca redko kedaj je. T Japonsko lokomotivo, ki jo goni plin in ki so jo Amsrikanci zaplenili na Maj ura, Maria liki otoki. preiskujeta Pfc. James C. Barrel iz Philadelphije. na levi, in Corp. Thomas A. Shearer iz Newarka, N. J. Imenska tablica ne gonilnem stroju kaze, da je ta Fordov izdelek modela A. narejen v Tokiu. Z lokomotivo so vlačali morska letala iz obrežja ▼ letalnico ali hangar. RUMUNCI PREJELI POGOJE! ZA PREMIRJE London, Anglija. — Zastopstva Velike Britanije, Rusije in Zdr. držav so se sporazumela glede pogoje, katere so že v soboto izročili rumunski vladi po- i tom nevtralnih zvez, omenja; T>arofrft0 za japonsko mornarico vse- 1 takor visoke zgube, katere ne : podo mogli prenašati Japonci, 1 ter jim ne bo moč zadovoljivo < salagati svoja otočja radi ne-11 zadostnih ladij. General Van- : iergrift pa je dejal, da ameri- i ski vojak nadkriljuje japonske-ja vojaka, ker je bolj iznajdljiv in si zna v vsakem slučaju!; 3olj uspešno pomagati,- -o- JAPONCI OGROŽAJO INDIJO New Delhi, Indija. — Japon- j ske čete, ki so udrle še pred tedni preko indijske meje iz Bur- j me, so te dni po osvojitvi Imfa-la zavzeli še nekatere druge gorske pozicije v okolici. Japonci so do 43 milj globoko v Indiji in pritiskajo ob potu, ki vodi iz Imfala v Kohimo in Di-mapur. Druga kolona pa prodira na južni strani proti Sil-charu. Angleške in indijske čete so Japonce ustavile, pravijo zadnja poročila, je pa še vedno nevarnost, da Japonci dosežejo železnico, ki gre skozi Dima-! pur. -o- i ČETNIKI IN PARTIZANI SE BIJEJO a. London, Anglija. — Iz partizanskega tabora poročajo, da je prišlo v okolici Ivanjica—Ra-ška do velikega spopada med Mihajlovičevimi četniki in Titovimi partizani. Partizani pravijo, da so pognali v beg osem četniških brigad in tri Nediče-ve polke. V vzhodni Bosni pa so pričeli Nemci z večjimi operacijami proti partizanom. GENERAL EISENHOWER RO VLADAL V EVROPI! , ■ ■ f - . ■ » - • London, Anglija. — Premagano Nemčijo bo vladala skupna ameriško-britiško-ruska zavezniška vojaška vl'ada, ki bo imela ostre zobe. Tako se je izrazila te dni zanesljiva oseba, ki je v tesnem stiku z zavezniškimi načrti glede premirja. Po izjavi te osebe bo general Dwight D-1 Eisenhower kot vrhovni poveljnik zavezniške fronte v zahod- j nji Evropi prejel najvišjo ob-i last v zgodovini, še večjo oblast, kakor so jo nekdaj imeli stari rimski generali. Poveljeval ne bo samo nad zavezniškimi silami na kopnem, na vodi in v zraku, temveč bp neposredno nadzoroval tudi ci-j vilno življenje v večini osvobojene Evrope. Zavezniki ne nameravajo postaviti vojaško vlado v Franci-; ji, temveč mislijo izročiti nadziranje civilne uprave v osvobo- i jeni Franciji v roke generala I Charlesa de Gaulle, oziroma njegovega Odbora za narodno osvoboditev. Ta odbor bo dobil1 ■ 'vojaško pripoznanje" kot u-radna odgovorna oblast, ne bo pa dobil diplomatskega pripo-_ znanja kot francoska "vlada".T Načrt v glavnem i Podrobnosti, kako bodo tri sile skupno upravljale Nemčijo, pripravlja Evropska svetovalna komisija skupaj z glavnimi vojaškimi poveljniki. Zavezniki imajo baje naslednji načrt: Nekaj časa po premirju, pa tudi prej, bo imel Eisenhower, I kot poveljnik vojaških vladnih sil, neposredno nadzorstvo nad vsemi deli Nemčije, ki jo bodo zasedli ameriške, angleške ali j katere koli druge zavezniške čete razen ruskih. Sovjetska vojaška vlada bo nadzorovala* nemško ozemlje, ki ga bo zasedla Rdeča armada. Nanj se-bodo morale obračati francoska, i holandska, norveška, belgijska in druge zavezniške vlade, do-; kler ne pride vse nazaj v nor- malni diplomatski in trgovski tir. Vse gospodarsko življenje v Evropi bo pod njegovim nadzorstvom, ker bo vojaštvo nadziralo ves promet precej ddlgo časa po končani vojni. Ne tako po drugih deželah To pa ne pomeni, da imajo zavezniki v mislih zavezniške vojaške vlade (AMG) za osvobojene dežele. Vsi narodi razen Nemcev in njihovih pod-repnikov, ki bodo ostali ž njimi do konca, si bodo lahko izbrali vsak svojo lastno vlado. Toliko je gotovo, da Nemci ne bodo dobili svoje lastne vlade takoj po vojni. Ni namreč nobenega znaka, da bi rastlo v Nemčiji kako protinazijsko gibanje, ki bi lahko prevzelo vla-dp.Jtakor se je zgodilo vjzadnji vojni, ko so poslali kajzerja drva žagat. Zato morajo biti zavezniki pripravljeni, da jih bo čakala popolnoma disorganizi-rana in decentralizirana Nemčija, to je, v popolnem neredu in brez vsake skupne ali enotne oblasti. Protinazijskih voditeljev ni več Iz vsega kar so se naučili v Italiji, Zavezniki nikakor ne morejo pričakovati, da bi našli v Nemčiji kake zmožne proti-nazijske voditelje, ki bi lahko prevzeli vodstvo. Nazijski po-kret je temeljito poskrbel, da takih mož že davno ni več. Ameriške in britiške vojaške vladne skupine se sedaj vežba-jo v Angliji, da bodo prevzele v svojo skrb vfee potrebne dolžnosti v Nemčiji in iztrebile na-zije. POROČILA IZ VOJNEGA 0BVESTILNEGA URADA Washington, D. C. — Radio iz Moskve je dne 7. aprila poročal, da je list Aftontidningen, ki izhaja v Stockholmu, objavil vest, da se jie okrog 5,000 Ogrov pridružilo Titu ter da so prinesli s seboj toliko vojaške opreme, da bi se dalo pol divizije oborožiti ž njo. Moskovska ra- --- dio oddaja je potem dodala, da se je cel bataljon slovenskih vojakov, oboroženih s prvovrstnim orožjem, tudi pridružil jugoslovanskim osvobodilnim silam. Ni pa moskovska oddaja pojasnila, ali so omenjeni slovenski vojaki pobegnili iz hrvatske kvizlinške armade, ali pa so bili prej v službi nemške "Wehr-macht". Švedski viri poročajo, da je nemško poslaništvo v Bukare-stu, prestolnici Rumunije, uradno obvestilo vse nemške prebivalce v Rumuniji, naj kar najhitreje pošljejo svoje družine v Nemčijo in Avstrijo, takoj ko bo zanje pripravljen prevoz. To naročilo je bilo izdano takoj potem, ko so Rusi zavzeli Ode- so in so njihove čete začele prodirati proti Bukarestu ob rekah Prut in Seret. Odkar so nedavno zavezniki iz zraka bombardirali to mesto, vlada v njem nepopisna zmešnjava. Vznemirjeno prebivalstvo krotijo z najstrožjimi vojaškimi odredbami, da bo vsak plačal s svojo glavo, kdor bo "povzročal strah" med prebivalstvom. Nazi j i so veliko - to varen in delavstva iz rajha premestili v dežele pod njihovim varstvom. Da bi omejili zmešnjave med ljudstvom o priliki zavezniških zračnih napadov, so ljudem po tovarniških okrožjih razdelili poštnine proste postne kartice z napisom "Živi smo". Vsak po-šijatelj mora kartico sam prinesti na poštni urad. Stran 2. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 18. aprila 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 liha J a mk torek In ptlik Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina« Za celo leto___________$4.00 Za pol leta . 7......,.___2.0C Za četrt leta___________1.21 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto ___$4.5C Za pol leta___2.2! Za četrt leta______1.5< rhe first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year______-$4-00 For half a year___________2.00 For three months------— 1-25 Chicago, Canada and Europe: For one year-----$4.50 For half a year--2.25 For three months_______1-&C ---------------- ( —-—.- Dopisniki so proseni, da dopise poiljefo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je list zaključen. Za lorkoro številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka s jutra j prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __' 1 POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. SEDANJI POLOŽAJ TURČIJE J i - h Turki so s sedanjim položajem silno nezadovoljni. Cin- i cali so in cincali, a se niso mogli odločiti za nastop na stra- ] ni zaveznikov. Pričakovali so sieej*, da bodo zavezniki ' zmagali, pa so kljub temu barantali z Nemci in barantajo še danes. Iz Turčije se izvaža v Nemčijo velika količina kroma, ki ga Nemci rabijo za svojo vojno proizvodnjo, i Nemci ga plačujejo delno z gotovino in delno z blagom, to . je z raznimi izdelki. Medtem pa so turški državniki koketirali na drugi strani z Amerikanci in Angleži in so na ta način od Amerike in Anglije prejemali ugodnosti, ki jih daje naš "Lend-Lease" zakon vsem, katere smatramo, da so zavezniški politiki naklonjeni. Tako se je turška vojska , moderno oborožila z letali, tanki in drugim orožjem na račun našega "Lend-Lease" zakona. V Londonu so vsaj pričakovali, da če Turčija že ne bo aktivno posegla v vojno na strani zaveznikov, da bo pa vsaj toliko iskrena in poštena, da bo ukinila z dajatvami materiala Nemcem, ki ga slednji potrebujejo za nadaljevanje vojske proti zaveznikom. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. Turki so le lepo pobožno zavijali oči, obljubljali in kimali, mislili in delali pa so drugače. Te turške hinavščine so postali Angleži in Amerikanci zadnje čase siti. Angleži so že pred nekaj dnevi ustavili uvoz j orožja v Turčijo in zadnje dni so to storili tudi Amerikanci. Barantanja med Turki in zavezniki je konec. S tem pa je zdaj nastal nov položaj. Turki zdaj skačejo vsi nejevoljni in se pritožujejo svojemu Alahu vsled ukinjenja angleškega in ameriškega uvoza v Turčijo. Vlada je izdala nove odredbe proti Angležem in Amerikancem. Zlasti pretijo z nekakim izganjanjem angleškim delavcem v Turčiji. Teh sicer tam ni dosti, a vendar Turki nad njimi kažejo nezadovoljnost. Kako se bodo razmere sukale j okrog Turčije, še nihče ne more predvidevati. Sklepa pa se, da so Turki zato tako cincali glede vstopa v akcijo na strani zaveznikov, ker jim ne Angleži, ne Amerikanci niso hoteli ničesar obljubiti, ali bodo Turki še za naprej po tej | vojni imeli službo financirjev v Dardanelah ali ne. Zdaj, ko so v Londonu in Washingtonu odrezali uvoz v Turčijo, je Turkom postalo jasno, da turškega sodelovanja zavezniki i več ne iščejo in da niso več tako potrebni zaveznikom, kakor so bili. To jim pa povzroča ne malo jezo. Kam naj zdaj Turki krenejo? Ali naj gredo na stran Nemcev in naj z njimi vred žalostno pogorij o, ali naj gredo vseeno s zavezniki brez vsake v naprej obljubljene nagrade? Sami ne vedo, kam bi krenili. V Ankari so najbrže zadišali še nekaj drugega. Namreč to, da sta konferenci v Moskvi in pozneje v Teheranu morali določiti nekaj tudi glede Dardanel. Najbrže je Sovjetska Rusija povedala, kaj želi in pričakuje, namreč, da bo vrata v Črno morje ona sama čuvala in nadzirala in da tamkaj za naprej ne bo mogla mirno gledati, da bi ji ta vrata čuvali tuji, njej neprijazni financarji, kakor so bili doslej Turki. Radi ali neradi so ii morali to dovoliti tudi Angleži. Iz tega razloga ugibajo razni opazovalci, da Darda-nele bodo po tej vojni skoro gotovo prišle pod rusko upravo in kontrolo, kar je čisto na mestu in kamor tudi spadajo. To se je na konferenci lahko določilo. Ni pa s tem rečeno, da Rusija ne bo imela nobenih sitnosti s Turki gledej Dardanel. Ni verjetno, da bi Turki kar mirno šli z Balkana, Carigrada in iz Dardanel. Lahko pride do spopada in lahko je, da bi bil komu drugemu tak spopad nazadnje celo po volji. Zakaj tudi Rusom dovoljujejo koncesije le s težkim srcem, najbrže, ker se bojijo slovanskega vpliva, da bi ne prišel predaleč na zapad. Celo možno je, da bi Turki uživali podporo v,takem spopadu z Rusi. To so sicer le ugibanja, ki so pa na podlagi predvidevanih možnosti in razvojev čisto logična. Turki so računali zlasti prva leta vojne in vse skozi prav do zadnjih časov vse drugače. Svojo moč in pa važnost svojih teritorijev so smatrali za tako pomembne, da so se smatrali za odločujoči jeziček na tehtnici med zavezniki in osišČem. Radi tega so si domišljevali: potrebni smo jim, zato bodo našo pomoč in naše sodelovanje visoko plačali, kateri jo bodo hoteli imeti. V resnici pa turške,pomoči ni-1 VELIKA NOČ PRI SV. ŠTEFANU Chicago, 111. Najlepši praznik v koledarju Katoliške Cerkve, Veliko noč, smo v cerkvi sv. Štefana v Chicagi praznovali- nad vse lepo in slovesno v tem vojnem letu 1944. V teh preizkušnje polnih in resnih dnevih svetovne vojne je bilo primerno, kar najbolj slovesno obhajati ta veliki praznik Krščanstva. Saj se obračamo ravno k Vstalemu Kristusu v teh žalostnih in o-bupnih dnevih in pri Njem iščemo miru in tolažbe. Tako je bilo, da so naši rojaki in rojakinje pri Sv. Štefanu v velikih trumah prihajali k vsem cerkvenim opravilom. Tukaj so vsi, predvsem pa sorodniki naših fantov in deklet v vojni službi, iskali utehe zase in molili za varnost svojih ljubljenih, ki jih ni doma. Večina župljanov je pristopilo k Ob-hajilni mizi, kjer so v tesnem združenju z Vstalim Zveličar-jem goreče prosili, da bi njihovi sinovi in hčere spet varno prišli nazaj domov. Našo cerkev smo dali pred kratkim prenoviti in preslikati in napeljati nekaj novih | luči za velikonočne praznike, i Lepa notranjost cerkve, ki se je zlagala s krasno okrašenimi oltarji, in velike množice ljudstva, vse to je nudilo značilno velikonočno sliko, ki je ne bomo nikdar pozabili. Glavni oltar je bil krasno opremljen z najlepšimi velikonočnimi lilijami. Oltarje so okrasile naše dobre Sestre pod vodstvom Sestre Stella Maris in Sestre Mirriam. Vsi smo iz dna srca hvaležni našima Sestrama zakristankama za vso skrb in delo — in to ne le ob velikih praznikih, temveč celo leto — da je naša cerkev vedno tako lepa in privlačna. Naj jima Bog povrne. Kakor da bi še ne bilo zadosti gledati in strmeti nad vso to lepoto, nas je obenem globoko ganilo ubrano prepevanje velikonočnih pesmi. Cerkveni zbor Adrija pod vodstvom Mr. Ivana Račiča je izvršil sijajno delo. Četudi se pri nas kakor po drugih farah tudi na koru pozna vojska, ker je moralo oditi veliko mlajših moških pevskih moči, vendar je bilo kljub temu letošnjo Veliko noč cerkveno petje na isti višini kakor vsa prejšnja leta, odkar ga vodi Mr. Račič. Naši ljudje so bili globoko ginje-ni, ko so poslušali to lepo veli-i konočno prepevanje letos. Tako proizvajanje je mogoče le po obilici dela, priprav in vaj in truda. Hvaležni smo tako pevovodji kakor pevcem in pevkam Adrije za njihovo priza-j devanje, da so nam mogli podati pri vseh slovesnostih tako J lepo petje. Tudi šolski otroci pod vodstvom Sestre Cirile so nam prepevali velikonočne pesmi na zelo lep in dostojen način. Tudi njim smo prav hvaležni. Brez lepega pritrkavanja. si izrednih slovesnosti še predstavljati ne moremo. Kakor že ob prejšnjih prilikah, tako so nam tudi na letošnjo Veliko soboto in Veliko nedeljo oskrbeli izredno lepo potrkavanje s \ so tako nujno potrebovali. Je bilo skoro bolj važno za obe vojskujoči se stranki, da je bila Turčija nevtralna. Kot taka je preprečevala, da Nemci niso mogli preko njenega ozemlja do Bagdada, na drugi strani pa zopet, da zavezniki niso mogli preko Turčije na Balkan. Medtem pa je čas vzel turško pomenijivost in veljavo in so zdaj postali nepomembni, kar pa seveda Turčiji ni prav, ker gledala je v tem konfliktu, kakor že omenjeno, za dobro in najboljšo kupčijo! Tak je sedanji položaj Turčije. zvonovi naši dobri možje Mr.; Martin Miller, Mr. Frank Rob-lek in Mr. Joseph Vlasick. Bodi jim najlepša hvala! Cvetlice, ki so krasile velikonočne oltarje in Božji grob, so podarili naši dobri farani, ki se jim zahvaljujemo za to. Obenem bi radi izrazili naše posebno prinanje ženam, ki so se potrudile in šle nabirat teh darov za velikonočne cvetlice. Posebno se zahvaljujemo Mrs. A. Stevens in Mr. A. Zor-ko za čas in trud, ki sta ga i-meli, ko sta od hiše do hiše pobirali omenjene prispevke. Nadalje se zahvaljujemo ženam, ki so nabrale darove za cvetlice po raznih tovarnah za klobuke, namreč Mrs. A. Retel, Mrs. C. Pichman, Mrs. A. Vozel in Mrs. A. Frenchak. Gotovo bo naš Vstali Gospod poplačal vsem tistim, ki so pomagali olepšati Njegov grob in oltar za ta velikonočni dan. j Pri tej priliki bi se rad zahvalil tudi vsem dobrim rojakom in rojakinjam v fari sv. Štefana za njihovo velikodušnost in darežljivost, ko so prispevali za velikonočno zbirko, ki znaša do danes (13. aprila) $2,711.22. Končna svota bo gotovo še drugačna. To je najbrž največje velikonočno darilo v celi zgodovini naše fare, in četudi vemo, da je v sedanjem času lažje biti darežljiv, vendar upoštevano po-žrtvovanje naših ljudi in smo jim globoko hvaležni, da so si toliko pritrgali in darovali za svojo cerkev. K sklepu naj povem, da sem napisal te vrstice kot svoj izraz hvaležnosti in priznanja za veliko zanimanje in žrtve naših faranov, obenem pa v izpodbudo, da bi se še nadalje tako ali pa še bolj potrudili za korist svoje fare. Naj Bog blagoslovi vse naše dobre farane in On naj varuje sinove in hčere iz naše fare, ki služijo v oboroženih vrstah naše ljubljene domovine! Father Edward. -o- SODBA O AM. SLOVENCU Cleveland, O. Istočasno ko pošiljam dopis za naše društvo ZSZ, naj pripomnim še par besed o listu Amerikanski Slovenec. Zdaj izhaja sicer le dvakrat na teden, ampak je pa toliko bolj zanimiv, zlasti uredniški članki so pisani v globokem razumevanju svetovnih dogod-; kov, obenem pa kažejo prave demokratične in za pravico vnete smernice. Tudi dopisi, ki prihajajo od vsepovsod, so dostikrat prav lepi, posebno pa oni od vojakov. V teh vojaških dopisih se zrcali vsa ple-nenitost kakor tudi veliko trpljenje naših fantov, ki ga prenašajo na braniku svoje domovine. Bog naj ohrani vse te naše dobre fante vojake! Vse čitatelje prav lepo pozdravlja Frances Ponikvar« -o- a i; IZVEDENEC -; " Gospod (plane na peron) : "Ali je še toliko časa, da se od žene poslovm?" Sprevodnik: Odvisno je od ' tega, kako* dolgo ste poroče-| ni V* VABILO NA JAVNI SHOD Denver, Colo. Vse rojake in rojakinje v Denver ju in okolici se vljudno vabi, da se vdeleže javnega shoda, ki je sklican v korist naše mile in sedaj poteptane stare domovine. Shod se bo pričel i v nedeljo, 23. aprila, točno ob i 3. uri popoldne v Slovenskem i Domu. Na dnevnem redu bc kako bi mogli pomagati naše. mu bednemu narodu z ponoše-no obleko. Zato pridite vsi, prav vsi, da fcomo sprejeli čim boljše zaključke, kdaj in na ikakšen način bi pričeli s pobijanjem ponošene obleke, kate-ijre bodo prav prišle bednemu, [ raztrganemu in nagemu riaro-[■du onkraj širokega oceana, *|kjer jim je Hitler, z sodelovanjem njegove brezsrčne tolovajske druhali, vse pobral iz uničil kar so imeli. Torej, kdoi ima količkaj zavednosti in u-smiljenega srca do svojih zasužnjenih bratov, naj gotove pride v Slovenski Dom, da bc pomagal pri pobiranju omenjene ponošene obleke, katero bomo odposlali v New York City od kjer se bo poslalo v staro do- t movino kakor hitro mogoče. s Rojaki in rojakinje, pridite ] vsi na zgoraj omenjeni shod. Z rodoljubnimi pozdravi, o- i stajam Vam vdani za pomoč Slov. ; Narodu, Anthony Jeriin. PO ARGENTINI SEM IN TJA Popisuj« Rev. Janez Hlad ni k Buenos Aires, Argentina. (KonecX Po maši smo krstili Movrinu obe hčerki, nakar se je zbrala lepa družba vseh Slovencev in nekaterih drugih južnih rojakov na Movrinovem domu. — Med domačim veselim pristnim razpoloženjem smo popolnoma pozabili na bridke ''kozje tožbe" prejšnjega večera.! Pred nekaj leti je bilo* naših ljudi v Saenz Peni več. Tedaj so tudi imeli lep pevski zbor in so tekmovali s Cehi. Danes je vse tisto zgodovina. To nedeljo pa je spet zaživela slovenska pesem in beseda. Sredi veselja se je dvignil Kambič. Saj Metličani so vsi rojeni govorniki: "Da ne boš rekel Ivan, da smo Metličani iz cunj in da si me le za napoto pripeljal sem, bom pa rekel kako besedo v pozdrav našemu gospodu Janezu, katerega poznamo vsi iz pisanja in pripovedovanja in smo ga zato težko čakali, da je prišel tudi med nas. Nismo se prevarali z njim, zakaj prinesel je med nas pravega veselja in pa tudi božjo besedo, za katero smo malo naglušni postali, pa smo je krvavo potrebni, ker smo v teh divjih ložah na vse božje stvari skoro pozabilf. Danes je praznik za nas vse in lahko I rečeno, da za celo mesto, zakaj vsi ugibajo, kdo je vendar ta novi gospod, ki ga vidijo te dneve in da bi radi, da ta gospod kar tukaj ostanejo . . . Tako je za nas zares veselje, ker je videla danes tudi tukaj-šna gospoda, da smo Jugoslovani in Slovenci vredni ljudje, ki nas tudi naš duhovnik pride j obiskat." Še marsikaj je povedal in za njim je povzel besedo Martin Guštin, ki je med drugim povedal: Tu v teh ložah smo živeli pozabljeni. Pa se je vendarle dobil tudi prijatelj, ki je med nas prišel z Ijubeznjivo besedo in nas je sredi našega dela in skrbi za telo spomnil, da imamo tudi dušo. Saj smo menda res nanjo skoro pozabili, ker imamo vedno skrb samo za delo. Doma, tamkaj v naših lepih vasicah, smo vedeli, da je najboljši prijatelj narodu bil vedno duhovnik. Tudi j tukaj smo doživeli isto. Prvi, ki nas je prišel obiskat, ne da bi nam v naprej račune pošiljal, ne da bi od nas kaj tirjal, j če prav mu je pot dolga in i draga, je prišel naš gospod; ranez in nas danes s tako le-i! )imi besedami v cerkvi spom-lil, da moramo še na kaj drugega misliti kot na kozjo pečenko, na kupico vina, na bom->až, na kokoši in prašiče . . . j rako se zavemo, zakaj živimo in zato prosimo gospoda Ja-j ne z a, naj se kmalu spet med nas pokaže, ker ga med nami še marsikako potrebno delo čaka. Se je padla marsikatera be-i seda in tudi fotografijo smo si vzeli za spomin, na kar smo jo spet ubrali malo ven do rojakov, ki žive zunaj v okolici in so spet tamkaj bile cele gostije. A noč je naše veselje omejila in ko smo si izdelali načrt za naslednji dan, je bil že čas k počitku. SE NAPREJ SKOZI CAKO Se nekaj je čakalo. Treba je bilo v Pampo del Infierno, kamor nas je peljala pot 12. julija. * Kot misel se je stegnila pred nami ravna cesta, na kateri smo bili mi edini potniki. Cesta teče ob železnici in obe st£ namenjeni v Metan, prov. Sal ta, kamor je kakih 600 km ce-, ste skozi večinoma popolnoma ) neobljudene dežele. Mrtva je bila cesta, toda ži-i, vahno je žlobudrala loža, ki nas je pozdravljala s stoletni- j mi nebotičnimi velikani. Papiga je glasno vrišeala na ponosnem algarobu in očividno dopovedovala tovarišici, da je koruza boljša od sirka. A njena sobesednica je še bolj kričala, da je sirk boljši od koruze . . . tako je vriščalo vse polno papig. Le kje so se mogle te živali naučiti prepira! Gotovo od ljudi! po navadi da mora vsak svojo trmasto gnati naprej, ker sicer ni človek, če se poniža ter da prav komu drugemu. . . Dokler imajo papige prijetno senco in gosto skrivališče v košatem odelu ! plezalk, ki so zamrežile visoko deblo in dokler jih glad-ne požene na bolj nujen opravek imajo pač čas za babje prepire .. . Tamle se je dvignila jata ptičev. To so drozgi (turdos), kateri imajo sedaj "velik praznik," kajti "kafir", nekak sirk je ravno sedaj bogato pogrnil mizo po prostranih poljanah, da imajo golobi in druga divjačina bogate pojedine. Mojo pozornost je zbudila bela ptica, ki je smuknila čez cesto pred nami. To je pa "vi-udita," ki se v novembru ženi in tedaj kliče ženina "krispi-na." Vidite tamle ono črno piko na tistem kebraču, mi je poka-i zal Kambič. Kmalu sem opazil in smo ugotovili, da je to krokar. Le spomnite se, ko bomo šli nazaj, pa boste videli, da bo tedaj tu krokarjev cela jata. Gotovo je tamkaj v bližini kaka mrhovina, katero je krokar ievohal in ne bo tega nekaj ur, ko se bodo zbrali na | gostijo vsi krokarji od blizu in daleč. Kakor misel je brzel med tem mimo nas gozd, po nekod gost in košat, drugod redkejši in spodaj porastel z visoko travo. Kdo bi v naglem teku mogel razločiti desetorice različnih dreves, od črnega ke-|brača, iz katerega "delajo vino," pa do "palo santo," ki daje izboren les za pohištvo. Za vse naše modrovanje so se malo menile prepelice, ki so frlele iz visoke trave; "kardinal" z rdečo perjanico, ki je našel nekaj opravka v konjski figi, nas je nevoljno pogledal, predno je odletel na varno. Niti tiger, niti divji prašič in ne lisjak nas niso prišli pogledat. Menda niso prijatelji človeškega vrišča in so se umaknili pred sekiro bolj daleč v notranjost gozda, kamor še ni segla sekira in ne stopila človeška noga. (Duhovno Življenje) -o- Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je moč-i no naše katoliško časopisje. I DOGODKI I j med Slovenci po | Frank Jerin umrl Oglesby, 111. — Sporočam, da je 12. aprila popoldne umrl Mr. Frank Jerin, star 81 let. Pogreb je bil v nedeljo 16. apr. popoldne v cerkev sv. Roka, od tam pa na pokopališče sv. Vin-Icencija. Pokojni je bil rojen v Radečah pri Zidanem mostu. Tukaj in v Chicagi zapušča več sorodnikov. Podrobnosti bomo poročali pozneje. — M. P. V bolnišnici West Pullman, 111. — Naročnik tega lista Mr. Anton Jakša je že več tednov bolan. Kakor sem slišal, se je moral podati v bolnišnico, da ga pregledajo, nekaj ga v grlu boli. Bog mu daj, da bi kmalu popolnoma o- kreval. — Martin Golobic. - . Mrs. Tereza Klime umrla Chisholm, Minn. — Mrs. The-esa Klune, ki je prebivala v 3hisholmu od leta 1898 naprej, ie zdaj umrla po dveletni bo-ezni v starosti 66 let in je bila pokopana iz cerkve sv. Jožefa, kjer je Rev. J. E. Schiffrer daroval zanjo sv. mašo in opravil pogrebne obrede, na Calvary pokopališče. Bila je rojena v fari Sodražica, vas Gora, leta 1877. Spadala je.k društvu sv. Jožefar Zapušča šest hčera, namreč Theresa in Frances Klune, Mrs. Caroline Mallory, Mrs. Mary Hiti, Mrs. J. H. Wal-dron in Mrs. G. Steinberger; dva sina, Dr. Frank R. Klune, Washington, D. C., in John R. Klune, Chisholm. Tudi dve sestri zapušča. — R.I.P.! Starši prejeli oblikovanje Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Joseph Stare iz 1096 Norwood Rd. sta od vojnega oddelka prejela častno odlikovanje medaljo škrlatnega srca (Purple Heart) za pokojnega sina Roberta, ki je dal svoje mlado življenje v boju ža domovino. Nesrečna smrt Buenos Aires, Argentina. —• Dne 21. januarja je lokomotiva povozila Ivana Andrejašiča. Nesreča se je zgodila, ko je stopil z vlaka na postaji Mun-ro. Andrejašič je bil gotovo v kakšno stvar zamišljen, da ni opazil od nasprotne strani naglo vozeče lokomotive ki ga je podrla, ko je hotel čez tir in ga vlekla več metrov daleč. Bil je star 44 let in doma iz Podgorja pri Herpeljah; v Argentino je prišel pred 14 leti. Tu zapušča ženo in hčerko, brata in svaka in nekaj drugih sorodnikov, v Severni Ameriki (Chicagu) dva brata in eno sestro, v starem kraju pa starše in več bratov ter sester. Smrtna kosa Cleveland, O. — Dne 11. aprila je umrl splošno poznani rojak Frank Kužnik iz 3525 E. 81. St., oče pokojnega Rev. Louis Kužnika. Povožen Detroit, Mich. — Dne 8. aprila je umrl Tony Semec za posledicami poškodb, ki jih je dobil, ko ga je podrl in povozil neki avtomobilist, ko se je vračal domov iz dela. Pet dni je ležal nezavesten v bolnišnici. Zavarovan ni bil nikjer. V starem kraju zapušča ženo in dve hčeri. > Hvala za obisk! Chicago, 111. — Pred nekaj dnevi sta v spremstvu chicaške-ga rojaka Mr. Franka Bostiča obiskala naše uredništvo in tiskarno Mr. Anton Sajovic in soproga Mary iz Clevelanda, kjer prebivata na 1003 E. 66. Pl. Prišla sta v Chicago na pogreb pokojnega Joe Stirna, ki mu je Mr. Sajovic bratranec. Torek, 18. aprila 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Zapadna /^S /iro7o i | SlovanskaWLraa ! DENVER, COLORADO Nttl^r in Imeiilfc ghmdh uradnikom UPRAVNI ODBOR: PredMfciflc: Leo.JmJovec. 1840 W. 22nd Place, Chicago, 10. rodpredaednik m mladinski nadzornik: Geo. J. Miroelavich, 3360 Viae •< ► Street, Denver, (16) Colo. | 2. podpredsednik: Prank J. Brndach, 2369 Nicholson St. Lockport, 10. < > Tajnik: Anthony Jeršin. 4676 Washington St., Denver, (16) Colo. ! | Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. I Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec. Thatcher Bid«, Pueblo, Coin. ! NADZORNI ODBOR: ! Predsednik: Thomas J. Monriaaey. 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. ! ; 2. nadzornik: Mke Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. • 3. nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: ! Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. J | 2. porotnica: Johanna V. Mervcr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O. < i 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. J ( 4. porotnik: Joacph Godec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio. < ; $. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago, 111. J , UZADNO GLASILO: | ! "AmerikanaU Slovenec", 1849 W. Ctrmak Rd, Chicago, ID. Vse denarne nakaznice In vse uradne red nai se pošiljajo na glav- J I nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- J » inje za aprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi < bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. J Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi Članom dru- 1 j tih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. i , Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi'pri tajnika najbližn^ga dru- J [ Z. S Z Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < » ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vas pojasnila i | in potrebne listine- < ! SLOVENCI. PRISTOPATTR V zadatv ST avamcva TOWM ! ,.....................»v-j j ZSZ ENGLISH SECTION i >*«n«mi"-------— Just A Few Questions To whom will go the honor of enrolling the first entire family in the present "Insure The Family" Campaign? There are many homes where one or more are in the Association, but still other members of the same family do not as yet belong. Who will be the first to complete the enrollment of such family? There are homes where all the children are members of the WSA but not Mom and Dad. Then there are some cases where either the husband or wife belong but not the children. Don't you want to see all in this house to be members? Aren't you interested in your lodge winning one of the main eight prizes? Perhaps through your help your lodge will obtain 200 new members (both adult and juvenile) and earn a capital prize of $250.00. Don't you want our Juvenile Department, the future of our Association, expand and grow? Don't you also want your Association to become stronger and stronger and maintain its present excellent condition in every respect? Have you a juvenile in mind you would like to qualify as a delegate to the next convention? Every new member you enroll will help. And can't you use the liberal cash commissions given for all new members you propose? Help yourself to cash commissions; help your lodge win a prize; help some WSA juvenile get the needed 50 credits to become a delegate and help your lodge and the Association grow and prosper by immediately setting out to work in the campaign. You surely must know at least one person you can invite to join. Every member in the Association securing only one new member this year will help us shatter all former campaign records. NEXT TRAIL BLAZER LODGE MEETING IN DENVER IS ON THURSDAY, APRIL 27TH. — UNITED COM RADES (JUVENILE) MEETING IS SUNDAY AFTERNOON, APRIL 23RD. DIGGING FOR THAT POT OF GOLD Once upon a time there was an Oriental who said to his sons, "When I die, I shall leave you a pot of gold in the olive orchard, but you will have to dig to find it." So, when he died, his sons took up their spades and went into the olive grove to dig up the gold. They dug and they dug, until every foot of the ground had been turned over—without unearthing the promised treasure. They were sorely disappointed. But the next season, the trees bore more olives than they had ever borne before; the yield was their gold! The average life insurance agent's territory is much like that; all it needs is intensive cultivation.—The National Cleaner Forum. j Dopisi lokalnih j društev ? 5 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s DRUŠTVO SV. KATARINE ST. 29 ZSZ. Cleveland, O* Kakor je bilo poročano, je bilo naše društvo za mesec februar na tretjem mestu za pri- SENATOR Guy Gordon, odvetnik Is Ross-burg, Ore., ki ga je guverner Eazl Sneli imenoval sa naslednika umrlega Charles a L. McNary v senatu Z. d. To mesto bo upravljal do splošnih volitev v novembru. Kot izvedenec v zakonodaji zastopa Interstate Association of Public Land Counties. dobivanje novih v tekoči kampanji. Začetek je torej dober, samo ako bo šlo po tej poti naprej! Lahko bi bile ponosne, ako bi dosegle kakšno razpisanih nagrad. Morda bo katera rekla, ali je možno storiti toliko? Odgovor se glasi, seveda je, in še prav lahko, samo ako hočemo. Potrebno ni drugega, kot da si vsaka članica zaobljubi, da bo pridobila v dru-itvo vsaj enega novega za odrasli ali pa mladinski oddelek. Za otroke ni potrebna več zdravniška preiskava. Torej la delo, sestre, prilika je tukaj, da tako naše društvo po-nnožimo v članstvu in obenem iosežemo častno mesto v tej Iružinski kampanji. Kolike coristi je dobro društvo, ni tre->a na dolgo opisovati. Najbolje pač spona to tisti, ki ga sadene nesreča ali bolezen, ser društvo je vedno tisto, ki nu stoji na strani in mu nudi ?so. možno pomoč. Pretekli mesec smo napredovale le za enega mladinskega člana. Ta mesec se pa obeta nekoliko bolje. Iz mladinskega v odrasli oddelek bosta prestopili članici Anna Hočevar in Julia Poje. Obe deklici sta bili že aktivni v, mladinskem oddelku, zato je upati, la bosta še toliko bolj delavni sa naprej. Prihodnja seja se vrši 18. aprila, in uradnice bi bile prav vesele, ko bi videle dobro o-biskano sejo. Imamo več važnega za razpravljanje. Pridihe torej, pa pripeljite' s seboj tudi kako novo članico. Po seji [mamo vedno še nekoliko zabave, to ta zato, da vsaj za nekaj časa pozabimo vsakdanje težave. — Pozdrav! Frances Ponikvar, tajnica. Ah bi imeli radi dom. v katerem je na razpolago tekoča voda? Tukaj je še take vrate dom v Cape Gloucester, na otoku Nova Britanija. Pfc. Ray G. Banator. na levi. ia Piercetona, Ind.. in CpL Edward Chitlik iz Clevelan-Puhla ™ količke, da se boate preselila na bolj suho mesto. Kakor razvidno. je tam deievna doba. NITI ENO V-MAIL PISMO SE NI BILO IZGUBLJENO I?o sedaj so že vsi prišli do zaključka, da so najmočnejši steber morale naših vojakov izven Združenih držav pisma, ki jih dobijo od svoje družine, od prijateljev in znancev. Tu se moramo" spomniti tudi na velike zasluge, ki jih imajo pri tem delu pošte Vojske in Mornarice za V-mail, ki v času svojega devetnajst mesečnega delovanja in od 233,000,000 pisem niso izgubile niti enega. Zato pošiljajte vedno svoje pi- 1 sma po V-mail pošti. V-mail pošta se je razvila za časa te vojne s povečanjem zračnega prometa in radi iznaj-ditve filma 16 mm, na katerega so prenešena in zmanjšana navadna pisma. Na ta način se i prihrani okrog 98 od sto prosto- ' ra, kateri se zato lahko porabi i za prenos drugih vojnih potreb- 1 ščin na mnoge fronte. Sedaj V-mail prihaja in raz- 1 naša pošto do vseh naših pošto- 2 jank na tej zemlji. Takoj ko je 3 bila odprta italijanska fronta : pod Rimom, je začela hoditi po- 3 šta naravnost iz Orana. Kmalu : potem ko je naša mornarica prišla na Maršalske otoke, je -prišla tja tudi V-mail pošta. ( Kako to, da še nikoli ni bilo 3 izgubljeno nobeno pismo, jasno -pokazujeta dva naslednja slu- i čaja, ki so ju orisali predstavni- ] ki Vojske in Mornarice. Ko se je lansko leto ponesrečil Pan J Ameriški kliper in padel prii" Lizboni, je edino kar so rešili i bilo 300,000 V-mail pisem. Pi- ji sma, katera so vedeli da jih je ] nosil kliper, so bila takoj še en- 1 krat ponatisnjena tam od kjer i l so bila odposlana in zopet pre- ] nešena preko morja pred vsako J drugo pošto. i V drugem primeru pa je po ] dveh tednih, za časa katerih je; radi slabega vremena bil vsak polet preko oceana nemogoč, V-mail po§ta bila končno poslana po hitrem parniku. Toda ladja je bila torpedirana in je končno priplula v nevtralno pristanišče, kjer je zadržana skupaj s svojo posadko in tovorom pisem. Vlasti niso dovolile izročitev nekaj milijonov navadnih pisem, ki so bila na ladji, in tudi ne enega milijona V-mail pošte. Toda V-mail pisma so bila hitro še enkrat pripravljena in odposlana preko morja z drugim kliperjem. In na žalost ni bilo mogoče nič u-kreniti radi navadnih pisem. Ker V-mail vedno sigurno prispe na svoj cilj, sta Vojska m Mornarica priporočili, naj se ; vse zakonske in druge razprave in odločitve raje pošiljajo po V-mail nego po navadni pošti. Radi tega je sedaj V-mail v rabi za več stvari, kot na primer za oddajanje informacij raznim bolnišnicam izven naše dežele, in za druge tiskane stvari, katere je mogoče prenesti fiim. Vojna pošta trdi, da je v v enem slučaju V-mail pismo celo odložilo ločitev dveh zakoncev. Nek vojak v Severni Afriki se je hotel ločiti od svoje žene, ker ni od nje dobil nobe-, ne pošte nekaj mesecev. Ko je Vojna pošta napravila radi tega preiskavo, je prišlo na dan, da se je žena ravno tako pritoževala. V teku dveh mesecev je napisala 60 pisem, katera je poslala po navadni pošti. In vsa ta pisma je nosil neki parnik, ki je bil potopljen. Zato so ji poslali V-mail pismo in ji obrazložili, kaj se je zgodilo. Tudi vojak je preklical ločilno razpravo. FLIS—Common Council. ^THEJOY WDE^ — Pri naa, Slovencih, je malo govornikov, in sicer tako malo, da se skoraj lahko reče, da jih ni. Tako mi je pripovedoval Munla Bekir, ki je pravzaprav nergač in žverca in ni z nobeno stvarjo zadovoljen. — Pesnik se rodi, govornik pa naredi, pravi latinski pregovor. Ce po pravici govorim, nisem slišal dosti javno govorečih ljudi, ki bi se jim lahko reklo govornik. — Zakaj ? Zato, ker se javni govor pri nas sploh ni gojil in je bil * vsakdo prepuščen v [tem aziru samemu sebi. Res je, da smo imeli govornike, ki so poslušalce vnemah in navduševali, toda kjub temu njihovi govori niso bili takšni, da bi jih tako, kakor so bili go-vorjeni, zapisali in ohranili, kakor so ohranjeni Demoste-novi, Ciceronovi in drugi govori. — Toda, kje naj se pravzaprav -človek navadi govoriti? Morda v šoli? Tam, kjer je po večini vse predavanje samo jecljanje? — Edini, ki so se pečali in je pečajo pri nas kolikor toliko c retoriko, so duhovniki. Toda ti imajo že takorekoč določeno šablono. Začno za motto z izrekom ali citatom iz svetega pisma ali odkoderkoli. Nato pride uvod, za njim pride je-iro govora in potem konec, ki ie glasi vedno: "amen." — "Amen" pri Slovencih sploh pomeni konec. Tako se opominjam, ko sem poslušal >d pastirjev, hlapcev in dekel, d so končavali svoje narodne mravljice, pripovedke, povesti n bajke z stereotipnim: "a-men pod kamen, dušo pod lonec pa je historije konec." — Da pomeni "amen": tako Podi! Tako se zgodi! se pri nas nalo ve. Francozi so to preložili in pravijo po svoje: "Ainsi soit il!" in Italijani: "Cosi ;ia!" Amen v slovenskem pa xratkomalo pomeni konec. — Le škoda, da se ta bese-ia ne more rabiti za konec rsem javnim in nejavnim govorom. — Saj govor začeti je prav ahko, toda končati ga je tež-£0. Zlasti če komu spomin Or peša in pozabi svoj govor, ki ?a je vpričo svoje žene, otroki n hlapcev in dekel znal že >rez napake. In če so poslušalci hudobni in ga ne znajo rešiti. — Spominjam se, da je neko iruštvo iz Gorice napravilo zlet v Miren. Tam je bil slovesen sprejem. Postavljen je i >il slavolok. Pod njim je stal ilavnostni govornik z nauče-lim pozdravnim govorom v nožganih, okrog njega pa ma-e deklice s košaricami cvetja, \ katerim naj bi nam posipale pot. Slavnostni, oziroma pozdravni govornik se zaleti in sačne: "Bratje Slovenci! Pozdravljeni na mirenski zem-ji." V tem usodnem trenutku govorniku spomin odreče in lastane mučna pavza, ki so jo m ljudje k sreči razumeli kot govorniški trik. Govornik po-abi to agodno mnenje in se še jnkrat zaleti: "Pozdravljeni goriški bratje na naši slovenski zemlji!" — pa spet ni šlo iaprej. Mi smo poznali ta mu-Ini položaj in smo sklenili: — 'Dajmo ga rešiti!" In res, ko e je tretjič zapodil, da bo nagnal svoj spomin v jedro govo-a in rekel: "Bodite iz srca popravljeni mili nam bratje!" — smo začeli vpiti "Živijo!", »obrali deklicam košarice s vetjem in začeli sami sebi po-ipati z njimi pot na slavnostni >rostor. --Mož je bil rešen. Pemoline se mu je sieer še zdelo, da e je blamiral, na večer pa, ko e je spomnil na ves govor in ra je zavžita pijača prepriče-ala, da ga je izgovoril glad-:o in od začetka do konca in GEORGES: AMEN . "■ • •- • ' v-' • " " r'i ■ • • O." VODA' NA RAZPOLAGO da je bilo navdašenje nepopisno, se mu je vest olajšala. In prepričan sem, da se bo še poznim rodovom legal, kako je slavnostno pozdravil brate Slovence iz bližnje Gorice. — Taka rešitev povornika je mogoča v več slučajih. Pri tostih, pozdravnih, poslovilnih in drugih govorih. — Toda v teh slučajih so končali govor poslušalci in ne govornik. Vselej pa to ni mogoče. Kakšen revež je na primer nagrobni govornik, ki ga spomin zapusti. Občinstvo mu na noben način ne more pomagati. Da bi začeli "živijo" vpiti, na grobu nikakor ne gre. Če bi mu grobar pomagal in začel nametavati na krsto prst, je tudi premalo efektno. Z "večnaja pamjat" bi sicer govornik svoj govor j ako uspešno končal, toda poslušalstvo ga s. tem vsklikom ne bi moglo rešiti zadrege, če govora ne zna, kajti ti dve besedi je treba izreči turobno in z zamoklim glasom. "Naj v miru počiva in naj mu sveti večna luč" pa tudi ne more reči, kajti te besede izpregovori duhovnik. Ravno tako tudi ne more končati z "pulvis es et in pulverem re-verteris." Skratka: nagrobni govornik, ki ni vajen govoriti pred občinstvom, je velik revež. Saj je lahko mogoče, da pogrebci na vso moč časte zasluge pokojnika, toda ako govornik lovi in lovi konec, ker je izgubil glavo in ga je spomin zapustil ter pri tem, ko se sam poti po zimi, ne zapazi, da, ljudi v noge zebe, ali da bi radi Si domov ali pa v oštarijo, povzroči s tem navadno, da pogrebci pokojnika kolnejo, ne pa govornika. — Zato bi bilo na vsak način potrebno, da bi se za vse vrste govore našel kakšen tako pripraven konec, kakor je pri pri* digah — "amen". — Jaz bi predlagal, da bi se pri imenitnih pogrebih zopet najele jokavke, ki bi na ves glas oplakovale izgubo pokojnika za pogrebom in ob grobu. Te bi povišale tudi slovesnost nagrobnega govora z jokanjem, plakanjem, tulenjem, zavijanjem itd. Seveda bi se v tem slučaju končal nagrobni govor tako, da bi govornik sam prvi zagnal vodilni jok. Če bi pa v zadregi sam ne prišel na ta konec, bi morale biti te plakavke tako naučene, da bi, spoznavši same njegovo zadrego, ali opozorjene po kom, na primer po voditelju pogreba, z glasnim jokanjem onemogočile govorniku vsako nadaljno besedo in na ta način občutno blamažo. - Amen.- - » BUTWAW,Bonds M give the change to fight INFANTILE PARALYSIS NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega src« naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem iiloiluo vest* je preminul nadvse ljubljeni soprog in oče JOSEPH KAVČIČ po več kakor eno leto trajajoči bolezni, dne 21. marca 1944. v ' starosti 66 let. Rojen je bil v vasi Ljubin. fara Tolmin. Najlepša hvala Rev. M. J. Hiti in Rev. M. Cepon sa lepo •opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za njihove obiske pokojnika v času dolgotrajne bolezni v bolnišnici Lake County Sanatorium. / Najlepše se zahvalimo tudi vsem. kateri so darovali sa sv. maše in cvetlice, ter vsem. ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala dr. sv. Jožefa ŠL 53 K S K J, kakor tudi članom in rlaniram dr. sv. Ane št. 127 KSKJ in dr. Marije Pomagaj št. 79 KSKJ, sa udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala tudi nosifaem krste. Končno najlepša hvala vsem in vsakomur za vse. karkoli je kdo storil v ieh dnevih naše velike žalosti, bodisi sa pokojnika. ali sa nas. in Bog plačaj. Ti pa. dragi soprog in oče. počivaj mirno in večna luč naj Ti svetil Žalujoči ostali: / ROSE KAVČIČ, soproga; FRANK, sin; ROSE in MART. hčere; ALOJZIJA LEBEN in JOHANA KAVČIČ. sestri v Jugoslaviji. North Chicago, 111. 19. aprila 1944. VELIKO DELA ME ČAKA! Boja naloga je, da Vam postrežem v telefonskem uradu. Kolikor dalje izvršujem to nalogo, toliko bolj spoznavam kako zanimiva in važna je! , V tečaju "osnovnega vežba-nja" so nas podučili o vseh zadevah, ki spadajo v naše delo. Vendar pa pride zmeraj kaj novega — posebno zdaj, ko se hitre spremembe in nenavadne potrebe v telefonski postrežbi lahko pojavijo vsak hip. Pogovarjam se z mnogimi zanimivimi ljucbni po telefonu in pri svoji mizi in skušam pomagati vsem, dobiti vso postrežbo, jj ki je mogoča. i Da, veliko dela imam. Vredno je, da ga izvršim kar najboljše morem. Vaša zaatopaiica sa postrežbo ALI SE SELITE? . .. Uravnaj-te^gtate^ totetonm *4Sifeo p»Si z našo "Service Representative". " ^ ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY *t- ■* Udarite po njih! Kupit« več vojnih bondovl M J ■ Stran 4 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. ' _ AMtRIKANSKI SLOVENEC SEVASTOPOL PRED PAD-CEM; NEMCI SILNO RAZO-ČARANI (Nadaljevanje z 1. strani) stano obdelujejo bežeče Nemce iz zraka s strojnicami in bombami. Nemški beg je prava obupna polomija. Od vse Krimske je še kakih 300 kv. milj v okolici Sevastopola v nemških rokah, kar bo pa vsak čas v ruskih rokah. Kakor je bilo objavljeno zadnjo nedeljo, so Rusi tekom zadnjih 41 dni, odkar je začela 2 Ukrajinska armada pod generalom Konevom z ofenzivo v Ukrajini, uničili do skoro 120,-000 Nemcev. Ujeli so jih 27,-390. Tekom vse ofenzive pa so uničili več, kakor 500,000 Nemcev v Ukrajini sami. Nemcem so uničili 688 tankov, 1,474 topov in visoko število motornih vozil in raznovrstnega drugega rqateriala. Iz Ukrajine v smeri proti Rumuniji so Rusi napredoVali od 6. marca pa do sedaj nad 250 milj. Zdaj so prodrli že do 65 milj globoko v severno Ramu-nijo. Ruska zmaga v Ukrajini je popolna. Ruska strategija gre zdaj očividno za drugimi načrti in . m- t ... ? i K9 se je Moreno bližal cerkvi, so ga otožni, prestrašeni glasovi žensk zbudili iz premišljevanja. Njegovo srce se je stisnilo v resničnem usmiljenju. "Takšnim prizorom se ne bom mogel nikoli privaditi," je pomislil. ''Moški naj se bore, toda ženske, otroke in starce pustimo pri miru." Zdaj je bil že zelo blizu ubogim žrtvam. Samo za trenutek se je ustavil njegov pogled na njih, toda mladi častnik ni mogel dalje prenašati tega pogleda, zato je ogorčeno obrnil glavo stran. Stopil je k bližnji straži in vprašal: "Kaj bodo storili s temi ženskami, prijatelj?" V njegovem glasu je zvenel nekakšen zaničljiv, surov prezir, kakršnega si slišal iz ust vsakega barcelonskega vojaka, kadar je govoril o ujetnikih. "Ali ne vidiš, da je to plen, lep plen? Če si ga ne bomo privoščili sami, ga bodo uživali v hotelu Colon ... Zdaj pričakujemo navodil naših tovarišev." Moreno ni odgovoril. Vnovič je pogledal ujetnice. V tem velikem in ponosnem mladeniču, enem najpogumnejših letalcev republikanske armade, se je v tistem trenutku zganil tisti viteški čut, ki ga občuti sleherni normalni moški ob pogledu na trpeče bitje, ki si ne more samo pomagati. Ta mladi letalec je že neštetokrat zrl smrti v oči, toda stresel se je ob misli, kaj se utegne zgoditi s temi sirotami. "V hotelu Colon?" je pomislil. ' Poznal je ta hotel še iz časov, ko še ni divjala vojha. Bil je eden najboljših hotelov v Barceloni, udoben, razkošen in z izvrstno postrežbo. Zdaj je bil zabavišče za vojake. In kakšno zabavišče! Tja torej bodo odpeljali te uboge ženske .. . razen, če ne bodo že prej postale žrtve kakšne pijane tolpe ... Zasmilile so se mu v dno srca. Toda Moreno je previdno ohranil svoje mnenje zase. Vedel je, da bi v takšnem primeru kritika utegnila stati glavo... "Torej dobro zabavo," je dejal straži. "Bodi brez skrbi," se je pomenljivo za-režal miličnik in pomežiknil. Zamišljen je Moreno hotel oditi domov, v smeri proti severni železniški postaji. Toda rekli bi, da ga je neka skrivna sila zadrževala, da se ni oddaljil od cerkve z ujetnicami. Vnovič se je ustavil in jih opazoval. In nekakšen občutek groze ga je spreletaval, če se je spomnil na vojakove besede. "Uboge ženske!" je še enkrat pomislil. Ogledujoč te blede, objokane ženske, so se Morenove oči na lepem ustavile na drobnem obrazku mlade, ljubke deklice. Ta obraz bi očaral sleherne moške oči, tako čudovito mil je bil. Dekle je stalo čisto samo ob nekem prizidku in tiho jokalo. Bilo je videti, da nikogar ne pozna. Dvignila je glavo, morda zato, da bi videla, ali res ne bo od nikjer pomoči, ali pa zato, da bi videla, kaj se godi okrog nje. Tedaj si jo je lahko Moreno natančneje ogledal. Žarko špansko sonce je metalo svoje žarke na njeno drobno glavico, skoraj pre-drobno pod težo zlatorumenih las. Morenu se je zdela kakor glava angela ... Na nobeni sliki Matere božje ni videl čistejšega ovala, ne večjih globljih oči. Te oči so bile sinje, tiste temne sinjine neba po dežju, tako redke pri temnolasih Špankah. Ta barva, morda še temnejša zaradi bledice drobr nega obraza, je podčrtavala čudovito belino kože. Plave kodre, zdaj zmedene v mehkih valovih po nežnem tilniku, je imela počesane z visokega jasnega čela. Usta je imela majhna in sočna; ob .bledici obraza so se zdela kakor zrela češnja ali komaj razcvel rožni popek ... t* ...... * Toda ne obupni kriki in ne v nemi prošnji sklenjene roke nesrečnih ujetnic niso ganile revolucionarjev... Uboge žrtve so, videč da se jim ne obeta nič dobrega, sklonile glave in se skušale kakor koli izogniti neusmiljenim rokam. Zaman ... Njih groza je še podžgala jezo teh mož v deželi, kjer je pravkar vladala samo pravica močnejšega. "Silencio, canallas! Caramba!" ("Hudiča — ali boste tiho, drhal!") V strahu pred pestmi, ki so jim grozile, so uboge ženske umolknile in sklonjenih glav pričakovale svoje usode ... "Kaj mislite, gospa, kaj bodo storili z nami?" je vprašalo neko nežno, bledo dekle svojo debelušno spremljevalko. "Ce nas bodo še dolgo zadrževali tukaj, bo moja mati zaradi mene zelo v skrbeh." "O, revše! Ko bi nas samo zadrževali, bi ne bilo še nič hudega. Samo da se nam ne bi zgodilo kaj hujšega. Sam Gospod ve, kaj nas še čaka," je vzdihovala debeluška. Ob teh besedah je dekle utihnilo in še bolj pobledelo. Vprašala ni ničesar več. 1 Solze so se ji vlile iz lepih oči, drobne roke j je pa v nemi grozi pritiskala na prsi. Ob njej sta se stiskali druga k drugi dve mladi ženi, oblečeni v črno. Sodeč po njunih obrazih, sta bili sestri. Starejša je skušala bodriti mlajšo in jo tolažiti. Toda očitno se ji ni posrečilo. Sama je kar venomer mrmrala: "Zgodilo se nam bo nekaj groznega, o Bog, zgodilo se nam bo nekaj groznega!" Nad glavami teh nedolžnih, prestrašenih žrtev se je kakor v zasmeh bočilo čudovito sinje, jasno nebo, tiste temne sin jine, ki je tako značilna za kraje ob Sredozemskem morju. Zrak je bil svež in poln čudovite, južnjaške vonjave. In ni si bilo težko misliti, da bi se Barcelona, če ne bi bilo strahotne vojne, prav te dni kopala v svežem sijaju svojega blagoslovljenega v podnebja, vročega španskega sonca, v vonjavah zimzelenega grmičja, mandljev in cvetočih agav. Bil je dan, kakor nalašč za življenje, uživanje, ljubezen ... Zdi se, da je ta razkošni, južnjaški dan vplival tudi na voditelje, da so sklenili z raznimi ukrepi nekoliko omiliti neusmiljeno divjanje bratomorne vojne. Ali ni mar oblast določila, da morajo novinci oditi na fronto veselih src? Določili so, da bodo dan pred odhodom na fronto po vsem mestu velike zabave. Razen tega , bodo slavili okrog dve sto porok. Morda je bilo to omamljanje živcev potrebno, kajti tisti, ki so sklenili, bodo priredili vojakom zabave, so vedeli, da je fronta v današnji vojni strahotna. Vedeli so, da je mladina sicer pogumna, navdušena za boj, toda hkratu tudi nepokvarjena in polna idealov. In vojna, državljanska vojna, je prav zaradi zagrizenosti obeh strank po navadi posebno krvava, neusmiljena ... Vojakom je treba vliti poguma, preden bodo odšli na madridsko fronto, prav tako krvavo in nevarno za napadalce kakor za branilce. Preračunali so, da jim bodo lepe Barce-lonke v njihovih načrtih najboljše pomočnice. S poljubi in ljubezenskimi besedami bodo umele speljati svoje zaročence do poroke, bolje na fronto. Možje, še omamljeni od poročne noči, ne bodo utegnili misliti na smrt... Zato so se odločili, da bodo tisti dan praznovali toliko porok ... Po poroki se bodo mladi pari zabavali na razkošnih zabavah vse do polnoči. Druga polovica je posvečena njim in njihovi ljubezni. Ko bo sinila zora, se bodo mladi možje poslovili od svojih novopečenih ženic in odpotovali na fronto ... Morda se bo komaj vsak peti ali celo vsak tretji od njih vrnil živ .. ♦ - < 4.1 .