Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA Letna naročnina, Italija Lir 35.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 Letna inozemstvo Lir 50.000 PODUREDNIŠTVO Zračna pošta inozemstvo Lir 80.000 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 11234499 i Leto XL. - Štev. 38 (2017) Gorica - četrtek, 6. oktobra 1988 - Trst Posamezna številka Lir 1000 Cerkeu in današnje ideologije Sedanje DEŽELE KOMUNISTIČNIH REŽIMOV Ideologija v deželah tako imenovanega realnega socializma, ki sloni na marksi-zmu-leninizmu, gre neizogibno v zaton. Ima še vedno vodilno mesto v obširnih predelih sveta zavoljo podpore, ki jo ima od vladajoče stranke, ki sebe imenuje »avantgarda družbe« in si prisvaja vodstvo države. In vendar se za to mogočno triumfalistično fasado skrivajo neprera-čunljive posledice: ideološka zgradba je prazna. Zapušča jo inteligenca in ljudje, žejni duhovnih dobrot. Voditelji partije so presenečeni in v zadregi. Ljudje so postali brezbrižni in jim ne sledijo več. Ideološka praznina je razvidna. Kaj more nuditi ta ideologija v zameno za Kristusa in njegov evangelij? Tesno ječo brez obzorij. Človek se čuti utesnjen. Oropan je svobode, ki je nujno potrebna, da se človek čuti odgovornega in spoštovanega ter da ima pravico do osebne pobude v zasebnem in javnem življenju. ZAHODNI SVET Vendar ideološka praznina ni posebnost marksističnega sveta. Morda prihaja še bolj do izraza v industrijsko razvitem zahodnem svetu. Prevladuje težnja po uživanju. Izgubljen je čut za svetost življenja. V učinkovitosti se pogosto ne ozira na moralne in verske vrednote. V ta svet zazrti človek, se zdi, ni več sposoben za verska doživetja. Išče predvsem neposredni užitek, gospodarski uspeh in ugled v družbi. Posledica tega stanja je občutek osamljenosti, neuspeha, notranje stiske. Vse to govori o nujnosti verskih vrednot. LATINSKA AMERIKA Latinska Amerika je celina velikih na- sprotij predvsem zavoljo ogromne razlike med bogatimi in revnimi. Trav zaradi tega dejstva se spopadata dve ideologiji: ekonomski liberalizem, ki brani sedanje stanje, in marksizem z mitom revolucije in razrednega boja. Nobena od teh ideologij ne spoštuje človekove osebnosti in njenih pravic do pravičnosti in svobode. V tem položaju Cerkev pogumno in jasno oznanja krščansko gledanje na človeka in postopno uveljavljanje lastnega socialnega nauka. AFRIKA Pozitivne vrednote pravičnosti, sodelovanja in družinske solidarnosti so pogosto izkoristili politiki. Stanje so zapeljali v totalitarizem in korupcijo. V tem položaju Cerkev zagovarja spoštovanje človekove osebnosti in svobode. V mnogih deželah je prisoten marksizem-leninizem, ki so se ga oprijeli oblastniki in nekateri visoki izobraženci. Ljudje za to ideologijo nimajo posluha. Odbija jih zlasti dejstvo, da marksizem uničuje afriške vrednote občestva in družbene solidarnosti. Cerkev oznanja ljubezen in mir. AZIJA Azija je domovina verstev in tisočletne modrosti in še vedno živi pod vplivom lastnih tradicij. Nasprotuje jim marksizem, ki ima znaten vpliv kljub svojim gospodarskim neuspehom, kjer je uradna ideologija. V industrijsko razvitih deželah Azije pa so v nevarnosti lastne kulturne in etične vrednote. Cerkev se zavzema za dialog s krajevnimi verskimi tradicijami in kulturami. (Iz poročila kardinala Pouparda, predsednika Tajništva za neverujoče). Metu zadeva "Manini fff Civlno in tudi cerkveno javnost v naši deželi je v preteklih dneh razburila zadeva »Moncini«. V nekaj besedah je naslednja: Moncini je Tržačan; bil je predsednik Avtomobilskega kluba (ACI) in zelo znana oseba v tržaškem finančnem svetu. Mož je bil letos 10. avgusta v ZDA obsojen na eno leto in en dan zapora, ker je »ponovno vnašal v ZDA pornografski material in pri tem zapletel tudi mladoletne«. V ZDA bi bil za sličen prestopek normalno obsojen na precej težje kazni. Toda ameriški sodnik je upošteval številna priporočilna pisma, ki jih je obtoženčev zagovornik dobil iz Trsta in so govorila v Moncinijev prid. Ko se je to zvedelo v Trstu, so se začeli vpraševati, kdo vse je takšna pisma napisal in jih poslal advokatu v Ameriko. Kdo je torej zagovarjal Moncinija? Prišel je na dan seznam številnih tržaških osebnosti, ki so takšna pisma napisala in odposlala zagovorniku Moncinija. Pravijo, da gre za kakih 40 oseb iz vseh višjih tržaških krogov. Poseben halb je nastal, ko se je govorilo, da je med temi osebami Gianfranco Car-bone, socialist in podpredsednik deželnega svčta, pa tudi škof L. Bellomi. Osebo Car-boneja so v politične namene izrabili komunisti in zahtevali njegov odstop, češ da je zlorabil svoj položaj in poslal pismo z glavo deželnega sveta. S tem da je zapletel tudi 'čast Dežele v obrambi nečednih poslov Moncinija. Deželni svet je zahtevo komunistov zavrnil predvsem iz političnih razlogov. Saj bi moralna obsodba Carbo-neja pomenila politično krizo v deželni vladi. Zadeva je postala še bolj nerodna, ko se je govorilo, da je v prilog Moncinija poslal pismo tudi tržaški škof Bellomi. Da bi zadevo pojasnil, je msgr. Bellomi sklical posebno časnikarsko konferenco, na kateri je povedal, da je prišel k njemu v začetku junija Moncinijev advokat s prošnjo, naj bi pisal in pomagal Monciniju v hudi stiski, saj gre končno za to, da pomaga Tržačanu. »Najprej sem se izmikal,« je rekel škof, »ker dejansko o Moncimju nisem nič vedel, nazadnje sem pa le pristal in napisal pismo. In v tem pismu sem povedal, da o Monciniju ne vem ničesar. Nisem pa pomislil, da bi ta stavek lahko kdo bral v prenesenem pomenu v smislu, da če škof o Monciniju ničesar ne ve, podjetnik ne skriva ničesar za bregom. Tega rnsem pričakoval.« Pristavil je tudi, da je pri tem sledil evangeljskemu navodilu: Ne sodite in ne boste sojeni. Pa tudi: Karkoli je kdo lahko zagrešil, je vselej otrok božji in kot tak vreden sočustvovanja in razumevanja. Omenjenega pisma pa odvetnik Aleffi ni poslal v ZDA, ker se mu je zdelo brezpomembno. Videmski škofijski tednik »La Vita Cat-tolica« je zadevi Moncini posvetil veliko pozornosti in izraža sum, da se za »blagimi besedami« v pismih v moralno podporo Monciniju skriva framasonerija. Moncini je namreč bil vpisan v framasonsko ložo P2 znanega Gellija. Tudi nekateri avtorji pisem za Moncinija so framasoni. Škof Bellomi pa je odločno zanikal, da bi kdor koli nanj pritiskal, ko je svojo izjavo napisal. Služba za pomoč beguncem Mednarodna katoliška dobrodelna organizacija Caritas je na Tajskem leta 1973 ustanovila Službo za pomoč beguncem. Od leta 1975 do danes se je v to azijsko državo zateklo več kot 673.000 ljudi. Iz Laosa jih je prišlo 325.000, iz Kampučije 218.000, iz Vietnama 120.000. V istem času je Tajsko zapustilo 550.000 ljudi. V ZDA jih je odšlo 60 odstotkov, v Francijo 13 in v Kanado ter Avstralijo po pet odstotkov. Nazaj se jih je vrnilo le 12.000. V drža\i pa še vedno životari 120.000 beguncev in zaenkrat ni videti možnosti, da bi jih hotela sprejeti katera država. Službi za pomoč beguncem (COERR) je papež Janez Pavel II. pred dvema letoma podelil mednarodno nagrado za mir, poimenovano po papežu Janezu XXIII. Jugoslovansko družbo je zajela globoka in za sedaj neozdravljiva kriza. Najprej je to gospodarska kriza. Zajela je celo državo, čeprav ne v vseh republikah z enako razsežnostjo. Najhuje je v Makedoniji in na Kosovu. Toda tudi Hrvatska in Slovenija vsak dan teže dihata. Inflacija, ki bi letos po načrtih vlade ne smela preseči 100%, se že bliža 200%. Gospodarski krizi se je pridružila politična in družbena, ki je ne bo nič manj težko ozdraviti. Ta kriza ima tri glavna žarišča: Srbijo, Kosovo in Slovenijo. SRBSKI IMPERIALIZEM V ustavi iz leta 1974 je določeno, da je v FRLJ šest republik: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora ter dve avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo. Po Titovi smrti nekaj časa ni bilo političnih problemov; življenje je teklo po ustaljenih smernicah. Toda že v začetku osemdesetih let se je obenem z gospodarsko krizo začela javljati tudi politična kriza. Albanci na Kosovu so začeli dvgati glave in zahtevati večje politične pravice za svojo pokrajino, oz. začeli so zahtevati, naj tudi Kosovo postane republika. Srbi so takoj videli v tem »kontrarevolucijo« in namero odcepiti Kosovo od Jugoslavije. Poslali so tja posebne policijske edinice in vojsko. Tedaj je Stane Kavčič zapisal v svojem dnevniku (28.12.1981): »že spet lahko ponovim znano srbsko geslo: Srbija se iz-miriti ne može! Izbruhnil je spor zaradi pristojnosti med Srbijo in njenima avtonomnima pokrajinama, Vojvodino in Kosovom. Plenum CK Srbije je tri dni obravnaval ta spor. Seveda brez pravega rezultata... Ta spor je še en dokaz več, da je tako sistem kakor tudi njegova politika v zelo resni krizi. Oboje se ruši. Na plenumu je bil viden poskus vrha CK Srbije, da bi po stari Titovi metodi napravili red v svoji hiši. Nasprotniku pritakneš nekaj "izmov” (liberalizem, nacionalizem, šovinizem, tehnokratizem itd. -op. ur.) in potem obračunaš z njim...« Nekaj mesecev kasneje je zapisal: »Minilo je leto dni od kosovskih dogodkov. Vlada prisilni mir z občasnimi izpadi in izbruhi "nacionalizma”. Če ne bi bilo vojske in milice, ki s svojo prisotnostjo vzdržujeta mir, bi "nacionalisti” takoj prevzeli vso oblast. To pomeni, da ponujena politična rešitev ni dala rezultatov. Naša oblast na Kosovu torej počiva na grožnji oborožene sile. To je sod smodnika, ki bo nekoč eksplodiral, če se ne najde nekdo pameten, ki bi ponudil Kosovu bolj pametno in bolj demokratično politično rešitev od te, ki jo sedaj vsiljujejo... (23. marca 1982). Take bolj pametne demokratične rešitve srbski voditelji niso znali ali niso hoteli ponuditi Kosovu in zato so se razmere poslabšale iz leta v leto, tako gospodarske kot politične. Srbsko in črnogorsko prebivalstvo se je začelo izseljevati, češ da se ne čutijo varni pred nasiljem albanskega prebivalstva (požigi poljščin, požigi hiš, nasilje nad ženskami ipd.). Koliko to drži, nihče ne ve, ker srbska propaganda samo trdi in obtožuje, ne prinaša pa nobenih konkretnih dokazov. Človek bi sodil, da se Srbi in Črnogorci izseljujejo bolj iz političnih razlogov kot pa iz strahu pred Albanci: da je ves srbski krik o »kontrarevoluciji« na Kosovu in o nasilju bolj parola srbskega Imperializma kot pa resnica. Srbi bi namreč radi znova imeli »Veliko Srbijo«, kot je izšla iz balkanskih vojn (1912-1913), in je poleg Srbije obsegala še Kosovo in Makedonijo. To je sedaj njihov bližnji cilj. Zato se v Beogradu že čujejo srbski glasovi zoper Tita, češ da je on odcepil te pokrajine od Srbije. Tito za Srbe ni več mit. SRBSKI»DUCE« V tem nacionalno razgretem obračju so v Beogradu našli svojega »duceja«, svojega »Fiihrerja«, in to je Slobodan Miloševič. O njem pravi revija Panorama: »Prav bi bilo, da bi si Evropejci zapomnili njegovo ime: srbski leader je, ki se pripravlja, da postane drugi Tito in da, ali postavi znova na noge Jugoslavijo ali pa jo razbije« (2.10.1988). Ista revija Miloševiča tako predstavlja: »Diplomiran v pravu je opravil bleščečo pot kot bančnik v službi pri Beograjski banki, potem pri Naftaplinu. Kot bančnik je tudi potoval v ZDA in zna dobro angleški. Kot oseba je prijeten, eleganten, z izbranimi gestami in ne kot kak "ljudski” voditelj; star je 46 let. Ta mož je sedaj nesporni voditelj srbske partije. Leta 1984 je postal tajnik beograjske sekcije, dve leti nato je že na čelu celotne srbske partije. Kot tak se je rešil vseh "oporečnikov”, odstopiti je moral celo Ivan Stambolič, dolgoletni srbski vodja, ki so mu očitali, da je "liberalec”. Podobno kot Stalin je Miloševič odžagal vse, ki se niso strinjali z njegovo politiko. Potem se je polastil še beograjskega tiska. Dnevniki Politika in Borba ter tednik NIN so v njegovih rokah, ker je odstranil prejšnje ravnatelje in poslal drugam časnikarje, ki niso slepo sledili njegovi liniji.« POLITIKA ULICE Če to vemo, potem razumemo napade beograjskega tiska na slovenske politike, na slovenske časopise, ki si drznejo priporočati reševanje težav na Kosovu z dialogom, z demokratičnimi sredstvi in ne z nasiljem. To pa ni pogodu Miloševiču in srbskim imperialistom, ki zagovarjajo trdo roko. Isto velja za druge politične osebnosti na Kosovu in drugod po Jugoslaviji, ki si upajo kritizirati nasilne metode sedanjega srbskega vodstva. Miloševič je počistil opozicijo vse okoli sebe in bi jo rad počistil v celi državi. Revija Panorama pravi: »Miloševičava taktika je, polastiti se absolutne oblasti v "Veliki Srbiji” in nato v celi državi. Ali mu bo uspelo ali pa bo pokopal Jugoslavijo.« Upajmo pa, da Miloševič ne bo zadnji razsodnik o usodi jugoslovanskih narodov. Manevrirati ulico to pa zna. Že dolge mesece se vršijo »oceanske« manifestacije Srbov v podporo »ubogih, zatiranih« Srbov na Kosovu. Dnevno časopisje veliko poroča o njih. Vrši se pa le v mestih na jugu. Srbsko ljudstvo drvi na te mitinge kot so Nemoi drli za Hitlerjem ali Italijani za Mussolinijem, ki sta tudi prirejala slične »oceanske« manifestacije. Na transparentih je brati vsakovrstna gesla: Dol s Smoletom, Dol s Kruničem (vojvodinskim partijcem), Dol s tem, Dol z onim, ki ni pogodu Miloševiču. Zaskrbljujoče je, da je slišati tudi zahteve: »Dajte nam orožje«. Proti komu? In tudi: »Hočemo Ruse«. Koga? Stalina, Brež-njeva ali Gorbačova? To se je zgodilo na mitingu v Nikšiču. Televizija v Titogradu je tako poročala. Toda ko so se naslednji dan streznili, so organizatorji uvideli, da so takšni vzkliki res »kontrarevolucija« ali še več: izdaja. Zato so odgovorni v Nikšiču začeli trditi, da manifestanti niso vzklikali »Hočemo Ruse«, temveč »Hočemo gusle«. Morda gusle za osle, ki se mitingov udeležujejo. Slovenski časnikar piše: Udeležil se je mitinga v Nišu. Vidi transparent z napisom: »Olč, Smolč.« Pa vpraša moža, kdo je: »Žika s Kosova.« »Kaj pomeni: Olč, Smolč?« »On zafrkava nas, mi pa njega.« »Ali poznaš Smoleta? Kdo je, kaj dela, kaj je takega rekel, da ti ni všeč?« »Nimam pojma. Vem samo to, da nas zafrkava.« »Kdo ti je to rekel?« »To vsi govorijo.« (Delo). Tako Slobodan Miloševič in njegovi velikosrbski imperialisti hujskajo nepoučene srbske množice zoper Albance in Slovence. K. H. Nenadna smrt bavarskega voditelja V starosti 73 let je na posledicah srčne kapi v ponedeljek 3. okt. v Regensburgu na Bavarskem umrl Franz Josef Strauss, nesporni voditelj Bavarske in predsednik Krščansko-socialne zveze (CSU). Za svoje življenjsko .politično geslo si je izbral: »Ali svoboda ali socializem«. To ga pa ni motilo, da ne ibi kot prvi zahodnonemški politik obiskal Kitajske in Albanije ter bil vedno dobrodošel tako v Moskvi kot v Vzhodnem Berlinu. Ko so ga zavoljo tega kritizirali, je odgovarjal: »Posli so posli.« Le dve državi je odklanjal: Kubo in Nikaragvo. Bil je navdušen zagovornik evropske povezave, velik prijatelj Trsta in oster kritik Krščansko-demokratske zveze (CDU), s katero pa je kljub temu vedno lojalno sodeloval. Leta 1980 je bil kandidat obeh strank za kanclerja ZR Nemčije, a na volitvah ni uspel, ker ga mnogi od GDU niso podprli dn raje oddali glas liberalcem, kar ni mogel nikdar pozabiti. Vsi pa se strinjajo, da bi bil najboljši kancler od vseh, ki so kdaj prišli v Bonn. Z njegovo smrtjo je nastala v vladnih vrstah velika praznina. To bo občutil zlasti Helmut Kohl, sedanji kancler, ki ostaja brezbarvna osebnost in je bil pogosto deležen kritik s strani Straussa. In to dostikrat upravičeno. Zaključek XXIV. olimpijskih iger V nedeljo 2. oktobra so se v Seulu, prestolnici Južne Koreje, s slikovito prireditvijo na stadionu zaključile letošnje olimpijske igre. Napis na igrišču je pa že napovedal kraj prihodnjih iger. Bo to leta 1992 Barcelona v Kataloniji, ki je ena španskih dežel. Letošnja olimpiada je po 12 letih spet združila atlete vsega sveta. Leta 1980 so namreč izostale v Moskvi mnoge države zahodnega sveta z ZDA na čelu, leta 1984 v Los Aneglesu (ZDA) pa skoro vse vzhodne države s Sovjetsko zvezo kot organizatorjem bojkota. Tudi letošnje igre niso ostale brez madeža: kar 9 tekmovalcev je bilo diskvalificiranih zaradi uživanja mamil, pri boksu je prišlo do očitno krivičnih sojenj, enega sodnika so celo napadli. Na splošno pa je vse poteklo v redu in oblastem je s svojim policijskim aparatom uspelo, da ni prišlo do kakih atentatov ali protire-žimskih demonstracij. Med državami, ki so nastopile, je bila najbolj uspešna SZ. Njeni atleti in atletinje so pridobili 132 kolajn (55 zlatih, 31 srebrnih in 46 bronastih). Sledi ji Vzh. Nemčija s 102 odličjema (37, 35, 30). ZDA so bile tretje s 94 kolajnami (36, 31, 27). Gostiteljica Južna Koreja je osvojila 33 medalj (12, 10, 11), za to mlado državo kar veliko. Eno samo bronasto kolajno so si priborili Filipini, Džibuti, Pakistan, Kolumbija, Grčija, Mongolija in Tajska. Italija je pristala na desetem mestu. V celoti si je pridobila 14 medalj (6, 4, 4). Zadnji dan iger jo je proslavil Gelindo Bordin iz Vicenze s svojo zmago v klasičnem maratonskem teku. Tudi Jugoslavija se ni odrezala slabo: v celoti je odnesla 12 kolajn (3, 4, 5). Razočarala pa je v rokometu in nogometu, v katerih so bili dobri izgledi za kakšno odličje. ■ Že od 22. septembra traja na Kosovu bojkot pouka s strani srbskih in črnogorskih učencev in dijakov, V bojkotu sodeluje kakih 1.500 šolarjev. Zahtevajo zase popolno varnost tako v šolskih klopeh kot na ulicah. Z bojkotom nameravajo nadaljevati, dokler jih oblasti »ne zaščitijo pred nasiljem albanskih nacionalistov in separatistov«. Molitev, ki je preživela stoletja SloveBko nismo Aloiza Rebulo MA OB Nedvomno je z nastopom Alojza Rebule dosegla Draga '88 svoj vrhunec. Rebula je v svojem umetniškem predavanju zelo konkretno imenoval ter obdelal sedanjo slovensko situacijo, tako tisto v matični Sloveniji kakor zamejsko in zdomsko v svetu. V svojem razumsko kritičnem seciranju je bil še najbolj dovzeten prav do slovenske diaspore po svetu. Usoda politične emigracije je pač enkratna usoda nekega naroda. Zato pa je toliko bolj neizprosno dal pod lečo razmere v matični Sloveniji. Pri tem je dal boljševiški in vsem ostalim doktrinam, ki iz nje izhajajo, predvsem kardeljevski, realno težo, saj so to klice in sadovi krize slovenskega naroda. Ta kriza je tako mnogoplastna, da bi ji tudi prejšnji predavatelj v Dragi Srb Dobriča čosič moral dati »priznanje«. Srbskega naroda vsaj vojaška miselnost ne ogroža tako kot slovenskega, ampak je celo z njo poročena. Rebula je apeliral na zavest nove narodne paradigme, ki se imenuje skupni slovenski kulturni prostor. Ob tem pa je z vso močjo razgalil in obsodil Kardeljev svetovni nazor, ki je porival zamejske Slovence v italijanske in avstrijske politične stranke ter jim ob tem še vsiljeval svojo ideološkost, pravzaprav ideološko omejenost. < Rebula je kar nekajkrat omenil slovensko tragiko in travmo brezen Kočevskega Roga. Nato je dejal, da bi Slovenija tudi brez Kočevskega Roga, brez dachauskih procesov in brez Golega otoka, torej brez grozot »modernega« sveta zavila na tragično pot, saj bi bili že več kot dovolj zgolj vzroki za ekonomsko emigriranje ter samomorilnost, ki sta opustošila slovensko narodno tkivo. Komunistična diktatura ie z vsemi temi »materializacijami« svoje ideologije do skrajnosti dotolkla ter potlačila svobodnega in ustvarjalnega duha v slovenski zavesti ter podzavesti. In pri tem je komunistični ideolog Kardelj bil celo »sposoben« napisati knjigo o slovenskem nacionalnem vprašanju. Travma, ki so jo zagrešili Kardelj in ostali soborci »za lepši jutri«, je krepko indok-trinirana in se bo težko izkoreninila. Uboga mlada Slovenija! Še sreča, da se je začelo slovensko narodno in demokratizacij-sko prebujanje ob pravem času. Vsi skupaj Jahko le upamo, da ni prepozno, in da ideološka indoktrinacija ter potlačena zavest nista preveč zarita v mlade v Sloveniji. Rebula postavlja večno vprašanje: Kam plovemo? Racionalni odgovor je le eden: kamor sami hočemo! Tudi (s)hirali ne bomo zavoljo drugih, ampak predvsem zaradi svoje lastne nemoči in lastne duhovne impotence. Zato se moramo tembolj zavedati volje, da preživimo. Po Rebulovem neizprosnem predočenju sedanje slovenske stvarnosti se je-razvila po pričakovanju tudi zanimiva in plodna diskusija. Predvsem Viktor Blažič je poklical k dejanjem. Poudaril je, kot tudi ostali razpravljalci, da se je pomembno zavedati dejstva, po katerem je kapital oz. gospodarstvo osnova -kulturni in narodni nadstavbi. Ko se je zavzel, da ne moremo biti Slovenci samo ujetniki ene države, je V petek 30. septembra so v Vatikanu predstavili »meditacijo«, kot papež Janez Pavel II. imenuje svoje razmišljanje o dostojanstvu žene in nosi po začetnih besedah naslov »Mulieris dignitatem«. Okrožnica je precej obširna in razdeljena na devet poglavij. Govori najprej o Materi božji, nato o prvi Evi z ozirom na drugo (Marijo), o odnosu Kristusa do žene, o materinstvu in devištvu, o Cerkvi, ki je Kristusova nevesta in o poslanstvu žene, ki je velika prav v služenju. Mimogrede omenja tudi razlog, zakaj Cerkev odklanja žensko duhovništvo. Zanimivo je, da premnogi časopisi v Italiji o tej okrožnici, k: je izredno poetična in polna proslavljanja žene, niso znali povedati drugega, kot da je papež ponovno zavrnil možnost ženskega duhovništva. Papež poudarja, da mora ženska ohraniti svojo ženskost in zato ne slediti feminizmu, ki hoče žensko izenačiti v vsem z moškim, ko imata vendar vsak svoje poslanstvo. Mož in žena sta enakopravna, ne moreta pa bita enaka. Obsodil je tudi težnjo, da bi bila ženska zgolj predmet poželenja moškega ali igrača za prešuštvovanje. Ženi je treba pomagati, da razvije svoje materinstvo tako pred iporodom, ne prekinajjoč svojo nosečnost, kot po porodu, da rojenega otroka lahko vzdržuje, ponovil pobudo, iki je bila dana že v matični Sloveniji, da se naj skliče svetovni slovenski kongres, na katerem se bodo svobodno sestali predstavniki vseh geografskih in ideoloških Slovenij. Podpisani pa sem ob tem predstavil svojo pobudo, ki je že blizu realizacije, da bi začel izdajati publikacijo, s katero bi »odkril« ter povezal čim več slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov, ki so raztreseni in »izgubljeni« po svetu. S tem bi se slovenski kapital v svetu začel povečevati ter sodelovati in lahko bi postal velika moč, ki bi pomagala dvigniti Slovence iz katastrofalne vsesplošne krize, v katero jih je pahnila komunistična partija. Vendar pa mora tudi v matični Sloveniji priti do takšnih političnih pogojev, ki bodo jamčili uspešnost nalaganja slovenskega kapitala iz sveta v domovini. Prav zato se bo novo glasilo klicalo »Sodelovan je«. Močno slovensko gospodarstvo bi bilo najboljša obramba za narodni obstoj in tudi kultura bi v takih pogojih lahko nemoteno v polni meri vršila svoje poslanstvo. Prav bi bilo, da zaplovemo tudi v tej smeri! Vinko Levstik Deželno tajništvo SSk o tržaških krajevnih upravah Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je pred vrhom DC-PSI v Rimu, ki so ga vsedržavni, deželni in krajevni predstavniki obeh strank namenili razpravi o novih večinah na tržaški občini in pokrajini, naslovilo poziv tako deželnemu tajniku DC Brunu Longu kot deželnemu tajniku PSI Ferruociu Saru. V njem slovenska stranka opozarja na nerazumljive težnje, da bi se SSk izključila iz novih uprav. Tudi dosedanji osnutki programa kažejo majhno občutljivost za manjšinsko zaščito. Deželno vodstvo SSk, ki je o tržaški krizi razpravljalo na seji deželnega tajništva prejšnji torek v Nabrežini, obsoja tako zadržanje do slovenske manjšine. Če bo zdaj izključeno iz novih uprav edino slovensko zastopstvo, ki je v danih razmerah možno (v nove koalicije se PCI ne vabi, PSI pa v Trstu nima več slovenskih predstavnikov na pokrajini in občini), bo to po dveh desetletjih hud korak nazaj. Ne gre le za udarec po politični stabilnosti, temveč tudi za slabo uslugo težnjam po sožitju v naših krajih. SSk je zaradi težkega položaja v Trstu zaprosila še za srečanje z vsedržavnim tajnikom DC posl. De Mito. ★ Posvet o družinskih vprašanjih Papeški svet za družino je ob 20-letnici objave okrožnice papeža Pavla VI. Huma-nae vitae za november povabil škofe, ki se posebej posvečajo družinskim vprašanjem, na posebno zasedanje v Rim. Na njem se bodo pogovarjali o njenem notranjem sporočilu kot tudi o uporabi njenih smernic v praksi, pri oznanjevanju in vzgoji; hkrati pa bodo ti škofje tudi prvič prišli skupaj. Po zasedanju se bo v Rimu začel mednarodni kongres o pomenu okrožnice. oblikuje in vzgoji. Končno omenja sv. oče nekaj velikih žena iz preteklosti kot so bile Olga iz Kijeva, Brigita Švedska, Fvana Orleanska in Katarina Sienska. ★ Nova svetnica Na prvo oktobrsko nedeljo je papež v baziliki sv. Petra razglasil za svetnico Magdaleno di Canossa, ustanoviteljico »Hčera in sinov ljubezni«, ki se imenujejo po njenem priimku (izšla je iz plemiške družine v Veroni) tudi kanosijanke in kanosijanci. Red, ki ima 4.000 članov in članic, se posveča predvsem vzgoji predšolskih otrok v otroških vrtcih, poučevanju verouka, pomoči v župnijah in skrbi bolnikov. Razširjen je po vsem svetu. V naši deželi ima postojanke na Tržaškem ter v videmski in pordenonski pokrajini. S. Anica Miklavčič iz Trsta, ki deluje kot misijonarka v Hongkongu, pripada tej redovni kongregaciji. Nova svetnica se je rodila 1. marca 1774 v Veroni, umrla pa je 10. aprila 1835. Sprva je poskusila v dveh redovnih družbah s klavzuro, a je spoznala, da ji ta vrsta živ-njenja ne odgovarja. Tako se je odločila za kongregacijo, v kateri bi sestre sicer živele v redovni skupnosti, a delovale v svetu med najbolj revnimi in zapuščenimi. Leta 1828 je papež Leon XII. redovna pravila dokončno potrdil. ■ Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je letos norveški parlament podelil mirovnim silam Združenih narodov. Nagrada bo izročena glavnemu tajniku OZN Perez de Cuellarju v norveški prestolnici Oslu letos 10. decembra. Kandidatov za to ugledno nagrado je bilo letos 97. Splošno se je mislilo, da jo bosta prejela Reagan in Gorbačov. Mirovne čete so trenutno dejavne na sedmih občutljivih točkah: nadzirajo premirje med Irakom in Iranom (350 mož iz 18 držav); preverjajo odhod sovjetskih čet iz Afganistana (50 mož); kontrolirajo premirje med Sirijo in Izraelom na Golanski planoti (1.330 vojakov); 295 mož nadzira premirje v Libanonu; 5.800 vojakov je nameščenih na jugu Libanona; 36 vojaških izvedencev kontrolira premirje med Indijo in Pakistanom v Kašmirju, ki si ga lastita obe državi; mirovne čete v Nikoziji na Cipru pa štejejo 2.100 mož. ■ Na Koroškem je bil po odstopu deželnega glavarja Leopolda Wagnerja izvoljen za njegovega naslednika 42-letni dr. Peter Ambrozy, ki je bil med drugim šest let Wagnerjev osebni tajnik. Rodil se je v Beljaku v častniški družini, študiral pa je pravo. V nastopni izjavi je med drugim dejal, da smatra 7. člen državne pogodbe glede zaščite slovenske manjšine že izpolnjen. ■ Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Branko Mikulič je opravil v Avstriji 29. in 30. septembra dvodnevni državniški obisk. Z avstrijskim zveznim kanclerjem Vranitzkym se je sestal v ob-donavskem mestecu v Spodnji Avstriji Diirsteinu. Mikulič se je zavzel za razširitev gospodarskega sodelovanja med obema državama (Avstrija je peti najpomembnejši partner v trgovini z Jugoslavijo med zahodnimi industrijskimi državami). Člani obeh delegacij pa so nato podrobneje obravnavali predloge za poglobitev jugoslo-vansko-avstrijskega gospodarskega sodelovanja. ■ Vrhovni sovjet, ki šteje 1.500 članov in sestoji iz dveh zborov, je na izrednem zasedanju izvolil glavnega tajnika sovjetske partije Gorbačova tudi za predsednika Zveze socialističnih sovjetskih republik, potem >ko je bil upokojen dosedanji predsednik Gromiko. Sicer so tudi Brežnjev, Andropov in Černenko združevali obe funkciji, a razlika je v tem, da so omenjeni podredili državo partijskemu aparatu, Gor bačov pa hoče prav nasprotno: oblast nai preide v roke sovjetov (svetov), partija pa naj bo ločena od države. Ker je dosedanji šef KGB, vsemogočne sovjetske tajne policije, Viktor Čebrikov, postal član vrhovnega partijskega tajništva, je na njegovo mesto bil imenovan njegov dosedanji namestnik Krjučkov. ■ Zaradi močnega deževja je reka Nil prestopila bregova in preplavila prostrana ozemlja. Najbolj je bil oškodovan Sudan. Prizadetih je kar dva milijona ljudi. Popla- vi pa so sledili še roji kobilic in uničili na polju, kar so pustile razlite vode. Papež Janez Pavel II. je vse ljudi dobre volje povabil, naj ne pozabijo sudanskega prebivalstva v njegovi stiski. Tri pastirska pisma Škofje iz Lombardije svarijo v pastirskem pismu pred uporabo atomske energije in premoga, ker da onesnažujeta okolje. Poiskati bo treba nov način življenja, ki se bo bolj skladal z duhom evangelija. Verniki pa naj se prizadevajo po svojih danih možnostih, da bo okolje postalo bolj čisto in varno. Katalonski škofje (Španija) pa so v skupnem pismu obsodili igro na srečo in jo označili za sodobno mamilo, saj zasužnjuje današnjega človeka in ga odvrača od smotrne uporabe denarja. Škofje Dominikanske republike s svoje strani opozarjajo na problem revščine, ki postaja v državi vedno večja. Vlada je sedanji položaj podedovala od prejšnjih; nujno je, da se odpre razvoju. Zlasti pa je potreben dialog med podjetniki, vlado ;n sindikati, ki ga bo podprla tudi Cerkev. Papež povabljen v Angolo Angolski predsednik Jose Eduardo dos Santos je povabil papeža Janeza Pavla II., naj obišče tudi to afriško državo. Katoliška Cerkev v Angoli, ki šteje polovico od osem in pol milijona prebivalcev te danes afriške marksistično - leninistično usmerjene republike, ne .uživa nikakšnih prednosti. Njen komentar ob predsednikovem povabilu je bil, da si želi le dovolj svobodnega prostora za dostojno opravljanje svojega duhovnega poslanstva med angolskim ljudstvom. (Iz Sporočil slovenskih škofij) Ko bi se kdaj zgodilo, da bi molitev rožnega venca preminila brez sledu, da bi se zgubila v vseh molitvenikih in katekizmih in da bi jo bilo treba znova sestaviti ter v ta namen zbrati vse zemeljske modrijane, duhovnike in učenjake in jim zadati nalogo: izmislite si in sestavite molitev, ki bi povzela ves evangelij, ki bi se dotaknila človeka v njegovih globinah, osmislila njegovo življenje in trpljenje ter mu prižgala upanje na blaženi cilj onkraj meja zemeljske bednosti, si vsa človeška modrost ne bi mogla izmisliti kaj boljšega, kot je premišljevalna molitev rožnega venca. Tudi za rožni venec velja, kar so povedali sveti očetje za psalme: rožni venec nas uči, s kakšnimi izbranimi besedami je treba Boga hvaliti in slaviti. Da bi človek lahko Boga prav hvalil, je Bog sam sestavil hvalnice. Očenaš je Gospodova molitev, prvi del Zdravamarije je tudi vzet iz evangelija, apostolska vera temelji na Svetem pismu, prav tako tudi skrivnosti rožnega venca. Noua blažena Nova blažena Laura Vicuna Janez Pavel II. je med svojim zadnjim obiskom Turina v soboto 3. septembra razglasil za blaženo 13-letno dekle, po rodu iz Čila. Kakšna je bila njena življenjska pot? Kako si je zaslužila čast oltarja? Laura se je rodila 5. aprila 1891 v čilskem glavnem mestu Santiago. Njen oče je bil Domingo Vicuna, mati Mercedes Pino. Očetovi predniki in sorodniki so bili ugledni možje, eden celo nadškof v glavnem mestu in drugi kandidat za predsedniško mesto. Nastala je revolucija in oče se je umaknil v mejne kraje z Argentino. Družina je prišla z njim. Oče je umrl leta 1893, mati pa je pričakovala drugega otroka. Zatekla se je v Argentino in dobila zavetje pri veleposestniku Mora. Ta jo je premotil, da je postala njegova priležnica. Ko je Laura nekoliko odrasla, se je zavedela materinega grešnega življenja m jo je to silno bolelo. Mati je dala obe deklici v zavod Hčera Marije Pomočnice. Laura je 2. junija 1911 prejela prvo sv. obhajilo, na katero se je skrbno pripravljala. Bil je dan veselja, a mu je bila primešana kaplja pelina. Upala je, da bo mati ob tej priložnosti pretrgala svojo grešno zvezo. To se ni zgodilo. Laura je upala dalje. Pomnožila je svoje molitve in premagovanja ter celo ponudila Bogu svoje življenje za materino spreobrnitev. Redovnice Hčere Marije Pomočnice so spoznale, da imajo v svoji sredi izredno deklico. Posvečale so ji veliko skrb. Laura je ostala v zavodu tri leta. Ko se je 12-letna v počitnicah podala k materi, je z grozo opazila, da jo gospodar Mora zalezuje. Zanjo ije bilo olajšanje, ko se je vrnila v zavod. Dne 29. marca 1902 je prejela zakrament sv. birme. Ob tisti priložnosti je prosila, da bi jo vključili med postulantke Hčera Marije Pomočnice. Zavoljo neurejenega materinega življenja je pa niso sprejeli. Bog je sprejel Laurino ponudbo. Proti koncu leta 1902 so se pokazale prve slabosti. Celo naslednje leto je preživela pri sestrah. Zdravje jo je naglo zapuščalo. Mati je takrat najela zasebno stanovanje in vzela hčer k sebi. Sredi januarja 1904 pa se je zgodilo, da je prišel Mora za -njima in hotel ostati tam. Laura, že skrajno slabotna, se je odločno uprla: »če ostane on tukaj, se jaz takoj vrnem v zavod k sestram!« In res je odšla. Mora jo je dohitel in surovo pretepel. 22. januarja je prejela sveto popotnico. Tedaj je materi razodela svojo skrivnost, da je ponudila svoje življenje za njeno spreobrnjenje: »Mama, jaz bom umrla. Sama sem prosila za to. Minilo je skoraj Ponavljanje teh molitvenih obrazcev in premišljevanje Jezusovega učlovečenja, trpljenja in poveličanja prebuja v nas učinkovito navezanost na Boga, Jezusa Kristusa in Cerkev. Smo romarska Cerkev. Rožni venec je naš veliki Skupaj, je cesta, po kateri so rodovi skozi stoletja hodili k Bogu. Zato rožnemu vencu ne bije nobena ura, jagode na njem se ne starajo, njegovi molitveni obrazci imajo nadih večnosti. Mesec oktober s skupno molitvijo rožnega venca nam kliče v spomin osrečujočo resnico. Navzočnost tistega, ki ga ljubimo, nam ne more biti nikdar dolgočasna. In Gospod sam nam zagotavlja, da je navzoč tam, kjer sta dva ali trije zbrani v njegovem imenu. Molitev rožnega venca v cerkvi, veroučnih in mladinskih skupinah, družinah in tudi posamično bomo v letošnjem oktobiu posvetili velikemu namenu novega pastoralnega leta: Posredovanje vere v službi človeka. (Opomba: To velja za Slovenijo, a je gotovo primerno tudi za nas.) Laura Uikunja dve leti, ko sem Jezusu ponudila svoje življenje za milost, da bi se ti vrnila k življenju po veri!« Mater je hčerina izpoved silno pretresla. Prisegla je, da bo spremenila svoje življenje. »Hvala Jezusu! Hvala Mariji! Sedaj umrjem zadovoljna!« To so bile njene zadnje besede. Vedro je zaspala v 13. letu starosti. Ob njeni razglasitvi za blaženo je papež v imenu Cerkve počastil vzorno deklico, s tem pa je poudaril tudi veliko vrednoto svetosti otroške dobe in da imajo otroci pravico živeti v urejeni družini, katera jim pomaga do popolnega razvoja: človeškega, verskega in kulturnega, ki ga podpira dosledno pričevanje, zvestoba in ljubezen. (Po UOsservatore Romano: S. Z.) Slovenci po svetu Slovenski narodni odbor avstrijskemu kanclerju Vranitzkyju Slovenski narodni odbor, ki izraža razpoloženje v političnem zdomstvu živečih svobodoljubnih Slovencev različnih miselnih plasti in idejnih tokov, se čuti obvezanega, da spremlja tudi duhovne težnje drugih rojakov. Ob petdeseti obletnici, odkar je nacizem z Anschlussom hotel izbrisati svobodno Avstrijo, se Slovenski narodni odbor pridružuje. tudi grenkim spominom slovenskega ljudstva na Koroškem, ki ga je to protipravno dejanje in njemu sledeče nacistično preganjanje posebno hudo prizadelo m mu dejansko grozilo s popolnim uničenjem. V ozračju svobode in demokracije, ki je v čast Avstriji, so se slovenskemu ljudstvu na Koroškem popravile nekatere nekdanje krivice. Vendar morajo takmajšnji rojaki, v skrbi za ohranitev in razvijanje svojega materinega jezika in kulturnih posebnosti, vedno znova premagovati naravni pritisk okolja, včasih pa tudi nenaklonjeno ravnanje posebno krajevnih dejavnikov. Tak podrejen položaj se zdaj kaže ob pripravah na zakonsko reformo šolstva na jezikovno mešanem področju južne Koroške. V zaskrbljenosti za neovirano možnost nadaljnje celotne integriranosti v družbi Slovenci posebno obžalujejo, da se jim pri preučevanju in načrtovanju vzgojnega sistema ne daje primerna vloga in da niso pritegnjeni k pogajanjem kot enakovreden partner. Ker soustvarjajo blaginjo in napredek avstrijske državne skupnosti in prispevajo k rasti ugleda avstrijske republike po svetu, upravičeno pričakujejo, da se jim priznava veljava, ki jim že sicer gre po naravnem pravu, po splošno sprejetih mednarodnih načelih in tudi po formalnih obveznostih. Slovenski narodni odbor se obrača na gospoda zveznega kanclerja, da po svoji pristojnosti in vplivnosti pomaga k sporazumni rešitvi šolskega vprašanja na južnem Koroškem, ki bo zadovoljiva za tamkajšnje slovensko ljudstvo in s tem tudi za vso avstrijsko skupnost, in ukrene vse, da se umakne ali zavrne omenjeni zakonski predlog. Rudolf Smersu, predsednik Papeževo pismo o dostojanstvu žene MIRKO MAZORA Pesmi Reči smemo: Izpolnjena je zadnja želja Mirka Mazore, v tisku so izšle njegove pesmi. Če bi on zbirko videl, bi je prav gotovo bil vesel. Tako pa ima zadoščenje njegova sestra Kristina, da je izpolnila njegovo poslednjo željo, in zadoščenje za tudi za nas vse, ki smo pok. Mirka poznali, da imamo v rokah zbirko njegovih pesmi. Lepa je že na zunaj v prijetnih platnicah, ki so delo Andreja Kosiča. Prav tako so njegove tudi ilustracije v knjigi, posebej še slika v barvah breginjskega pokopališča, ikjer si je Mirko želel večno počivati, pa mu zaradi ozkosrčnosti nekaterih še vedno ni dano. Ko se je zbirka snovala, je A. Kosič dejal: Opremil jo bom tudi zaradi svojega očeta, ker sta si bila z g. Mazoro tako velika prijatelja. In opremil jo je z originalnimi risbami, kot jih nima zlepa kaka pesniška zbirka. Bogata je ta knjiga zaradi uvoda, ki ga je napisal Marijan Brecelj, urednik zbirke. Orisal je življenje našega pesnika in z njim tudi neko dobo življenja primorske mladine v letih od prve svetovne vojne pa do druge, ko je Mirko dozorel v moža in kot kaplan ter pozneje kot župnik stopil v službo ljudstva, iz katerega je izšel in kateremu se je posvetil. Zato v zadnjem sonetnem vencu Oj z Bogom bratje takole zapoje: Jaz moram iti kmalu s tega kraja; a preden, bratje, se bo to zgodilo, srce bi na srce vam položilo kak opomin, ki mi iz globin prihaja. Ljubezen je, ki se iz nje poraja to testament za vas — priporočilo, iz nje za blagor vaš se je sprožilo, da boste krepek rod, ne bedna raja. Z ljubeznijo je napisan uvod, z ljubeznijo so izbrane pesmi, ki jih je Mirko Mazora razsejal po raznih koledarjih, časopisih, revijah, a jih sam ni utegnil zbra- Pok. pesnik Mirko Mazora ti v zbirko. To je naredil sedaj Marijan Brecelj. Iz številnih objavljenih in še ne objavljenih pesmi je izbral, ikar se mu je zdelo najboljše s trajno vrednostjo. Med njimi izstopajo trije sonetni venci (15 sonetov, povezanih vsebinsko in oblikovno v enoto). Eden je posvečen očetu, drugi Bre-ginju, tretji, pesniška oporoka, pa njegovemu ljudstvu in je nekako poslednje sporočilo rojakom in tudi priprava ja poslednji odhod. Poleg treh sonetnih vencev so v zbirki še druge pesmi, vse razmišljujoče in s precej enotno tematiko: domači kraji, domači ljudje, ikjer se je rodil in preživel mladost (Breginj in Breginjski Kot) ali deloval kot duhovnik (Kras). Nekaj jih je tudi religiozne vsebine, a ne veliko. Značilna za Mirka Mazoro-pesnika je njegova navezanost na očeta. Njemu je posvetil več pesmi in, kot povedano, tudi sonetni venec. Tudi sam si je želel počivati poleg očeta, a mu, žal, .do danes ni bilo še dano. Na goriškem pokopališču čaka, da se mu izpolni še ta tako živa želja. Ali se bodo Breginjci zanj potegnili? Njihova dolžnost bi 'bila, saj ni še slovenske vasi, ki bi ji njen rojak posvetil sonetni venec, kot ga je M. Mazora posvetil Breginju. Knjiga je naprodaj v Katoliški knjigarni v 'Gorici; cena izvodu 10.000 lir. (r+r) ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA in SLOVENSKA PROSVETA - TRST prirejata v okviru 3. Koroških dnevov stilni koncert mešanega zbora »Rož« iz Št. Jakoba na Koroškem Ponižani in razžaljeni PESMI ZATIRANIH NARODOV v Trstu: v soboto 8. oktobra ob 20. uri v dvorani pri Salezijancih (park. z ul. Battera) v Gorici: v nedeljo 9. oktobra ob 16. uri v Kulturnem domu. Z GORIŠKEGA Srečanje zamejskih mladincev z mladinci iz Jugoslavije Na povabilo predsedstva Zveze socialistične mladine Slovenije so prišli na obi:;k v Slovenijo predsedniki iste organizacije z vseh republik in pokrajin v Jugoslaviji. Slovenski mladinci so jih povabili zato, da 'bi se gostje lahko na lastne oči prepričali o stanju v Sloveniji in delu slovenske mladinske organizacije, ki ju nekatera sitdstva javnega Obveščanja v lastni državi prikazujejo v povsem spačeni in potvorjeni obliki. Slovenski mladinci so želeli svojim kolegom iz vse Jugoslavije prikazati tudi stanje narodnih manjšin, ki živijo izven njenih meja. Tako jim je Svet za mednarodne odnose pri RK ZSMS priredil v Gorici srečanje s slovenskimi mladinskimi organizacijami, ki so se ga udeležili Mladinska sekcija SSk, Mladinski odbor SKGZ in ZKMI. Na prijateljskem in neformalnem srečanju, ki je potekalo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v petek 29. septembra, so predstavniki omenjenih zamejskih mladinskih organizacij orisali gostom iz Jugoslavije različne vidike našega manjšinskega življenja, od kulture, šolstva, gospodarstva, politične situacije pa do odnosov in stikov, ki jih ima manjšina z italijansko večino. Gostje so v diskusiji, ki je sledila, priznali, da je bilo njihovo gledanje na manjšinsko stvarnost dokaj drugačno od prikaza, ki so ga bili deležni, kar je seveda dokaz, da je srečanje doseglo svoj namen. Pogovor pa ni bil enosmeren. Gostje so želeli tudi zvedeti, kakšno je gledanje manjšincev na položaj v 'Sloveniji oz. Jugoslaviji, kako bi se po njihovem mnenju dalo reševati nacionalne konflikte in ptiti v tem pogledu do mirnega sožitja v Jugo- slaviji z ozirom na izkušnje, s katerimi se vsak dan srečujejo pripadniki manjšine. Srečanja, ki ga je vodil predsednik ive-ta za mednarodne odnose pri RK ZSMS Zoran Taler, se je udeležil tudi predsednik slovenske mladinske organizacije Jože Šlcoljč ter predsednik ZSM Jugoslavije, Slovenec Branko Greganovič in sekretarka Anita Bara. Iz Beneške Slovenije Dvojezična šola v Špetru ima bodočnost Dvojezična šola v Špetru deluje že peto leto in se vedno bolj uveljavlja. Vrtec ;e začel z delom 12. septembra in ga obiskuje 23 otrok. Osnovna šola pa je začela novo šolsko leto 19. septembra. Letos ima že tri razrede. V prvem razredu je 7 otrok, v drugem 6 in v tretjem pet. V dvojezičnem centru je tako 41 otrok, kar predstavlja kar 14 % vseh šolarjev v Nadišklh dolinah. Pouk je urejen takole: vsak razred ;ma dve učiteljici, eno za pouk v slovenščini in drugo za pouk v italijanščini. Pouk je od osme zjutraj do štirih popoldne. En teden je pouk dopoldne v slovenskem jeziku in popoldne v italijanskem, naslednji teden pa obratno. Res smo veseli, da se dvojezična šola v špetru vedno bolj uveljavlja. ■ Po Francu Šetincu je tudi Boško Kru-nič, ki zastopa v predsedstvu centralnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije samoupravno pokrajino Vojvodino, izstopil iz tega predsedstva. K temu ga je nagnilo dejstvo, da je že tri mesece izpostavljen neutemeljenim obtožbam in klevetam v nekaterih sredstvih javnega obveščanja in na nekaterih javnih shodih, zaradi česar mu je že dalj časa onemogočeno vršiti dolžnosti člana predsedstva. Komu naj to korisit? Na Tržaškem so se duhovi precej razburili (in morda se je kdo celo pohujšal), ker se je govorilo, da se je tržaški škof L. Bellomi s pismenim priporočilom zavzel za dr. S. Mancinija, ki so ga v Ameriki obsoditi zavoljo »pornografskih prekrškov«. G. škof je s posebno izjavo, ki jo je poslal agencijam in časnikom, in na posebni tiskovni konferenci pojasnil, kako je s to zadevo. Povedal je, da se je morda kdaj srečal z dr. Moncinijem pri kakšnem uradnem sprejemu, a da Moncinija ne pozna, da je slišal o obsodbi v Ameriki, a da o njem prej ni nič slišal. To je tudi povedal v spisu, za katerega ga je večkrat prosil advokat Aleffi. Advokat pa ie smatral, da je tako »priporočilo« brezpomembno in ga ni poslal v Ameriko. Nekateri politični krogi so po svoje tolmačili škofovo dobroto in morda neprevidnost. Hoteli so to izkoristiti v •svoje namene in tudi v škodo samemu škofu. Upamo, da je vse to že šlo mimo in da bo g. škof pogumno nadaljeval svoj križev pot. Težave in spodrsljaji spadajo pač v ZP.odovino tržaške Cerkve. Lojze Škerl SSk o noložaiu na tržaški občini in pokrajini Pokrajinski odbor SSk v Trstu je na svoji seji obravnaval krajevni politični položaj s posebnim ozirom na zaskrbljujoči razvoj dogodkov v zvezi z oblikovanjem novih odborov na tržaški občini in pokrajini, kjer ni še videti izhoda iz krize, čeprav so potekli že trije meseci od junijskih volitev. Na razgovorih med strankami so prišla do izraza stališča, da je treba predstavnike Slovenske skupnosti izločiti iz novih snujočih se tržaških odborov ter da se vprašanje zaščite slovenske manjšine in s tem povezanega sožitja med tu živečima narodoma omeji zgolj na nekaj vrstic dvoumnega pomena. Spričo tega pokrajinski odbor SSk na-glaša, da je takšen pristop k reševanju s'o-venske problematike nesprejemljiv in meji že na rasizem, kajti nekatere stranke nočejo imeti pri mizi slovenskih sobesednikov, ker vedo, da bi le-ti zahtevali dostojno in enakopravno obravnavanje manjšinske problematike v programskem dokumentu. Če bi se izkazalo, zaključuje tiskovno sporočilo SSk, da sta obe največji stranki soglasni glede izločitve slovenske problematike iz programa in slovenskih predstavnikov iz večin in odborov, bo SSk resno razmislila o svojem končnem zadržanju do sestave novih odborov in do zavezništev v drugih krajevnih ustanovan. V katerih cerkvah se poročajo Tržačani? Znano je, da se v Trstu le malo ljudi poroči v domači župnijski cerkvi. Zadnja številka Škofijskega lista tržaške škofije prinaša podatke o cerkvah, v katerih je največ porok. Daleč na prvem mestu je cerkev sv. Pashala Bajlonskega (Revolte1-la), v kateri je bilo lani 82 porok in od feh kar 76 iz drugih župnij. Na drugem mastil so Stare Milje: 71 porok, od teh le 4 fz domače župnije. Na tretjem mestu je Kraljica miru (Regina Pacis) nad Rojanom: 51 porok, od teh le 3 iz domače župnije. Potem je stolnica sv. Justa: 33 porok, cd teh 8 iz domače župnije. 14 parov se je poročilo na Montuzzi, ki ni župnija. Priljubljena je cerkev na Repentabru, v kateri je bilo lani 33 porok, od teh iz domače župnije samo 3. V Grljanu 34 porote, od teh 4 iz domače župnije. In končno cerkev Naše Gospe Sionske, 26 porok. Lani je bilo v tržaški škofiji 775 cerkvenih porok in od teh je bilo sklenjenih kar 344 ali 44 % v naštetih sedmih cerkvah. Zakaj tako? Vzroki so različni. Vsa naštete cerkve, razen stolnice, so majhne, zato jih je lažje okrasiti. Zelo odločilen pa je tudi praktični vidik: Kje dobiti prostor za parkiranje avtomobilov? Pri cerkvah v mestu je to izredno težko. Seveda pa ostane želja župnikov, da bi se ustanavljale nove družine v domači župnijski cerkvi. Za bratsko pomoč v sili Enak je bil naslov podobne prošnje v tem našem tedniku 3. okt. 1985. Že tedaj je bilo pojasnjeno, da potrebujejo našo nujno pomoč člani sedanje številčno skromne in ne bogate župnijske skupnosti v Ospu (koprska škofija). Pod znano gobasto oblikovano skalno pečino, kamor hodijo vadit se v plezanju zlasti slovenski planinci, stoji nekdaj ponosna, a zdaj bolj revna in precej zapuščena vas Osp. Po tej vasi je dobila ime slikovita Osapska dolina, ki se vleče od Milj-skega zaliva pri Orehu gori do Gabrovice pod Črnim Kalom. Po dolini teče v urejeni strugi osapska Reka, ki jo nekateri po na-načnem prevodu iz italijanskega izraza »Rio Ospo« imenujejo reka Osp. Osopska Reka ima svoj izvir prav pri Ospu. Sredi doline, ob Križpotju pod Mačkoljami in Prebenegom pa se nahaja ves povojni čas mejni prehod. Državna meja je torej razdelila nekdaj veliko osapsko faro. Ob starem delu vasi pa stoji na vidnem mestu prostorna cerkev sv. Tomaža apostola. Tam je bila postavljena kot župnijska cerkev pred dobrim poldrugim stoletjem. Zaradi neprimernih tal in podtalne vode je ta nekdaj lepa in bogato poslikana cerkev že več let razpadala. Klicala je po nujni prenovi. Zdaj so dela v polnem teku. Delavci se pridno sučejo ob zidovih, ki jih po posebni tehniki vežejo s cementom. A v cerkvi sami kopljejo z buldožerjem, da bodo mogli primerno utrditi temelje in tako postaviti cerkveno stavbo končno na trdno podlago. Bivši osapski župljani iz Mačkolj in nekateri Osapci, ki zdaj žive na Tržaškem, so se zavzeli, da po svojih močeh zberejo primerno vsoto denarja kot prispevek v sili za skromno pomoč pri tem nujnem reševalnem opravilu. Tako je stalo zapisano že tedaj, ko je šel med bralce prvi klic po pomoči v tej sili. Na klic se je odzvalo kar veliko dobrotnikov. Nekateri so segli tudi precej globoko v žep. Denar je bil izročen merodajnim osebam, dela so se začela, stroški rastejo, treba bo torej znova IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 1 ZA LETO 1988/89 priskočiti na pomoč. Cenjeni bralci, ki ste pripravljeni sodelovati pri tej nabirki, pošljite svoje prispevke na upravo Katoliškega glasa ali v župnišče v Mačkoljah. Ljubi Bog bo stotero povrnil vsem dobrotnikom. Zaključek 3. Koroških dnevov v priredbi KKZ - Celovec, SP - Trst, ZSKP - Gorica in »Studenci« - Videm. Nastop lutkovne skupine KPD Šmihel z igro Jane Kolarič »Festival ropotulj, zvoncev in kuhinjskih loncev«: Sobota, 15. oktobra: Gorica, šola ul. Brolo ob 12. uri; štandrež, župnijska dvorana ob 16. uri; Števerjan, osnovna šola ob 19. uri. Nedelja, 16. oktobra: Doberdob, župnijska dvorana ob 11. uri; Mačkolj e, srenj ska hiša ob 16. uri; Bazovica, Slomškov dom ob 19. uri. Nastop ansambla »Drava« iz Borovelj: Sobota, 15. oktobra: Opčine, Finžgarjev dom ob 19. uri. Nedelja, 16. oktobra Gorica, telovadnica ob Katoliškem domu domu ob 17. uri. Nastop Plazniških deklet iz Št. Lipša, družine Lipuš iz Šmihela in ansambla »Trio Libuče«: Nedelja, 16. oktobra: Kanalska dolina in Benečija. ★ V okviru 3. Koroških dnevov bo v Trstu v ponedeljek 10. oktobra ob 20. uri v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 — odprtje razstave del Rudija Benetika iz Podjune; — predstavitev knjige »Zgodovina koroških Slovencev«; — glasbena spremljava. Praznik ob prvem letu nove telovadnice V nedeljo 25. septembra je ŠZ 01ympia ob velikem številu prijateljev praznovala v pestrem športnem duhu prvo leto delovanja nove telovadnice. Že v prvih popoldanskih urah se je na ploščadi pred dvorano zbralo veliko malih športnikov. Točno ob določeni uri so se ob pisku sodnikov začele prve odbojkarske podaje, sicer še okorne in negotove, kajti za večino od njih je bila po dolgih počitnicah to prva priložnost, da so spet prijeli za žogo. Na igrišče je stopilo osem ekip, štiri dekliške (Soča, Dom, Agorest, Azzurra in 0!ympia) in štiri fantovske (O.K. Val, Soči, Mossa, OIympia). Vsaka se je pomerila z vsemi ostalimi in za vsako je prišel trenutek zmage in trenutek poraza. Seveda je bila zmaga nekaterim bolj naklonjena, drugi pa so se morali za uspeh kar precej potruditi, a med vsemi je vsekakor vladalo veselo razpoloženje. Športno udejstvovanje mora namreč predvsem podpirati vzgojne naloge ikot co poštenost, prizadevnost, razvijanje zaupanja v lastno moč, iznajdljivost, ustvarjalnost in smisel za zdrav način življenja. Šport nudi, poleg zdravega razvedrila, otroku vse te možnosti. Ni važna torej samo zmaga, pač pa samo sodelovanje in zaradi tega so bili vsi mali odbojkarji od koncu turnirja nagrajeni s spominsko kolajno in prigrizkom. Ob koncu tega prvega dela je predsednik društva dr. Mirko Špacapan spomnil prisotne, da je nova telovadnica eden izmed bistvenih objektov, v katerem se danes zbira veliko število mladih. Telovadnica pa ni le stavba. Ju služi športu, pač pa je tudi za druge vrste rekreativne dejavnosti, saj je bilo v njej lani tudi več praznovanj (Novo leto, pustovanje ipd.). Tudi za vnaprej so na programu take in podobne prireditve, Telovadnica na tak način daje nove možnosti zbiranja naših ljudi, ki se že veliko let srečujejo v prostorih Katoliškega doma. Nazadnje sta stopili na igrišče ekipi Pomurje iz Murske Sobote in 01ympia, ki bo letos zastopala naše društvo v C1 ligi. Končno je bilo poplačano pričakovanje zvestih navijačev, ki so lahko prisostvovali prepričljivi igri plavih. Ti so pokazali, s kakšno vnemo in pripravljenostjo vstopajo v izredno naporno športno sezono. Naši odbojkarji so zmagali s čistim 3:0 in ta rezultat naj bo plavim v spodbudo za celo letošnjo sezono. - K. T. Z«***’. Sestanek goriškega pokrajinskega sveta SSk V Gorici se je 20. septembra sestal omenjeni svet, ki ga je sklical in vodil predsednik Branko Čemic. Na dnevnem redu je bila razprava o odobritvi sodelovanja slovenske stranke v odboru goriške pokrajinske uprave. O potekih pogajanj in zaključkov je poročal pokrajinski tajnik Marjan Terpin, ki je zlasti naglasil pozitivno dejstvo, da je bilo SSk ponujeno odborniško mesto, torej direktna prisotnost našega predstavnika in obenem resor za šolstvo, kar pomeni za slovensko prebivalstvo na Goriškem še posebno priznanje, saj je obče znano, s koliko pozornostjo sledi slovenska javnost prav šolskim zadevam. Mesto je prevzel dr. Mirko Špacapan. Po razčlenjeni debati je svet soglasno odobril predlog, da SSk sprejme sodelovanje v vodstvu goriške pokrajine z ostalimi strankami, tj. z DC, PSI in PSDI. Republikanci so se samovoljno izločili, potem ko jim ni bilo dodeljeno nobeno mesto v pokrajinskem odboru. Ob koncu je še predstavnik iz Ronk Karlo Mučič seznanil zborovalce s problemi tega področja, ki je za tamkajšnje slovenske ljudi dokaj težavno. Priporočil je večjo zavzetost slovenske stranke za tam živeče Slovence. Romanje v Lurd z UNITALSI Kot je bilo napovedano, se je vršilo od 16. do 22. septembra goriško škofijsko romanje v Lurd. Slovenska skupina je imela nekaj bolnikov in okrog 20 romarjev. Bog je dal udeležencem izredno lepo vreme vse dni, da so lahko v brezštevilni množici opravljali svoje pobožnosti tudi v svojem jeziku. Nadvse doživeta je bila naša maša pri votlini, kjer so Mariji v čast zapeli slovenske ljudske pesmi, občuten pa je bil tud' križev pot. Tudi ko so imeli skupne pobožnosti pod vodstvom g, nadškofa A. V. Bommarca so vedno prišli do besede. Domačnost jih je družila tako v hotelu blizu votline zlasti pri obedih, da so si lahko izmenjali svoje vtise. Hvala Bogu !n Mariji za vse lepe dni in vse milosti, ki so jih romarji bili deležni. Med duhovniki je bil tudi msgr. Franc Močnik, ki je vodil slovensko skupino. Ker je msgr. Močnik obhajal te dni svoj god, mu lurški romarji in mi vsi z njimi iz srca voščimo, hvaležni za vse, kar dobrega stori za božje kraljestvo med nami. Podgora Na rožnovensko nedeljo 2. oktobra je tudi letos v Podgori bila procesija s kipom Matere božje. Po rožnem vencu v cerkvi je procesija krenila po vaških ulicah. Marijin kip so nosili domači fantje in možje. Med procesijo je igrala godba na pihala iz Nabrežine, pela pa sta izmenoma slovenski in italijanski cerkveni pevski zbor. Vreme je bilo izredno prijetno in tudi ljudi je bilo veliko. Po končani procesiji je v cerkvi imel govor diakon Karlo Bolčina; govoril je v slovenščini in italijanščini. Osvetlil je evangeljski odstavek, ko pridejo k Jezusu njegova mati in njegovi bratje, pa Jezus reče: »Ti so moja mati in moji bratje.« Po cerkvenih slovesnostih je na trgu pred cerkvijo godba zaigrala nekaj komadov, v župnijskem oratoriju pa je bil sre-čolov za misijone in za cerkvene potrebe. ZENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prireja v soboto 15. oktobra ob 20. uri v Romjanu gostovanje štandreške dramske skupine z veseloigro Carla Goldonija PREBRISANA VDOVA Novi župnik v goriški stolnici Prvo nedeljo v oktobru je prevzel upravo stolne župnije v Gorici novi župnik don Sergio Ambrosi. V cerkvi ga je predstavil in umestil g. nadškof. V pridigi je razložil, kako so v Cerkvi po koncilu in po novem konkordatu nastale nove razmere: stolni kapitlji niso več »župniki«, kot je bilo prej, temveč so tudi stolne župnije samostojne kot vse ostale. Poleg tega je stolna župnija narastla, saj je dobila večji del ukinjene župnije oo. kapucinov. Tudi prenovljeni župnijski oratorij zahteva mladih moči. Vse to je narekovalo zamenjavo v stolni župniji. Novega župnika so pozdravili tudi za-stoDniki župnijskega pastoralnega svčta in mladinskih organizacij. Čestitke Družino Marka Čaudka je razveselil prihod prvorojenčka. K srečnemu dogodku iskreno čestitajo pevci zbora »L. Bratuž«. ★ 25 let delovanja gradbenega podjetja Zdravka Klanjščka Dragi tata! S trudom in vztrajnostjo si stopil v 25. leto delovanja svojega pod]čtja. Iz srca ti čestitava Emanuela in Damijan Pastirček št. 1 Z novim šolskim letom začne obiskovati otroke tudi njihov prijatelj PastirčeK. Točen je kot šolsko leto. Tako je že na voljo otrokom prva letošnja številka. Za to leto si je list oskrbel nove barvne platnice. Izmed številnih risb (okoli 300), ki so jih za platnice poslali otroci z raznih naših šol, je posebna komisija izbrala risbo Petra Ražma, dijaka 1. razr. sred. šole »Ivan Cankar« v Trstu. V tej oblekci bo hodil letos med otroke. Vsebina je kot vedno bogata in Ust pestro ilustriran. Mnoge risbice pa čakajo, da jih pridni otroci dopolnijo z barvicami. Kot slikanica bo skozi vse leto izhajal »Nazareški osliček«, ki ga bodo otroci poleg primerne zgodbe lahko doma pobarvali po svojem okusu. Takšen način je gotovo dosti bolj domiseln kot običajni stripi, ki so že pobarvani; tu si otrok more ustvariti svoj »strip«. Opozoril bi še na pisemca otrok. Govorijo o svojem življenju med počitnicami: obiskali so tuje dežele kot npr. Francijo, Avstrijo, da ne govorimo o bližnji Sloveniji in Jugoslaviji. Videti je, da troci veliko potujejo s svojimi starši in tudi šolami. Toda samo eden pove, da so bili tudi na božji poti na Višarjah. Ali starši z otroki nič več ne hodijo na taka romanja? (r+r) Misijonar Ivan Štanta na novem področju Predstojniki so misijonarja Ivana Štanto prestavili na novo misijonsko področje. Kraj se imenuje Ivohibe. V pismu z dne 10. septembra pravi takole: Danes prvič pišem iz Ivohibe. Sem me je pripeljal p. Reviglio s svojim landro-verjem 26. avgusta. Za 110 km sva porabila pet ur in pol. Ta vas je tisoč m nad morsko višino ob vznožju gorovja Andringitro, katerega najvišji vrh Pik Bobi doseže 2650 m. Podnebje je bolj sveže kot v Iius,' in v Zazafotsy. Okolica je slikovita, zlasti sedaj, ko je vse v cvetju. Ivohibe je pod-prefektura z okoli 20.000 prebivalci in od teh je okoli 4.000 katoličanov in 2.300 lu-teranov. Ta vas pa ima malo več kot 3.SCO prebivalcev in od teh je 1.300 katoličanov, okoli tisoč protestantov, drugi so Še po gani. Poti so polne otrok. Ženske, ko prtde njih čas, ne zgubljajo priložnosti. Večina otrok ne pozna ali, kakor pravijo, nima očeta. Revščina je povsod. Zapornikov v ječi je okoli 50. Tudi tukaj bo treba začeti s konferenco sv. Vincencija. Cerkev v 7.a-zalotsy sem zapustil, ko so jo pokrivali. Nisem mogel več čakati. Vsi patri iz Ivohibe so že odšli pred 15. avgustom. Ta vas ima cerkev z dvema zvonikoma, dispanzer in vrtele, kjer delajo sestre Na-zarečanke. Kmalu bom dobil sobrata. P F.lli bo hodil na turneje v oddaljene vasi. S prvimi dežji bomo ločeni od Ihosy, ker bodo vode odnesle most čez reko Mena-rako. Novi naslov misijonarja Štante: P. Stan-ta Ekar - Ivohibe (par Ihosy) Madagascar Sud. Slovenska katoliška skupnost v Milanu Po poletnem premoru lepo vabimo slovanske rojake iz Milana in okolice, da se tretjo nedeljo v mesecu 16. oktobra ob lo. uri udeležijo običajnega mesečnega srečanja, ki vključuje sv. mašo v slovenskem jeziku in prijetno družabnost. Pri tem obveščamo, da ni več cerkev sv. Tomaža kraj našega shoda, marveč mestna župnija Sv. Rešnjega Telesa (Corpus Domini) v neposredni bližini trga in parka Sempione. Vhod v župnijske prostore je 7 ulice Canova št. 4. Hvaležni bomo bralcem Katoliškega glasa, ki imajo sorodnike oz. prijatelje v Milanu ali v njegovi bližini, če jih o tem obvestijo. Bralci pišejo »Ko bi ne bilo srbske vojske...« V »Primorskem dnevniku« 14. sept. letos je dr. Dragutin-Karel Deklich objavil pod gornjim naslovom članek, v katerem polemizira s prof. Merkujem glede obnašanja srbske vojske na Koroškem ob koncu prve svetovne vojne. Naj k temu dodam še jaz nekaj splošno znanih resnic. Srbska vojska se je po pričevanjih takrat na Koroškem v resnici zelo slabo obnašala do civilnega prebivalstva, posledice tega pa so bile za Slovence katastrofalne. S tem ne trdim, da so koroški Slovenci samo zaradi nje izgubili plebiscit, dejstvo pa je, da je vedenje srbske vojske takrat k temu zelo pripomoglo. Toliko o tem. Dr. Deklich nadalje trdi, da je jugoslovanska vojska (beri komunistična partizanska vojska) pregnala »kvizlinške« formacije iz Slovenije. S tem se nikakor ne morem strinjati. Če ne bi ruska armada posredovala v Jugoslaviji s tem, da je zasedla Beograd in končno prodrla tudi v severovzhodno Slovenijo, se te »kvizlinške« enote ne bi nikoli umaknile iz Jugoslavije in Slovenije, temveč bi nadaljevale boj za dokončno onemogočitev komunistov, da prevzamejo oblast. Nadalje govorite, da je srbska vojska z avtoriteto in zaupanjem, ki ju je uživala pri zaveznikih, uspela priklučiti Sloveniji njeno današnje Primorje ter druga ozemlja, ki so pred letom 1945 pripadala Italiji. Vsekakor je to ena običajnih krilatic oz. težkih neresnic, ki ste se jih znebili. Prosim, vzemite v roke »Mladino«, ki je ob 80-letnici »narodnega heroja« Ivana Mačka (slovenskega Tita) intervenirala ob njegovi obletnici. Ob tej priložnosti je Maček v nekem intervjuju izrekel sledeče: »Poleg tega pa moramo gledati stvari s tedanje perspektive. Mednarodni položaj glede Trsta in zahodne meje sploh je bil pred eksplozijo. Možnost spopada z dovčerajšnjimi zavezniki je bila zelo verjetna...« In če vam to ni dovolj, vzemite v roke še knjigo Jožeta Pirjevca »Tito, Stalin in zahod« in boste ugotovili, da ste napisali velike nesmiselnosti. Naj ob tem omenim še sestrelitev dveh ameriških letal nad Koprivnikom leta 1946. Koliko ljudi ste iz Tržaškega in Goriškega pred umikom iz teh krajev pobili brez vsake sodbe ali pa še napol žive zmetali v kraška brezna? Med njimi je bilo več kot tretjina Slovencev. Kaj pa demonstracije po Gorici in Trstu, ko ste politično naščuvali rajo, da je demonstrirala proti zaveznikom s parolo: »Nočemo čokolade, nočemo belega kruha, nočemo, da nam pozidate hiše; to bodo Rusi storili...«? Ali po vsem tem lahko še vztrajate, da ste uživali zaupanje pri zaveznikih? Sicer ste pa Srbi zadnji čas zazrti zgolj vase. te Dobriča čosič je v Dragi ’88 govoril samo o srbski tragediji skozi zgodovino. Podobno je vaše početje, ko srbski vojski pripisujete to, kar ji nikakor ne pripada. Takšno enostransko pisanje pri današnjem kritičnem bralcu doseže nasprotni učinek, kot pa je pisec želel in vse to posiljevanje s tragiko ter zaslugami zgolj enega (vašega, srbskega) naroda je za današnji čas prav nesodobno. Vinko Levstik Dve knjigi o zadružništvu V zadnjem času sta v našem prostoru izšli dve knjigi o zadružništvu. Prva je študija o proizvajalnih in storitvenih zadrugah v industriji v Furlantji-Julijski krajini z naslovom »Rapporto sul-le cooperative di produzione e lavoro indu-striali e di servizi all’industria del Friuli-Veriezia Giulia«. Raziskavo je naročila deželna uprava, izdelali pa so jo na račun deželne finančne zadružniške družbe Bruno Tellia, Marzio Strassoldo in Lorenzo Snaidero. V študiji so zbrani dragoceni podatki o stanju takšnih zadrug ter o zakonodaji, ki ureja njihovo delovanje. Druga knjiga pa je neke vrste pribočnik za zadruge (Prontuario per societži cooperative), ki ga je za deželno ravnateljstvo za obrništvo in zadružništvo sestavil Luciano Peloscr. Tudi v tem primeru je zbrana deželna in državna zakonodaja o zadružništvu. - tnab Razstava Borisa Zuljana V Občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita so konec