v/y&V. 173«
T Ljubljani, v četrtek, dne 4. avgusta 1910.
Leto XXXVIII.
7 ¿"a po rošti: s
c ir.n l«lo u pro| . K 28*— t <ii o;» » . » 13*— • • . ® 6 50
.1 i! i: c <!0 • , » 2*20 . :i>.;«I oiulatno • 29*— za UiiU.iO uiozeuiaiTO » 35'—
ss v npravništvn: as
Za celo le o naprej B 22*40 za pol leta > , > u 20 ea četrt > » , > 5*60 za en raiseo • . » 1*90 S noStl)anjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne it 10 v.
r	a	i
		i'
		k
		i>
L		
inseratl: \
Eaoatolpna petttvrata (72 aua) :
aa «škrat.....p« U v
u dvakrat . , , , > 13 > sa trikrat . . , . > M > sa wô ko trikrat . . » • »
T rakiamalk notioah
enontoipna ganaosdmta 30 TlaarJaT. Prt TečkratMa objavljeni« primeras pepoat.
Izhaja:;
Task «as, lsrsaoftl uW|i k ■rasslka. ob 5. ari
It-tf" Uredništvo )a v Kopitarjevi nllol iter. 8/m.
Ro''op si 8 no vrar.ao; netran:<rana risma se se — gore emijo. — Uredniškega lelefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravalttvo |« t So iltarfari allot št «v. IL m as 8prej«ma narocu.m», Insérât» tn reklamaolf«. = ===== Upravniikefa ta te tona štev. 188. ■ .
' Današnja številka obsega 6 strani.
Smešni preobrat na
Staiî
Cela Slovenija opazuje nekaj let vrlo gibanje štajerskih bojevnikov, ki so z ustanovitvijo S. Iv. Z. v kratkem času podrli vse stranke in uničili ves pogubonosni vpliv liberalcev, starih slogašev, štajercijancev in nemškutar-jev. Boj ni bil lahek; mlada stranka se je borila proti osebam, ki so odločevale v političnem in gospodarskem delovanju v kvar celega ljudstva, ker je bilo njihovo stremljenje le osebna dobička-željnost; te osebe je potisnila S. Iv. Z. takoj pri prvem nastopu ob zid. S. K. Z. je uspešno vodila boj proti štajer-cijancem, ki so zgubili le po pritisku te ljudske organizacije tla, lako da zgublja list »Štajerc« vedno bolj svojo moč. V župnijah, v katerih je bilo pred leti po 50 naročnikov, jih često štejemo sedaj po pet. Slogaši umirajo in le malo še diše hofrat, Ploj in njegov urednik »Sloge«. Toda tudi tega bode popihal jug. Stara garda, ki je določevala pred par leti še politično smer v Celju in Mariboru pri zelenih mizah v obeh Narodnih domih, je stopila ob stran in škilila z mladinovci celjskimi in šla deloma pod komanuo generala dr. Ku-kovca.
Najhujši boj se je vršil s Celjani, z Narodno stranko. Te stranke človek ne more več smatrati resne. Če zgubi stranka, kakor pri zadnjih državno-zborskih volitvah, svojo firmo, potem ne obstaja več. Takega mnenja so pa že tudi vsi treznejši politiki izven S. K. Z. Stranka je poražena na celi črti in nima nobenega vpliva. To stališče zavzemajo vodje brez čet sami in na-glašajo vedno v svojih umazanih listih, da nimajo nobene odgovornosti v političnem delovanju, zato se tudi ne brigajo za splošne narodne, in politične razmere, temveč le še hujskajo in po mladinsko obrekujejo. To je zares ja-ko rodoljubno delo, katero so začeli nezreli, toda jako domišljavi mladi politiki celjski. Dozdeva se nam in sklepati moramo po pisavi teh listov, da bije zanje zadnja ura. Primerjajo kaj radi na Štajerskem početje teh ljudi v Celju s postopanjem človeka, ki je v zadnjem štadiju duševne impotence, ki blodi v deliriju. Ravno radi tega jih
pustijo vplivni možje S. K. Z. v miru, da polagoma sami sebe ugonobijo.
Odkar se je zasnovala Vseslovenska Ljudska Slranka, dobiva politična organizacija na Štajerskem tem več opore in vedno več moči. Tesno združena v stranki z drugimi slovenskimi kronovinami zadobila je višje cilje in uravnava svoje delovanje po smerih iz-venštajerskih političnih krogov. Mnogo pridobljenega vpliva štajerske delegacije, naj si bode v državnem, naj si bode v deželnem zboru, moramo ] ripi-sovati, tudi dejstvu, da nastopamo v vseh večjih narodnih gospodarskih in političnih vprašanjih skupno z drugimi kronovinami, da smo podrli med seboj tisti pogubonosni krajevni separatizem, katerega so tako gojili poprej liberalni prvaki le zgolj iz samoljubja v lastne osebe. Organizacije, ki so se izvršile v političnem oziru v okrilju Vseslovenske Ljudske Stranke, ki so združile na gospodarskem polju pod zaščito Zadružne Zveze v Ljubljani vse gospodarske moči katoliško mislečega ljudstva raznih slovenskih dežel, iti so zbrale v narodnem b^iu nasproti najhujšim nasprotnikom žilavo delovanje prav čutečih src za obmejne Slovence v »Slovenski Straži«, so ojačile čete štajerskih mladih bojevnikov in jim pripravljale pot od politične zmage do zmage. Ti pojavi v organizacijah, katere imajo polno požrtvovalnih marljivih delavcev, so glavni uspeh političnega napredka S. Iv. Z. Pripravljala pa je vsem tem dogodkom najbolj pot nepolitična organizacija S. K. S. Z. Izobraževalna društva, s katerimi je začel dr. Korošec v malem obsegu, so dobila velikansko moč in so odločilni faktor v vsem gibanju.
Le eno delo še nas čaka. Gospodarsko organizacijo moramo dobiti v svoje roke; da ne bode ljudstvo trpelo pod starimi grehi liberalne dobe in sloga-ške dobičkaželjnosti, da ljudstva ne spravi celjska neizkušena mladina zopet v nove nesreče, se moramo potruditi, da jim izvijemo tudi v gospodarskem delovanju popolnoma vajeti iz rok. Če izbojujemo še ta boj tako srečno, kakor .smo to dosegli v političnem boju, potem bode le še rodilo delovanje mlade stranke prave sadove. Toda tudi gospodarsko upamo izpodriniti te lažigospodarje v Celju v kratkem času. Uničili se bodo sami; na vseh oglih že poka; prišel bode hud polom. Saj se ni čuditi; ali naj kaj stalnega ustvarijo kaki Štiblarji, Kukovci, Prekorše-ki ali celo Kodermani itd. Kako naj
imajo ljudje zaupanje v take kapacitete? »Narodni Dnevnik«, »Nar. List« nimata nobenega pomena več; izdajajo ju le še, da dobivata zaslužek Lesničar in Spindler. Vsakoletni primanjklaj jih bode zasebno uničil in stranko oslabil. Zadružna zveza bode začela ječati in že ječi vsled premočnih in vplivnih zadrug, kakor so razne zveze učiteljske, ki obstojajo le radi tega, da zbirajo skupno denar za naročnino celjskih listov. Take zadruge ne morejo vzdržavati cele Zveze v Celju. Narodna stranka oziroma njeni voditelji dobro vedo, cla jim preti pogin; iščejo si zavetja še v starih močnih denarnih zavodih. Kakor so hoteli napraviti za stranko »kšeft« z Zadružno zvezo in računali, da jim bode kaj vrgla v strankine namene, tako prežijo sedaj na močno posojilnico celjsko, upajoč, da jim bode ta posojilnica vrgla še nekaj dobička. Stari dr. Sernec se še teh go-spodičev brani in jih tira uspešno od tega korita. Toda jako se motijo mladi koncipijenti in odvetniki celjski, če mislijo, da jih bode posojilnica rešila gmotnega pogina. Zadružno zvezo so že spravili na pot proti propadu, lako da je ne bodo mogli izsesavati. Če pride zares še posojilnica v njihove roke, nr bodovživali nad dve leti zaželjenega sadu. Ljudstvo bode obrnilo posojilnici hrbet, ker tem gospodičem ničesar ne zaupa. Stari zavod bi moral začeti hirati in propasti, kar bi bilo gotovo, če smo objektivni, v splošno gospodarsko škodo na Spodnjem Štajerskem.
Ta preobrat se vrši torej na Štajerskem. Mi le želimo, da bi se hitro dovršil in da bi pri tem ne trpelo ljudstvo v splošnem, da bi razni polomi ne imeli kakih posledic, da bi ne trpel narodni kapital, kakor se je to že zgodilo n. pr. pri pivovarnah in drugih podjetjih, ki so stare rane liberalnega in neizkušenega gospodarstva.
Kako se zvijalo.
Piše se nam in objavljamo:
Nekdaj sem se mudil na jugu v kraški pokrajini. Mrgolelo je v njej modrasov. Zvijal se je modras, ko sem mu stopil na glavo. Ničesar mi ni mogel storiti, ker sem imel okovane planinske črevlje. Stri sem mu glavo. In ko je ležal mrtev pred menoj s strtim žrelom, se mi je zdelo, da sem storil dobro delo. Bil sem jako zadovoljen.
Prizor z modrasom v tistih čereh se mi je oživel, ko čitam te dni »Slo-
venca« in preljube njegove slovenske svobodomiselne tovax*iše. Prav je bilo, da je povedal »Slovenec« slovenskemu svoboclomiselstvu, kar zasluži po polni pravici in omenjal stvar, ki smo jo vsi, ki še nismo pozabili, da če bi ne bilo Avstrije, bi se morala nalašč ustanoviti, zelo obsojali. Jasno in odločno je obsodil »Slovenec« tisto propagando, ki meri na to, da se Slovenci prepari-rajo za protiavstrijsko, takozvano ve-likosrbsko propagando. Ta stvar je še» le v povojih, je še zelo otročja, ampak dela se zanjo. Nisem poučen o tajin-stvenostih te propagande. Toda to znam in vem, da izvestno slovensko svobodomiselno časopisje že precej časa sem omalovažuje Avstrijo, slavi Srbijo in celo še laško iredento. Vsaka neumnost, ki se dogaja v Srbiji, se pro-slavlja. Dosledno se piše v tem smislu, da se pristudi Avstrija Slovencem in se jim priljubi Srbija.
Ne čudim se velesrbskemu pojavu v slovenskem svobodomiselnem časopisju. Ker škili framasonski Lah v Italijo, ker gleda framasonski Nemec v nemški rajh, kaj čuda, da morajo slovenski framasonski vajenci škiliti v Srbijo, da ne zaostanejo za drugorod-nimi framasoni.
Ircdenta je moderna med svobodomiselnimi Lahi, moderna je pri svobodomiselnih Nemcih, zakaj bi moral zaostajati slovenski svobodomiselni neointeligent? Slovenski svobodomiselni tisk je zato zadnje čase bolj ali manj prikrito postal srbskoiredon-tovsk.
Naši najmlajši nadebudneži se prelevljajo v velesrbske iredentiste. Kdor sledi razvoju slovenskega svobo-domiselstva, pomiluje te ljudi, ki zdaj ljubkujejo s Srbijo. To so bili nekdanji mladini le še pametnejši. Pred leti je bilo, ko so se polnili predali slovenskega svobodomiselstva s članki, ki so slavili Rusijo. Slovensko svobodomisel-stvo res nazaduje v idejah, ker je od ruske nazadovalo do velesrbske ire-dente. Otročad mora imeti igračk. Enkrat je bila to ruska matjuška, danes je srbsko carstvo. Razvoj kaže, da propada slovensko svobodomiselstvo glede na velikopolitične smeri. Ko je pred toliko in toliko leti dr. Mahnlč odločno lopnil po voditeljih ruske iredente na Slovenskem, so tulili kakor zbesneli tisti, ki so bili prizadeti. Tudi danes tulijo in besne tisti, ki znajo, da ne delajo prav, ker ljubkujejo s tisto Srbijo, kjer so prelili kri kraljevsko. In gotovi naivni ljudje delajo na to, da bi na slo-
LISTEK.
Dekli z biseri.
Angleško spisal H. Rider Ilaggard. — Prevel J. M.
(Dalle.)
X. POGLAVJE.
Benoni.
Nekaj mesecev pozneje je Kaleh oblečen v kožuhovino in škarlatast plašč, dobro oborožen v spremstvu sužnjev na krasnem konju stopil iz ozidja jeruzalemskega mesta. Onstran Dama-ških vrat se ustavi in se ozre nazaj na prekrasno mesto.
»Večna škoda, da takemu mestu gospoduje rimski tujec!« vzklikne Kaleh »Pregnati je treba Rimljane in tedaj bi se lepo vladalo v tem mestu.«
Kaleb je imel visoke misli, kakor se razvidi iz teh njegovih besedi. Bil je bogat in ugleden, a s tem ne še zadovoljen. Kaj mu hoče samo denar? Časti, slave, vlade si je želelo njegovo strastno srce.
Kaleb je bil na potu v Tir na svoja Posestva. Imel je pa še drug namen, 'am v Tiru je stanoval stari Jud Be-oni, ki je bil Mirijamin stari oče, ka-or je bil pred leti zvedel. In s tem Be-ionijem je želel govoriti.
V prostorni lepi vrtni lopi ene izmed najkrasnejših palač v Tiru sedel je neko popoldne star mož. Bil je zavit v dragocen kožuhast plašč. Oči so se mu svetile kakor ogenj, nos je imel zakrivljen, lasje so bili sivi in nežno-bela, brada mu je dičila resen obraz.
Benoni, lastnik te palače, je po končanem opravilu onega dne — pregledal je blago, ki ga je ladja pripeljala iz Egipta — povžil svoje kosilo in sedaj počiva v vrtni lopi. Naslonil se je na naslonjaču in kmalu zaspal; videti pa je bilo, da ima nemirne sanje; vsaj zdelo se je tako, ker se je obračal z ene strani na drugo, mrmral in mahal z rokama. Naenkrat plane pokonci in za-kriči:
»Rahela, Rahela! Zakaj mi ne daš miru v spanju? Oh, otrok moj, ali nisem že dovolj trpel? Ali mi moraš vedno očitati moj greh? Ali ne smem niti na solncu tukaj mirno zatisniti svojih oči? Kaj mi hočeš, ker tako pogosto prihajaš? Ne, to nisi ti, moj greh je, ki se skriva pod tvojo postavo!« in Benoni si je z rokama zakril obraz, se premetaval po naslonjaču in glasno stokal.
Naenkrat skoči pokonci. »To ni bil greh,« je rekel, »to je bila dolžnost! Daroval sem jo razsrjenemu veličanstvu Jehove, kakor je hotel naš oče Abraham žrtvovati Izaka, toda pro-klctstvo onega krivcea preroka jc nad
menoj. Dcmas, ta pes, se jc splazil v mojo hišo in jaz sem mu dal hčer za ženo, ker ga jc ljubila. Tako me jc on poplačal, izdajalec in jaz — jaz sem plačal njega. Da! Toda meč je zadel dva vratova. On bi bil moral trpeti, in sicer on edini. O, Rahela, moja zgubljena hči Rahela, odpusti mi, ti, ki počivaš na dnu morja, odpusti mi! Jaz ne morem prenašati teh tvojih oči! Star sem, Rahela, star in slaboten.«
Nato vstopi arabski vratar, sijajno opravljen in oborožen z velikim mečem, in ko vidi, da njegov gospodar ne spi, se globoko prikloni.
»Kaj pa je?« vpraša Benoni.
»Gospod, mlad človek z imenom Kaleh želi govoriti z vami.«
»Kaleb? Tega imena ne poznam.« odvrne Benoni. »Stoj, morebiti je to Hilijclov sin, ki mu jc rimski namestnik,« — pri tej besedi se je obrnil in pljunil na tla — »pomagal do očetovega premoženja. Čul sem, da pride ter prevzame veliko hišo na obrežju. Pripelji ga notri.«
»Sluga sem,« jc rekel Benoni resno in uljudno, ko je vstopil Kaleb, lep, mlad in fino oblečen. »Kaj želiš?«
»Jaz sem sin Hilijela, ki je pred več leti tako nesrečno umrl v Jeruzalemu. Gotovo si slišal kaj o tem?«
»Da,« reče Benoni in pozorno motri svojega obiskovalca. »Dobro sem noznal Iiilijela — razumen človek jc
bil, ki se jc pa dal vseeno vjeti v nastavljeno past. Ti si torej njegov sin. V obraz si mu prav podoben, skoro bi dejal, da stoji sam Ililijel pred menoj.«
»Ponosen sem na tvoje besede,« odgovori Kaleb, dasi mu je bilo znano, da med Benonijem in njegovim očetom ni bilo pravega prijateljstva. —< »Znano ti je,« je pristavil, »da so se nekateri naši ljudje polastili moje ded-ščinc, ki sem jo sedaj dobil nazaj — vsaj nekaj!«
»Po namestniku Floru, kaj ne, ki jc radi tega zaprl več Judov v ječo — med njimi tudi nekaj nedolžnih.«
»Prav glede Flora prihajam k tebi. Rimljan si je pridržal boljšo polovico mojega premoženja,« in Kaleb je vz-dihnil in srdito pogledal.
»Srečen si, da si ni vsega pridržal.«
»Jaz sem vzrastel v puščavi, daleč od mest in ljudi,« je rekel Kaleb. »Ali ni nobene postave, da bi se mogel upreti taki krivici?«
»Nobene,« reče Benoni. »Rimski državljani imajo pravico, Judje pa samo dolžnost. Pameten bodi in zadovolji se s polovico, ki jo imaš. Sicer ti pa jaz ne morem nič svetovati, zato mi manjka ugleda, jaz sem le star, navaden trgovec brez veljave.«
Kaleb je bil potrt. »Zdi se, da so za Judo časi hudi,« je rekel. »No, zadovoljiti se moram in skušal bom stvar pozabiti.«
vanskem ¿TstrijsEfem jugu zavladali te sorte politiki.
O tem žalostnem pojavu se je dolgo molčalo. A predolgo ne, ker to, kar se je zdaj povedalo, je prišlo ob pravem času. Ljubljana dobro ve, kako se je stvar razvila. Znana so imena, znani ljudje, ki delajo velesrbsko propagando med Slovenci. »Slovenec« jih ni navedel, jih tudi najbrže ne bo. List ima dolžnost, da se bori proti zmotni ideji, da nastopa proti nevarnemu gibanju, Ni pa dolžan, da navaja imena, da navaja osebe. Prav nič niso potrebni ire-dentski »mučeniki«, in to tem manj, ker imajo pravzaprav le široka usta, dejanskega poguma pa prav nobenega. Gb tistih septemberskih oslarijah so se lepo poskrili pravi srbski agenti provo-katerji za kulise, pred sodiščem so pa stali ubogi zapeljani reveži. V krvi so umirali ljudje, ki so bili nahujskanl od njih. Delalo se je prikrito, ampak ne toliko, da bi svet ne znal, kdo je takrat imel vrvice v rokah. »Narodni Dnevnik« ni popolnoma poučen, zato zavzema glede na obžalovanja vredne sep-temberske dni stališče, ki danes več nc drži.
Mladi vsesrbski iredenti se imamo Slovenci zahvaliti, da nas osrečuje z moralo srbskih kraljevskih morilcev. Ne pomaga nič. »Slovenec« je dolžan, da obrača pozornost na svinjarije, ki jih objavljajo oboževalci srbske mafije. Ali res mislite, da bomo mi mirno prenašali zastrupljevanje sloven. ljudske morale s pujskarijami, ki se jih sramujejo že danes najumazanejši judovski časnikarski feljtonisti. Te baže ljudem treba dopovedati, da, kakor je pri nas doživela popolen poraz nekdanja slovenska svobodomiselna ruska iredenta, tako doživi popolen poraz tudi sedanja svobodomiselna srbska iredenta. Neumnost ostane omejena na tiste, ki se s vsemi štirimi branijo očitka velesrb-5ke iredente, dasi delajo za njo že mesece in mesece.
Vsesrbska modraška zalega med nami se mora streti. Prvi njen strupeni zob je že izdrt. Modras skriva svoje strupene zobe, zvija se, sika in lako dokazuje, da je modras. V svojem strahu si še sam izdere ostali strup. »Naravnost v srce!« tako je treba iti proti tej kliki.
Političen položaj na Hrvaškem
fce ni pojasnjen. Vse pa kaže na to, da lioče ban Tomašič razbiti koalicijo, kateri je ob otvoritvi sabora slovesno pri-iegel zvestobo do groba ter izrečno poudarjal, da on kot hrvaški ban s koalicijo stoji in pade. Reči je treba, da se ¡e koalicija tudi izkazala kot izredno udano in zvesto deklp, ki je svojemu [antu brala vsako željo že kar z oči . . . Svet se je precej muzal in celo ogorčal had to zvesto pol. ljubeznijo, a ban in koalicija sta se le tem tesneje objemala . . . Človek jc mislil, tej ljubezni
»Bodi zadovoljen in skušaj, da se okrepiš zoper svoje sovražnike,« odgovori Benoni. »Ti si bil ubog, sedaj si pa bogat; zahvali Boga za to.«
»Noč in dan Ga zahvaljujem,« odvrne Kaleb.
<»Ali misliš stanovati v Hezronovi —! sedaj tvoji hiši?« vpraša Benoni.
»Da, za nekaj časa, dokler ne najdem najemnika. Nisem vajen mest; vse mi je pretesno in prešumno.-.<
»Kje si bil vzgojen?«
»Med Esenci pri Jerihi. Vendar jaz nisem Esenec — ta vera mi ni ugajala; držim se vere svojih očetov.«
»Mnogo je ljudi, ki so slabši od Esencev,« odvrne Benoni. »Brat moje ranjke žene je tudi Esenec, dobrosrčen bedak, ki mu je ime Itijel; gotovo si ga poznal.«
»O da, dobro ga poznam. On je eden izmed upraviteljev in varuh svoje pravnukinje Mirijam.»
Pri teh besedah se starec strese, prebledi in sapa mu zastane.
»Oprosti mi, tako je bilo ime moji ranjki ženi — vedno me prevzame, kadar čujem to ime. Kako pa more biti to Itijelova pravnukinja, saj on ni imel drugih sorodnikov kakor edino sestro.«
»To mi ni znano,« odgovori Kaleb malomarno. »Pravijo, da je to deklico pred kakimi devetnajstimi ali dvajsetimi leti prinesla tja neka libijska ženska Nehušta, ki je rekla, da se je otrokova mati, Itijelova vnukinja, ponesrečila na morju in umrla na porodu tega otroka, naročila pa je, naj prinese dete stricu, da ga vzgoji. Esenci so to dovolili in so ji njega določili za varha. Tako deklica še sedaj tam živi.«
»Mirijam je torej Esenka?« vpraša Benoni s tresočim glasom.
»Ne, ona je krščanske vere, ker je njena mati želela, da se vzgoji v tej veri.«
nč lio hiti Vrag napravil konca — ko se naenkrat raznese glas: Med Toma-šičem in koalicijo je nastopila kriza, Tomašič se hoče ločiti. Spočetka se je reklo, da se je Tomašič ustavil maščevalni krvoželjnosti svojega dekleta, ki je zahtevala glavo Aranickega. No, to je bilo na prvi pogled malo čudno in koalicija je po vsej pravici povdarjala, da zakaj pa je Tomašič ob sklepu pakta lastnoročno podpisal to njeno zahtevo, sedaj pa se naenkrat dela tako vzvišenega nad vsako senco maščevalne politike. Reklo se je na. to, da so tu »višje želje« vmes, no, in koalicija je res opustila svojo zahtevo po Aranickijevi glavi. Toda glej, ban vseeno ne mara nič več nič slišati o koaliciji in se z njo noče nič več spuščati v nikak pogovor. To se koaliciji sporoča javno pred vsem svetom v ogrskih in hrvaških vladnih listih, ban pa kliče k sebi one člane koalicije, o katerih je zvedel, d aso ubirali milejše strune ob sestavi odgovora na njegovo pismo in jih vabi za sabo — proč od koalicije. Ti možje so pred vsem: Poslanec Muačevič, dr. Pintero-vič, dr. Popovič, dr. A. Bauer, dr. Mag-dič, dr. Lorkovič. Vsi so se pozivu odzvali. Poroča se sicer, da došli povabljenci niso izpolnili nad bana Tomaši-ča da jih spravi iz koalicije in z njimi ustanovi novo večino, marveč so izjavili, da so sicer za redigiranje odgovora v banovem smislu, a vendar tako, da se stavijo manj gotove državno-pravne zahteve, da pa oni slejkoprej ostajajo v koaliciji. Vendar pa — kdo ve, ako ban pri posameznih osebah in skupinah le ne doseže zaželjenega uspeha, nakar bi razpisal nove volitve in šel s temi možmi — večinoma iz hrvaške stranke prava — v volivni boj proti koaliciji. S to možnostjo se na Hrvaškem splošno računa in listi vseh barv že opozarjajo svoje ljudi, da so beleči. Kako bi te volitve izpadle danes, je težko reči, zlasti ker še ni čisto jasno, pod kakšnimi okoliščinami bo spor z banom prišel do vrhunca in v kakšnem znamenju bodo razpisane nove volitve. Mnogo pa je takih, ki pravijo, da ima koalicija šc vedno močno stališče v ljudstvu, ki ga bo nova vo-livna reforma le še utrdila. Ivhuenova volivna sredstva pa da na Hrvaškem niso več mogoča.
Na vsak način je danes čisto jasno, da se gre banu za razbitje koalicije. Frankovo glasilo »Hrvatsko Pravo« prinaša celo odkritje, zakaj da jc Tomašič ta nalog dobil. Vzrok da je v ve-lesrbski propagandi, ki se še vedno širi in katere izbruh je bil tudi Žerajičev napad na generala Varešanina, dalje pa tudi v veleizda jniškem pisanju srbskih glasil »Srbobrana« in »Srbske Rieči«. Temu početju da hočejo mero-dajni krogi napraviti konec, vsled tega pa mora biti odpravljena prva ovira postavnemu postopanju: srbski vpliv na vlado, t. j. Srbe in srbofilne struje je treba iztisniti iz vladne večine. Beležimo!
XXX
Današnji hrvaški listi prinašajo o položaju poročila, ki pričajo, da je koalicija — bila. Danes ima konferenco hrvaška stranka prava, da se dožene mnenje njenih poslancev, ako so za izstop iz koalicije in za zvezo z banom. Poznavalci razmer pravijo, da sta najmanj dve tretjini za to. Pa tudi če stranka prava ne izstopi, je koalicija na tem, da razpade, ker se v njej že snuje nova politična tvorba: Slavonska stranka, ki ji bo najbrže načeloval grof Teodor Pejačevich; slednji je predsedniku Tuškanu že brzojavno sporočil svoj izstop iz koalicije. V novo Slavonsko stranko vstopijo tudi srbski poslanci Muačevič in dr. Dušan in Šandor Popovič, ne računa pa se s poslanci dr. Lorkovičem, dr. Poljakom in dr. Hinkovičem, dasi tudi zastopajo slavonske okraje. Ta stranka se na vsak način izloči iz koalicije. Tako bi se bilo torej dr. Tomašiču posrečilo, kar se ni Rakoclczayu in Rauchu, da je razbil koalicijo.
Tudi opozicija se je ali se vsaj na novo grupira: frankovci gredo skupaj s skupino »Hrvatstva«, obema pa se imajo pridružiti milinovci, t. j. pravaška skupina dr. Mile Starčeviča. »Hrvatstvo« vsaj pozivlje somišljenike, da ob volitvah složno postopajo s frankovci in milinovci.
Prva znamenja novih volitev se že kažejo. Oblasti so dobile nalog, da nemudoma. sestavijo nove volivne imenike, kar se izvrši do 1. septembra t. 1. in bodo prve volitve na podlagi volivne reforme najbrže razpisane za sredo septembra.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Zboljšanje državne pokojnine za penzijoniste po starem stilu.
Z najnovejšim zakonom od 14. julija 1910, drž. zak. 1. št. 132 in 133, za katerega so že izdelane naredbe, kako se naj izvede, se bodo znatno /boljšale pokojnine državnim uslužbencem ali njihovim vdovam, ki so uživali pokojnine še po določilih starega zakona.
Subjektivni obseg te postavne akcije, ki obsega državne uradnike, državne učitelje, sluge, se bo razširil še z novo odredbo, po kateri se bodo zvišale pokojnine tudi penzijonistdm starega stila, ki so služili pri finančni straži ali njihovim vdovam, kakor tudi z analogno odredbo v prid državnim železniškim uslužbencem in njihovim vdovam
Kar se tiče državnih uslužbencev, določa novi zakon, da dobe penzijonisti odslej, vštevši tekoče leto, ki so bili vpokojeni pred regulacijo plač leta 1898., oziroma leta 1899., enako pokojnino kakor penzijonisti, vpokojeni po regulaciji in katerim se je pokojnina odmerila na podlagi pokojninskega zakona od 14. maja 1896. To zboljšanje pokojnin je tembolj izdatno za one stare penzijoniste, ki so bili vpokojeni še za časa leta 1896. obstoječega penzij-skega sistema., takozvanega kvinkve-nalnega sistema, ker ne bodo imeli koristi samo od pokojnin, povišanih na podlagi večjih plač, ampak tudi od novega penzijskega zakona. Prednosti novega zakona nudijo koristi starim penzijonistom do vštetega 6. činovnega razreda in sicer tudi tedaj, ako so imeli naslov in značaj kakega višjega činovnega razreda.
Zakon ima tudi določila za orožni-ško moštvo, takozvane »patentalinvali-de«, katerim se bo zvišala sedanja najmanjša patentalna plača — 10 do 70 vinarjev na dan, poleg 50 odstotne doklade iz vojaškega, fonda — na najmanj 400 K letno.
Z zakonom za stare penzijoniste je vlada pooblaščena, da dovoli državnim uslužbencem, ki so bili sicer vpokojeni po zgoraj omenjeni regulaciji plač, vendar pa še pred vštetvijo aktivitet-nih doklad v pokojnino, izredne do-klade, ki pa ne smejo prekoračiti skupne vsote 875.000 kron.
Te izredne doklade s« bodo raz* delile po sledečem načinu:
Državnim uslužbencem z normalno pokojnino do 1000 K v visokosti 12%; državnim uslužbencem z normalno pokojnino ocl 1000 K do 2000 K v visokosti 8.% in državnim uslužbencem z normalno pokojnino od 2000 K do 3000 K v visokosti 5% normalne pokojnine.
Po sedaj veljavnem penzijskem sistemu določene fiksne pokojnine veljajo tudi v polni meri za vdove penzi-jonistov starega stila.
V kolikor niso določene za vdove posameznih kategorij državnih uslužbencev pokojnine v fiksnih zneskih, temveč so odvisne od višine aktivitetne plače moža, kakor n. pr. pri vdovah slug, bo odmerjena nova pokojnina na podlagi plače, ki bi jo dosegel mož, ako bi bil vpokojen po zgoraj omenjeni regulaciji plač.
Sedanji zakon vpošteva. tudi na-daljni dve kategoriji vdov, ki pri dosedanjih postavnih zboljšanjih starih pokojnin niso ničesar dobile. To so vdove vpokojencev starega stila, in sicer vdove slug, ki so bili upravičeni samo do provizij. Sedaj se jim bodo zvišale provizije, in sicer na najmanj 400 K na leto ter bodo na isti stopnji kot vdove slug, katerim so se v smislu prej veljavnih predpisov od slučaja do slučaja pokojnine določevale z najvišjega mesta in katerim so se tudi sedaj odmerile pokojnine popolnoma po novem načinu.
Doslej dovoljena zvišanja pokojnin (provizij), kakor tudi milostne doklade se bodo vračunale v nova zboljšanja.
Novi zakon torej prinaša precej znatno zboljšanje pokojnin starim penzijonistom.
DEŽELNI ZBORI IN DRŽAVNI ZBOR.
»Hrvatska Korespondenca« poroča i7. poljskih poslanskih krogov, da bodo sklicani deželni zbori 20. septembra k dvatedenskemu zasedanju. Istrski deželni zbor bo sklican, ako bodo uspela pogajanja med Hrvati in Italijani v vseh narodnostnih in gospodarskih vprašanjih. Češki deželni zbor bo sklican samo v tem slučaju, ako bo vsled akcije veleposestnikov zagotovljeno, da bo rešil deželni zbor vsaj najpotrebnejše predloge. — 4. oktobra bodo bržkone sklicane delegacije na Dunaj, med 14. in 18. oktobrom pa bo sklican državni zbor, a bo zboroval samo do 3. novembra, nakar bodo deželni zbori neprenehoma zborovali do 20. novembra. Od 20. novembra do 21. decembra
bodo končana posvetovanja delegacij. Istočasno se bo posvetoval proračunski odsek o proračunu za leto 1911. Ako se bo parlament izkazal v začetku kot ne-delaven, ga bo vlada bržkone razpustila ter razpisala nove volitve spomladi.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Po sklepu trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo bi bilo pričakovati, da se začeta politična pogajanja glede na sklep trgovinske pogodbe s črnogorsko kneževino pospešijo. Iz Ivotora pa se poroča »Hrv. Kor.« sledeče: Koto i', 2. avgusta. Vaš dopisnik je govoril danes z nekim višjim črnogorskim uradnikom, ki je na potovanju, o položaju trgovinskih pogajanj. Rekel je, da pogajanje ne napreduje. Na vprašanje, kaj ovira pogajanja, je odgovoril črnogorski uradnik po ovinkih, ter je dejal, da ni nobenega upa-, nja da bi se pogodba sklenila do 31. decembra t. 1. — Z Dunaja se pa poroča od dobro poučene strani: Ne more se tajiti, da bi pogajanja s Črno goro ne zašla v položaj, v katerem ne napre-dujejo, Avstro-Ogrska je imela odkritosrčne želje, da bi se med njo in kneževino Črnogoro kolikor mogoče hitro končalo trgovinsko-politično razmerje, ki obstoji že od proklamacije aneksije Bosne in Hercegovine. Z ozirom na to se je od avstrijske strani skušalo Črnogorcem v vsem ustreči, vendar je črnogorska vlada stavila monarhiji take zahteve, ko so se pričela pogajanja, da se jim nikakor ne more ugoditi, ne da bi se škodovalo lastnim državljanom. Kdaj in kako se bo sklenila trgovinska pogodba s Črnogoro, se sedaj v teh razmerah ne more popolnoma ničesar gotovega reči; Avstro-Ogrska je dospel» s svojimi koncesijami Črni-gori do točke »plus non possumus« in seclaj je stvar knezove vlade, da zmanjša svoje zahteve ter jih naj združi v obliki, ki bo sprejemljiva za Avstro-Ogrsko.
BOJI FRANCOZOV V VADAJU.
Vadaj je država v vzhodnem Sudaj nu, ki je bila včasih samostojna in pripada najbolj organiziranim državam notranje Afrike. Od leta 1903 pripada francoski Kongo državi. Prebivalci so Tibuanci in zamorci. Glavno mesto se imenuje Abeše. Prebivalci so večinoma mohamedanci. a tudi pogani. Vadaj^ ski sultan nič kaj rad ne trpi francoskega varuštva in se je zato uprl. Kakor poroča Ikdam, se je bil med Francozi in Vadajci prvi boj pri Darfurju, v katerem so bili poraženi Vadajci, ki so izgubili 1000 mož. Sultan je dobil na to ojačenje in je nenadoma napadel Francoze, in jih prisilil, da so se umaknili, ko so zgubili 300 mož. Sultan se pripravlja, da prežene Francoze iz postojank med Džanetom in tuniško mejo.
RUSKI DREADNOUGHTI.
Car je dovolil mornariškemu in vojnemu ministrstvu kredit 15,000.000 rubljev za zgradbo clreadnoughtov.
SESTANEK CARJA Z VILJEMOM.
»Berliner Tagblatt« poroča, da se sestaneta ob carjevem darmstadskem popotovanju car in nemški cesar Vi« ljem. Car in carica ostaneta v Darm< stadtu 2 meseca.
KRVAVE VOLITVE V ITALIJI.
Ob občinskih volitvah v Andriji so poizkušali nevolivci prodreti vojaški kordon, da bi se polastili volivnih urn. Ker vojaki ljudstva niso pustili naprej; je pričela množica streljati iz revolverjev in sicer je ustrelila približno dve-stokrat. Vojaki so nato oddali salvo. Ranjenih in usmrčenih je bilo veliko oseb.
POLITIČNI UMORI V PERZIJI.
V Teheranu je bil umorjen nacionalist Alim Saamid Kom, nečak poslanca Takina Gada in še neki nacionalist. Umor je najbrže naročil Sajd Abdula. Boje se, da nastanejo nemiri Morilci so pobegnili. Vojaštvo je kon-signirano in so razdelili med vojake ostro nabite patronc.
VESTI O ODSTOPU PRESTOLO-NASLEDNIKA DANILA.
Belgrajski listi so zopet začeli slepomišiti z odstopom črnogorskega prestolonaslednika Danila o priliki knezove 50-letnicc na korist princa Mirka. Merodajni cetinjski krogi proglašajo to vest za popolno izmišljotino, ki jo srbsko časopisje razširja z lepirr, namenom, da pred Evropo poniža Njeguš-Petrovičcvo dinastijo.
jRli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
Španska m Vatikan.
Boj se nadaljuje. Hujskanje postaja vedno večje ter je nesramnejše kakor kdaj prej. Liberalno časopisje laja na Vatikan kakor pes na verigi. Znamenita boromejska enciklika jih je zbodla in sedaj žare veselja vsled spora med Špansko in Vatikanom.
Splošno še ni znano, da je svoje-časno ministrski predsednik Moret objavil nekoliko dni pred svojo demisijo spomenico o stanju pogajanj med sveto stolico in špansko vlado. V tej spomenici se je pisalo, da se ne moro doseči nobenega sporazumljenja. Katoliški listi pa so takoj poudarjali, da se zato ne more doseči sporazumljenja, ker je Moret skušal delati za hrbtom Vatikana in mesto da bi se pošteno pogajal zaradi spornih vprašanj, je hotel brez Vatikana izvesti reformo. Moret je padel in njegov dedič, Canalejas se je začel takoj pogajati z Vatikanom. Njegova glavna zahteva je bil: vvizija konkordata.
Španski poslanik v Vatikanu, Oje-da, je dobil nalogo, da se pogaja tozadevno z državnim tajnikom kardinalom Merry del Val. Sveta stolica je takoj privolila v to. Da bi se prišlo končno do pozitivnega dela, je hotel Vatikan iz lastnega nagiba dovoliti obširne koncesije v sledečih točkah:
1.	Vse kongregacije, ki nimajo več kot 12 članov, se odpravijo.
2.	Ako se hočejo naseliti na Španskem nove kongregacije ali novi verski zavodi, si morajo za to izposlovati posebno dovoljenje od vlade.
3.	Vsi tujci, ki hočejo ustanoviti na Španskem nove redove, morajo postati Španski državljani.
4.	Vsi verski redovi in kongregacije se morajo zglasiti pri davčnih obla-Bteh ter se zavezati, da bodo, kakor ostali španski državljani plačevali davke.
Apostolski nuncij v Madridu, msg. Anton Vico, je izročil španski vladi predloge svete stolice z vsemi potrebnimi pojasnili.
Canalejas pa je izjavil, da. so te koncesije premajhne ter je prosil nuncija v Madridu, kakor tudi španskega poslanika v Rimu, da obvestita o tem Vatikan.
Vatikan je vzel željo Canaleja na enanje ter je obljubil, da bode nanovo preučil celo zadevo. Obenem pa je takoj Izjavil, da je pripravljen dovoliti še večje koncesije, ako je potreba. Tak je bil položaj stvari, ko se je naenkrat Dbjavil kraljev dekret, ki je zahteval od vseh verskih redov,, naj izpolnijo neke formalnosti, da se jih državno pri-Dozna.
Vatikan je proti temu protestiral, vendar brez uspeha. Nekaj dni pozneje je izšel drug odlok o enakopravnosti kulta, potem je prišel na vrsto prestol-ni govor z odločno proticerkvenim programom in nazadnje »zaprtje meje« proti verskim redovom.
Sveta stolica je iznova protestirala ter je izjavila, da se ne pogaja dalje, ako španska vlada noče vpoštevati pogodbe.
Canalejas je pa odgovoril z ostro spomenico, ki pa je imela saino namen obrniti orožje narobe. Od začetka do danes je Canalejas zakrivil celo vrsto formalnih napak in prestopkov konkordata. Celo protiverski listi so priznali, da je to netaktno postopanje proti Vatikanu tako sistematično, da je morala uvideti sveta stolica, da noče Canalejas niti pogajanj, niti sporazuma, pač pa doseči z vsemi sredstvi konflikt. Prišlo je že tako daleč, da grozi nevarnost pravega konflikta. Canalejas prezira proteste milijonov španskih katoličanov, četudi vedno trdi, da izvršuje samo voljo ljudstva.
Iz vsega tega je razvidno, da ni sedanja politika španske vlade ničesar drugega, kakor edino le boj proti Cerkvi, boj proti katoliški veri.
Štajerske novice.
š Velenje. Dne 15. avgusta bodemo blagoslovili »Društveni Dom«. Ljudstvo iz vseh krajev se zanima za to slovesnost. »Društveni Dom« so postavili po večini domači kmetje, dekleta in mladeniči in so ponosni na to stavbo, v kateri se zbirajo vsako nedeljo. Slav-nost obeta mnogo zanimivega; počastili nas bodo vrli pevci slavnega pevskega društva »Ljubljane«. Udeležilo se bode ¿lasti mnogo ljudi iz Šmartna na Paki, Braslovč, Mozirja, Žalca in Št. Petra. Tudi vrli Dobrnčani in Zavodničani ne-čejo zaostati za drugimi. Mislinjska dolina bode dobro zastopana. Na ta dan vsi od blizu in daleč v Velenje! Ljudstvo mora pokazati, da je v teh krajih Slovenec gospodar, ne pa nem-Skutarji, ki se vsako leto enkrat zbe-
rejo iz raznih krajev v nemškutarski gostilni pri Raku.
š Velezaslužni g. župnik Janez Kunce pri Sv. Jurju ob Ščavniei je imenovan 2. avgusta na dan sv. birme za knezošk. duhovnega svetovalca. Čestitamo!
POLICIJSKI PREDPISI ZA ZRAKO-PLOVCE.
B e r o 1 i n, 3. avgusta. V uradnem listu brandenburške province je pri-občen odlok višjega predsednika, s katerim se prepoveduje letanje z letalnimi stroji čez sklenjena mesta in kraje. Najvišja kazen je do 60 mark.
LIKVIDACIJA ČEŠKE KOPALIŠKE DRUŽBE.
Prag a, 3. avgusta. Češka kopališka družba, ki ima v Karlovih variti hotel »Monopol«, je likvidirala na včerajšnjem občnem zboru zaradi slabih finančnih razmer. Ilotel »Monopol« bodo prodali.
Dnevne novice.
-f Čudne reči se gode v liberalnem taboru. Mi smo bičali koketiranje liberalcev z velesrbsko propagando, ker nam to v narodnem oziru silno škoduje, imenovali pa nismo nikogar. Zdaj pa beremo tako v »Narodu« kakor v »Narodnem Dnevniku« naravnost imena in konkretne obdolžitve ali saj precej naravnostna namigavanja na tiste, ki po zatrdilu liberalnih listov uganjajo velesrbsko komedijo v Ljubljani. Mi smo splošno grajali to oslarijo, liberalci pa se zdaj medseboj denuncirajo. — Kaj bolj zabavnega si pač ni mogoče misliti, obenem pa v polnem obsegu potrjuje, kar smo mi pisali. Velesrb-ska iredenta obstoja, kdo jo pa uganja, to naj doženejo — liberalni listi; nas nikakor ni volja ustvarjati srbskih »mučenikov«. Naš namen je le bil s pravim imenom označiti rovarjenje iz-vestnih liberalnih revolvermazačev belgrajske šole, ki stoje danes pred slovensko javnostjo do kosti osmešeni. Ta namen smo v najpopolnejši meri dosegli in pustimo zdaj tem trapetom, da se sami medseboj koljejo, kolikor jim ljubo in drago.
+ Mladini so hudo omejeni ljudje. Po Ljubljani se govori, da se hočejo zdaj spraviti tudi na dr. Trillerja — in zakaj? Ker je kupil največjo vilo v Ljubljani in pripremil zase in za svojo soprogo celih deset sob. To mu štejejo v velik naroden greh. Bog vedi iz katere opazovalnice so ušli ti mladini! Dr, Triller je petičen mož in si lahko najame, če hoče, celo Ljubljano, da se po njej prekucuje, če ima zadosti denarja, seveda. Prigoljufal si pa penezov menda tudi ni. Da bodo mladini v zvezi z znanimi perverznimi pustolovci začeli šteti starinom celo sobe po stanovanjih, tega si pa vendar nismo mislili. Te mladine je sama grda fovšija. Če bodo premagali starine, pa se bodo sami med seboj požrli.
+ O liberalnem gospodarstvu na deželi za časa liberalnega gospodstva na Kranjskem piše »Domoljub« dne 4. avgusta v članku izborno med drugim tako-le: »Liberalnih županov imamo zdaj že mnogo več v deželi. Pomnimo jih pa še in vemo, kako so gospodarili. Župan je bil navadno tudi krč-mar, ki je predvsem gledal na svojo korist, v drugi vrsti pa na korist svojih pristašev. Občinski računi so bili marsikje v strašnem neredu. Zupanov in občinski denar je imel eno kaso; zapiski so bili pomanjkljivi. Ko je nov župan prevzel gospodarstvo, se je moralo po mnogih občinah črez velike svote narediti križ, ker se ni vedelo, kaj je ž njimi. Manjkalo jih je po računu; župan se je pa izgovarjal, tla jih je izdal za to, ali drugo reč, da je pa to pozabil zapisali. Še hujše je bilo pri liberalnih cestnih načelnikih. V občinskem gospodarstvu so bili odborniki vsaj blizu in zato so se kake večje nerednosti težje prikrile. Cestni načelnik je bil pa takorekoč neomejen gospodar. Denar je prejemal sam; pota si je zaračunaval in izplačeval sam; vse je bilo v njegovih rokah. Cestni odbori so bili zato postavljeni, da bi bili skrbeli za dobre ceste; delalo se je pa marsikje tako, kakor bi bili samo za to, da je imel načelnik velike osebne dohodke in da so bogateli razni liberalci, ki so dajali gramoz, ali ki so prevzeli kako popravo ali preložitev. Po sedanji postavi so imeli liberalci večinoma povsod večino v cestnih odborih. Deželni odbor je imenoval redno le liberalce; mesta in veliki davkoplačevalci so tudi iberalce poslali noter, župani in svetovalci kmečkih občin so že naprej vedeli, da ne dobe kmečki odborniki večine in so se zato malo brigali za volitve. Tako je šlo to gospodarstvo. Načelnikom je
služba nesla, ceste so bile slabe, za potrebe ljudstva se ni nihče zmenil, cestne doklade so bile pa vedno večje. Deželni odbor je razkril že sedaj v kratkem času mnogo umazanosti in je posvetil v ta temni kot z gorečo bakljo, da je marsikak doslej imeniten liberalni prvak s sramoto padel s svojega stola. Liberalni načelniki so rabili v mnogih krajih cestni denar za svoje namene. Namestu, da bil dal denar v posojilnico, ga je posodil sebi, — seveda brez obresti. Plačila je odkladal in moral za to več plačati, nego je bilo treba. Po več tisoč cestnega denarja je po ti poti imel vedno v svojih kupčijali. Takemu ravnanju se po pravici pravi sleparija. Gramoz so mnogo predrago oddajali liberalni podjetniki; dela na cesti so za drag denar prevzemali le liberalci. Zato so seveda držali skupaj in če so tudi vedeli za kake načelniko-ve sebične zvijače, so lepo molčali. Skupno korito jim je zamašilo usta. Ali bi bilo sicer mogoče, da bi se bile zgodile take reči, kakor so se n. pr. svoj čas v škofjeloškem cestnem odboru, ali kakor so se pokazale pred neka j tedni v idrijskem, kjer je novi odbor iz računov spoznal, da manjka nad 60 tisoč kron, katere je moral liberalni načelnik Gruden potem, na pritisk deželnega odbora, iz svojega pokriti? Ko bi bil ostal stari cestni odbor, bi se bila ta ogromna vsota morda vsa razdišala in izginila kakor kafra. Naša stranka bo napravila red in poštenje. Cestni odbori so se že začeli vestno nadzirati in brez usmiljenja že poje pravica nad vsemi, ki se hočejo okoristiti z ljudskim denarjem, svojo pesem. Pojdemo pa še dalje; kranjski deželni zbor bo izpre-menil cestni zakon in cestni odbori bodo povsod postavljeni na ljudski temelj. Za vedno bodo pregnani iz njih oderuški in sebični liberalni magnatje in agitatorji. Vsak pes zacvili, če mu stopiš na rep. Tudi liberalci cvilijo in po svojih listih zmerjajo deželni odbor. Saj imajo za svojo stran prav, toda žalostno je za nje samo to, da jim vse to ne bo nič pomagalo. Ljudstvo pojcle z veselim smehom preko njih s svojimi zastopniki na pošteno delo v splošno korist.« — To je prava podoba gospodarstva liberalcev, kojih časnikarski banditi, kakor jih je edino primerno nazval dr. Lampe, zdaj napadajo deželni odbor, ker hoče napraviti red in ga bo tudi napravil. Čisto naravno je, da liberalci tulijo, ker odkidava sedanji deželni odbor bivši liberalni hlev.
-f Nemškonacionalni protestantov-ski listi zelo renčijo, ker je ljubljanski »'Škofijski List« objavil encikliko »Edi-tae sacpe«. Vsi nemški svobodomiselni listi brez izjeme se lažejo, da je knezo-škof dr. Jeglič objavil poleg okrožnice tudi uvod. Uvoda pa ni knezoškof objavil nobenega, marveč zgolj okrožnico v latinskem jeziku, kakor je bila tudi njegova dolžnost. Pač pa je »Slovenec«, ko je to objavil, nekaj pristavil in v slovenščini navedel mesto, ki tako boli pristaše Luthrove morale. Da se ne knezoškof, ne »Slovenec« za vpitje nemškega protestantovskega časopisja niti najmanjc ne zmenita, je samopo-sebi umevno.
+ Člani in članice vrhniško-loga-ške podružnice S. Z. se tem potom uljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže desetletnice Slomškove zveze v Ljubljani dne 8. avgusta. Na svidenje!
-f Na šenturški gori se vrši v nedeljo, 7. t. m. sestanek Orlov kamniškega okrožja. Pri tem slovesnem poletu se ustanovi odsek planinskega Orla na Šenturški gori. Bratska društva in naši somišljeniki, udeležite se tega zanimivega in pomenljivega sestanka! — Na zdar!
-f- Vipavsko okrožje Orla vabi na veliko slavnost, ki jo priredi v nedeljo, dne 7. avgusta tek. leta v Šturijah pri Ajdovščini. Spored: Predpoldne: 1. O!) %10. uri sprejem došlih Orlov na kolodvoru v Ajdovščini. 2. Pohod skozi Ajdovščino v Šturije na trg, kjer bode sprejem. 3. Ob Vfcll- uri sv. maša. 4. Kosilo. Popoldne: 5. Ob 1. uri popoldanska služba božja (litanije). 6. Ob 2. uri telovadna skušnja. 7. Ot) 4. uri javna telovadba: a) rajalni pohod, b) nove proste vaje 1910, c) orodna telovadba, č) moreška, d) rajalni odhod. 8. Po javni telovadbi istotam ljudska veselica s srečkanjem itd. Pri javni telovadbi in veselici svira oddelek vojaške godbe pešpolka št. 47 iz Gorice. Vstopnina: I. sedež 2 K, II. sedež 1 K, stojišče 40 vinarjev. — Naši somišljeniki naj v obilnem številu pobite na to prireditev, ki je znamenje vrdnobolj rastoče in razvijajoče se moči krščanske mladine vipavske doline.
-j- Boj med mladini in starini se vrši tudi v slovenski socialni demokraciji. Tu predstavlja mladina Anton Kristan, ki žt» dlje časa hodi v »Napre-
ju« svoja pota, v številki 4. avgusta
pa piše: »V najnovejšem času čitamo po naših časopisih članke o tem, kdo jo sodrug, kakšen naj bo sodrug, kdo je član socialno-demokratične stranko itd. Na sploh se pa tarna, da je mize-rija v naših vrstah, da ne gre tako kot drugje, da niso naši delavci dovzetni za organizacijsko delo, da manjka zanimanja zlasti za politično socialno-demokratično organizacijo itd. Da, res se je potreba zamisliti nad tem. Če hočem pa odpraviti napake, poznati jih moram. Kaj manjka prevsem našemu delavstvu? Socialistične naobrazbe, socialističnega mišljenja. Velika napaka naših socialističnih predhodnikov na Slovenskem je bila, da so povsem zanemarjali socialistično vzgojo med delavstvom. da so delali glavno le s političnimi argumenti momenta, da pa so popolnoma pozabili, da je treba na shodili pridobljene pristaše izobraziti v socialiste! Delajmo po češko! Proč z okostenelim sv. Birokracijem iz naših vrst — v socialistične delavske vrste zanesimo življenje! Če pojde delo tako naprej (po češko) — potem seveda ne 1)0 treba tarnati in javkati o tem, kdo je sodrug in kdo ni sodrug, ker bodo organizirane mase že same pomedle in ne bodo se več dogajali v vrstah stranke dogodki, ki so zmožni vsakemu res socialistično mislečemu človeku zgnu-siti vsako pozitivno delo. Na delo — za poglobitvijo naših vrst — za notranjim socializiranjem! — Anton Kristan.« — Anton Kristan očita dosedanjim voditeljem socialnodemokraške stranke, da niso nič delali, da so le švefljali, v stranki vlada mizerija in vrše se gnjus-ni dogodki, sodrugi sploh še socialističnega mišljenja nimajo in tako dalje. Torej mizerija tako pri socialnih demokratih, kakor pri liberalcih.
-f Pij X. in antialkoholno gibanje, Papež Pij X. se zelo zanima za alko-liolno vprašanje. Sam daje lep zgled, kako se naj deluje proti alkoholizmu. Da bi ljudi odvajal od pijančevanja in navajal k varčevanju in treznosti, je še kot župnik v Salcanu ustanovil hranilnico. Vplival je, da so se podobni zavodi ustanovili tudi v Siciliji. Že kot kaplan v Tombolu je odvračal moško mladino od pijančevanja in od pitja sploh s tem, da jo je vabil k sebi in med njo prebil cele popoldneve ob nedeljah. Kot papež je v prvem letu svojega vladanja določil odpustek 300 dni vsak dan za vse tiste, ki se zdrže opojnih pijač in molijo od sv. očeta potrjeno molitvico. To, da je sv. oče izdal odpustke za abstinente, moramo tem ve-seleje pozdraviti, ker imamo sedaj dobro orožje proti trditvi, češ, da Cerkev ne odobrava abstinentnega gibanja. Kajti če sveta Cerkev podeli odpustke za kako stvar, je ta gotovo dobra, poštena in priporočljiva. Iz tega je razvidno, da je sv. oče Pij X. velik prijatelj abstinenčnega gilianja. Sv. oče smatra zdržnost od opojnih pijač za pripomoček, da izvede svoj program: Vse prenoviti v Kristusu. Gotovo je pa tudi, da je ravno abstinenca eno najboljših sredstev za prenovljenje in zboljšanje verskega življenja. To so dobro vedeli trije predhodniki Pija X.: Gregor XVI., Pij IX. in Leon XIII., ki so istotako priporočali zdržnost od opojnih pijač. Gregor XVI. je ]>i 1 abstinent. Rim jo govoril, nazori o zdržno-sti morajo sedaj biti vsakemu katoličanu jasni. Sv. Cerkev odobrava zdržnost in jo priporoča. S tem, da je sv. oče Pij X. podelil odpustke abstinentom, je izkazal veliko uslugo abstinent-nemu gibanju. To bodi vsem abstinentom v izpodbudo, da še krepkejše in navdušenejše delajo za razširjenje abstinence.
-f Dalmatinska politična deteljica proti obstrukciji. Na izjavo poslanca Ivaniševiča, da se mora započeta ob-strukcija v državnem zboru jeseni nadaljevati, je — razven Biankinijevega »Narodnega Lista«, o katerem smo že poročali — odgovorila tudi znana tri-peresna deteljica: Ivčevič, Vukovič in Peric v »Jedinstvu«, da se obstrukcija radi dr. šusteršiča. (!) ne sme nadaljevali, ker Hrvatom ne bo prinesla koristi, marveč jim bo samo škodila. Gotova dalmatinska gospoda je pač nepoboljšljiva — saj jo dobro poznamo. Zato nas ta najnovejši glas njene politične trobente ni prav nič izncnadil.
—	Umrl je včeraj popoldne ob pol 5. uri župni upravitelj v pokoju č. g. Viljem Paulus. Pogreb bo v petek ob 10. uri dopoldne. R. I. P. !
—	Umrla je v Retju št. 116 pri Loškem potoku ga. Marija Ivančič roj, Mikulič.
—Umrl jo včeraj v deželni bolnici g. Ignacij Detela, pomožni uradnik pri dež. odboru.
—	Umrl jo pri Dorfnrjih pri Škofji Loki v hiši št. 14 pretečeni ponedeljek Matiju llufner, vulgo Lukove, eden
najuglednejših kmečkih posestnikov okrajnega glavarstva v Kranju v starosti 88 let. Bil je nad polstoletja zaupnik sodnih in političnih uradov, bil je član komisije, ki je cenila zemljišča v svrho odmere novega zemljiškega davka, mnogokratni član porote itd. Velike zasluge je imel za ustanovitev nove fare v Žabnici in veljal je za ustanovitelja ljudske šole v Žabnici. V gospodarskem oziru se ga lehko imenuje očeta sadjereje, ki jo danes tako plodo-vito razširjena v škofjeloškem okraju. V zasebnem življenju je bil vzor zmernosti, ker kljub udobnim razmeram, v katerih je živel, ni principielno nikdar pil več, kakor po en četrt vina. Zapušča ženo, s katero je živel blizu 60 let vzorno in mirno zakonsko življenje in pa lepo številce otrok, vnukov in pra-vnukov, katerim bo spomin na očeta, oziroma starega očeta vedno svet. Naj v miru počiva na prostoru, ki si ga je sam izbral, ko je prepuščal svojo njivo za pokopališče v Žabnici.
—	Višnjagora. 3. t. m. bil je izvoljen za sodni okraj Višnjagora načelnikom zdravstvenega okrožja Anton Perko, mestni župan v Višnjigori; namestnikom pa Anton Fajdiga, župan v Temenici.
—	Na c. kr. hrvaški gimnaziji v Pazinu je razpisano suplentsko mesto za nemščino in grščino ali za nemščino in propedevtiko. Prošnje, naslovljene na c. kr. deželni šolski svet za Istro naj vlože kompetenti do dne 16. avg. pri c. kr. gimnazijskem ravnateljstvu v Pazinu.
—	Vojak je utonil dne 1. t. m. na
Vrhniki. Tu so se mudili topničarji goriškega polka, ker je bila vročina precej huda, so se kopali v Ljubljan-ci. Prvoletnik J. Mozer, rodom Poljak, je zašel na globoko in utonil. Utopljenca so prenesli v mrtvašnico k sv. Pavlu.
—	Navihan slepar. Ivan Stuhec, 20 let star, iz Murščaka pri Radgoni doma, bivši dijak v Ljubljani, je precej nadarjen, a skrajno lalikomišljen človek. Stanoval je pri Franju Frasu, slugi deželnega odbora, ter se zavezal plačati za hrano in stanovanje mesečno po 36 K. Temu je rekel, da je priva-tist II. državne gimnazije, vstopil v zadružni tečaj, kjer so ga pa radi slabega učenja odslovili. Ker mu je predlo za denar, kajti tu je napravil 135 K dolga, zašel je na kriva pota. Najprvo se je obrnil na tukajšnjega knezoškofa in prosil posojila pod pretvezo, da ga bo vrnil, ko bode doma trte prodal. Posrečilo se mu je vsega skupaj dobiti 340 kron, a to mu še ni bilo zadosti, kajti skušal je zopet škofa pregovoriti, da bi dobil še toliko posojila, da bi ves njegov dolg znašal 600 K. Stuhecu pa sedaj škof ni več verjel in kratkomalo zahtevo odklonil. Dognalo se je, da obdolženec ni imel nobenih trt in tudi ni resno mislil ta dolg poplačati. Kljub žalostnim premoženjskim razmeram je Stuhec potratno živel, zahajal je s tovariši v slaščičarno Kalaš ter tam prodajalko premotil, da mu je kreditirala, za 38 K 38 h. Stuhec je tudi tej pravil, da ima na Štajerskem vinograde, kar rnu je ta verjela. Obdolženec, je začel čedalje bolj drzno nastopati. Premotil je trnovskega župnika Ivana Vrhovni-ka, da mu je dal 20 K, kakor tudi šentjakobskega župnika Jankota Barleta. kateremu je kazal ponarejeno priporočilno pismo lazarista Heidricha, od katerega je dobil 12 K. Sredi junija je jako spretno ponaredil menico za 1200 kron, glasečo se na znano imovito tvrd-ko Mahteisa v Brežicah. S to menico se je zglasil pri kreditnemu in komisijskemu društvu v Ljubljani ter se predstavil poslovodji Leonu Franketu pod imenom Albert Matheis, ter želel eskomptnim j)otom dobiti na menico 600 K. Uradniku se je sumljivo zdelo, da je bila menica pisana v slovenskem jeziku, ko je obče znano, da je Matheis strasten Nemec. Zato je menico in neko v to svrho ponarejeno pismo pridr-7,al in mu rekel, naj pride kasneje. Res je prišel obdolženec, a tudi sedaj se mu je povedalo, da še ni stvar rešena, obdolženca pa ni bilo več. Zadnji drzni poskus goljufije je izvršil obdolženec dne 30. junija t. 1. Prišel je k Gregorju Šlibarju, župniku v Rudniku, z zapr-1im pismom, ki je nosil ponarejen škofov podpis. V tem pismu, ki ga je pisal obtoženec sam, je stalo, da prosi škof župnika, naj posodi sedmošolcu in njegovemu sorodniku Francu Jegliču v njegovem imenu 300 K. da bode mogel potovati v svete dežele. V ta namen mu je on sicer dal 200 kron, ali ker v tre-
notku toliko denarja nima, naj mu on izroči zahtevano svoto, in če sam nima toliko, naj si od katerega izposodi, ker ta dolg bo itak v štirih ali petih tednih vrnjen. Župnik, ki je temu pismu verjel, Stuheca vpraša, odkod da je doma; ta odgovori, da iz Loke. Na nadaljno vprašanje, kako se imenuje prva vas od Loke, kjer se izdelujejo glavniki, je ta odgovoril, da so ta vas imenuje Kropa. Ta odgovor je dal župniku povod, da je postal pozoren. Relcol je, da ima itak v Ljubljani opraviti, in mu dal eno krono. A Stuhec se ni dal takoj v kozji rog pognati; ob pol 2. uri je bil zopet z drugim pismom pri župniku, v katerem ga v svojem imenu prosi za izročitev 300 K. Ker je pa župnik pri sklopu ostal, da bo šel sam v Ljubljano in bo zadevo uredil, jo je obdolženec z urnimi koraki odkuril. šele v škofiji je župnik Šlibar zvedel, da bi bil postal žrtva prefriganega sleparja. Stuhec, ki vse odkrito prizna, je bil na štiri mesece ječe obsojen.
—	Letošnje vojaške vaje v obsegu 3. kora se bodo naslednje vršile: Pol-kovne vaje trajajo od 16. avgusta do 5. septembra, brigadne vaje od 6. do 9. septembra, divizijske od 10. do 14. septembra. Dne 15. septembra se vse čete vrnejo v svoje divizije doloma peš, doloma po železnici. Rezervisti in do-služeni tretjeletniki se odpuste domov.
—	Vojaške vaje na Goriškem. Dne 5. septembra prideta pešpolka št. 27. in 47. in lovski bataljon 7., 11. in 29. v ko-monsko okolico. Isti dan dospo pešpol-ki 87. in 97. in Bošnjaki iz Trsta ter lovska bataljona 20. in 24. v sežansko okolico. Vaje se bodo vršile na Krasu ter se bodo 14. septembra končale v bližini Komna.
—	Morski volk napadel potapljača.
Minuli petek se je spustil potapljač torpedne tovarne na Reki, Ladislav Simonič, v morje, da dvigne potopljen torpedo. Ko je bil v globočini 3 m, zagleda pred sabo ogromnega morskega volka, ki se je takoj spravil nanj. Simonič potegne nož in večkrat rani ro-parico, obenem pa dd znamenje spremljevalcem, ki so ga takoj potegnili kvišku. Z njim vred se je prikazal na površju tudi morski volk, ki ga je kapitan Kalenič pregnal s harpuno. Začel se je takoj lov za nevarno živaljo, a ni imel uspeha.
Ljubljanske novice.
— Bajte vode! Po vseh večjih mestih imajo po javnih nasadih vodovode s pitno vodo, kar je zlasti za otroke zelo prikladno. Ljubljana je seveda tudi v tem oziru daleč za drugimi mesti. Če že gospoda radi tujcev noče narediti vodovodov, kot je n. pr. v »Zvezdi«, naj jih pa napravi radi domačinov, da ne bo treba materam in pestunjam vodo za otroke seboj nositi, kar se sedaj dogaja. Vodovoda nima cel grajski drevored, park pred Srca Jezusovega cerkvijo, na Ambroževem trgu, v celem tivolskem drevoredu je en sam vodnjak itd. Ker se pa namerava prihodnje leto zgraditi na trgu Tabor nov park, zato prosimo že sedaj pristojne oblasti, da vpoštevajo našo prošnjo in zgrade vsaj en dober vodovod v nameravanem parku, ki bo v šentpeterskem delu mesta gotovo najbolj obiskan, ker ho mejil na onega pred Srca Jezusovega cerkvijo, ki je že sedaj močno obiskan. Na vodnjak pa naj se makari v vekovečen spomin napiše, da jo bil postavljen, ko je bil Ivan Hribar župan ljubljanski.
lj Nesreča na železnici. Stroj odtrgal glavo. Ko je včeraj popoldne strojevodja z lokomotivo na južnem kolodvoru zamenjaval vozove in prišel z njo proti sv. Martina cesti v bližino prečnice 7/8, je pred lokomotivo stekel črez tir železniški delavec Mihael Ko-larič. Na sosednjem tiru je takrat prišel vlak, s katerim vozijo les v Zeleno jamo. Lokomotiva je Kolariča podrla in je bil naenkrat pod njo. Kurjač je Kolariča videl skočiti pred stroj ter je takoj zavpil in je res strojevodja v razdalji 8 metrov ustavil vlak. Pogled na tir je bil pretresljiv. Pod strojem jo ležal Kolarič z odrezano glavo, možgani so bili raztreseni in pomešani s peskom, vrat in lobanja sta krvavela, kolesa pa so bila vsa krvava. Nato so truplo ponesrečenega potegnili izpod stroja in ga na odredbo policijske komisije prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kolarič je bil uslužben pri železnici od 23. septembra leta 1909. in zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
lj Odličen rojak v Ljubljani. Semkaj je dospel generalni major g. Ivan Lavrič, brigadni poveljnik v Vvsokem Mytu na Češkem. Nastanil se je v hotelu »Slon«.
—	Umrla je v Budjejovicah vdova gospa J o s i p i n a W e r z a k , mati g. Leop. Werzak in ge. Hermine Pulko iz Ljubljane.
lj Nesreča na železnici. Sinoči je železniški uslužbcnec Franc Golmikar v brzovlaku prižigal luči. Ko je bil gotov, je vlak odhajal, on pa je skočil z voza. Pri tem je pa padel in zadobil na glavi težke poškodbe. Ker je bil nezavesten, so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj »Povodni mož«, veliko koncertno tlelo za soli, zbor in orkester je poklonil skladatelj gospod c. kr. okrajni glavar Viktor Pa r m a pevskemu zboru »Glasbene Matice«.
lj Pogumen stražnik. Ko si je danes okoli 9. ure zjutraj desetletna Flora Kajfeževa umivala na Bregu pri Ljubljanici noge, ji je spodrsnilo in je padla v vodo, iz katere se pa ni mogla več rešiti ter jo jo voda nesla dalje. Deklica so je začela potapljati in le semtertje so se še pokazale roke iz vode. Nek dečko, ki jo bil takrat tudi pri Ljubljanici. je vpil na vse grlo na pomoč in naglo se je nabralo mnogo gledalcev. Ko pride mimo policijski stražnik Ka-rol Mramor in vidi, da ljudje gledajo v vodo, steče naglo na Breg in ko zagleda potapljajočo se deklico za Naglasovo hišo skoraj sredi Ljubljanice, skoči v vodo in plava do nje. Ker je bil oblečen in bi ne bil mogel splavati z deklico na breg, jo zgrabi, potegne iz vode, potem pa pahne proti obrežju, kjer jo je prijel nek gospod in potegnil na suho. Tudi stražniku bi se bila jela kmalu slaba goditi, kajti tudi temu je pomagal nek gospod iz vode, podavši mu roko. Ker je Ljubljanica tam globoka in je bilo dekle že popolnoma nezavestno, rešitelj pa sam v smrtni nevarnosti, je navzoče občinstvo ta čin pogumnega stražnika z veseljem odobravalo.
—	¡Prvo grozdje so pripeljali včeraj na ljubljanski trg. Prodaja se po 1 K 60 vin. kilogram.
VII. LETO PONTIFIKATA PIJA X.
Bim, 4. avgusta. Danes je sedem-letnica pontifikata svetega očeta Pija X. »Osservatorc Romano« proslavlja ta dogodek, poudarjajoč gorečo vero svetega očeta in njegov junašk boj za pravice svete Cerkve. Ves katoliški svet gleda z občudovanjem na poglavarja svete Cerkve, ki brani Kristusov nauk zoper njene stare sovražnike.
FEBREBOVCI.
Praga, 4. avgusta. Vlada je odredila, da se mora v Novi Cahi v obrtni razstavi odstraniti neka podoba Fer-rerjeva in je obenem znižala svoj prispevek za to priredbo.
DB. ŽAČEK.
Brno, 4. avgusta. Dr. Začek je na volivnem shodu v Kelcu govoril o političnem položaju in izjavil, da so tudi Čehi zelo krivi sedanjega, za Slovane neugodnega položaja. Čehi morajo priti do spoznanja, da bodo le edini in solidarni kaj dosegli.
HBVAŠKA KBIZA.
Zagreb, 4. avgusta. V hrvaški krizi se ni veliko izpremenilo. Konstatirati se pa more, da vlada splošno mirovno razpoloženje in da delajo vsi trezni politiki na to, da se doseže tak sporazum, da ne bo treba razpustili sabora.
DBŽAVLJANSKA VOJSKA V ŠPANIJI.
London, 4. avgusta. Tukaj so razširjene vesti, da je na Španskem vsled politike Canalejasa izbruhnila državljanska vojska. General Weyler, ki ima diktaturo v Barceloni, pa javlja, da vlada v Kataloniji popoln mir.
DB. CBIPPEN.
London, 4. avgusta. Dr. Crippen je priznal, da je svojo ženo umoril.
ČEHI IN KATOLIŠKI SHOD V INO-MOSTU.
Praga, 4. avgusta. V čeških katoliških krogih se potrjuje vest, da ja zelo dvomljivo, ako se boclo češki katoliki udeležili splošnega avstrijskega katoliškega shoda v Inomostu z ozirom na sedanje narodnostne razmere na Češkem. Trdi se, da agitirajo proti udeležbi katoliškega shoda v Inomostu najbolj krščansko-socialni krogi.
Podstrešno stanovanje
obstoječe iz ene oziroma dveh sob in kuhinje se odda mirni stranki brez otrok na Grubarjevem nabrežju štev. 6. Tamkaj se tudi ceno proda 1 kopalna banja, malo rabljen železni štedilnik in 2 železni peči.
2204
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog poklical dne 3. avgusta 1910 zjutraj k sebi, previ-deno s sv. zakramenti, našo preljub» Ijeno sogrogo, mater, sestro, gospo
Marijo Ivančič roj. Mikulič
iz Retij štev. 116.
Pogreb predrage rajnice bode dne 5. avgusta zjutraj iz Retij na Tabor.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Loškem potoku.
Nepozabno rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Loški potok, 5. avgusta 1910.
Alojzij Ivančič, soprog. — Alojzij, Rudolf, Franc, Marija, otroci.
2a hvala.
O priliki, ko se poslavljam koi ravnatelj is grand hotela „Union", izrekam vsem svojim velecenje-nim gostom in ljubim prijateljem za izkazano mi zaupanje svojo najprisrčnejšo zahvalo, troseč jih, naj mi i v bodoče ohranijo svojo naklonjenost, bilježim naj odličnejšim spoštovanjem V Ljubljani, avgusta iSiO.
udani
2203	Jvan fjraiič.
¡ro^Eü
Učiteljica
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega
vstopiu kot odfjofif elitca
v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." na upravo „Slovenca". 2201
I
S
D* JANKO ŽIROVNIK
ODVETNIŠKI KANDIDAT
MIRA D5l ŽIROVNIK ROJ. ZUPANC
POROČENA, V LJUBLJANI, 3. AVGUSTA 1910.
S
2215
S
7 1 ? IKO 707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena
se dobi samo pri H. S1ITTNER, LJubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 IKO
707
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuet-IJauo in preuajanle elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. lfentllatorii. Turbo-generatorji, elektr. železnice In lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in larnlce vseh vrst. 2073
Elektrotehniška delniška družba
preje Kolben in dr.
Praga-Vysoíany

Vodne turbine vseh sestav, (Francls, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za lnStaliranfe. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastDih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt.

<s» ®<
Podpisani naznanjam žalostno vest, da je včeraj popoldne ob polu 5. uri, previden s sv. zakramenti tu v Pod-sentjurijem umrl
Viljem Paulus
župni upravitelj v p.
v 30. letu svoje starosti. Pogreb bo v petek, 5. avgusta ob 10. uri dopoldne.
Preblagega ranjkega priporočani v pobožno molitev vsem prijateljem in znancem, posebno pa svojim duhovnim sobratom.
Čemšenik, 4. avgusta 1010.
Josip Zelnik
župnik.
Pr Oeinefer BlMs-Trstenišk!
strokovni zdravnik za notranje bolezni in bolezni v vratu in nosu
$g je preselil s fl. pustom m kongresni trg šfteu, 15
nasproti nunske cerkve.
2202 2-1

it»®«» mm	m*m m mv
Nova tkalnica bombaža išče zmožnega
2217

2221
1-1
za Luisiano in Maco. Stalna služba, dober zaslužek. Selitveni stroški se posodijo naprej. Prijave z napovedjo dosedanjega službovanja in družinskih razmer je poslati pod šifro „S. R 3878" na Rudolfa Mosse, M^nakovo.	2208 3-1
Upraviteljstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani
naznanja, da je njegov dolgoletni uradnik, gospod
Ignacij Detela
c. kr. nadporoCnik v ovidenci domobranstva
preminul dne 3. avgusta, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb se vrSl v petek 5. avgusta ob 3. uri popoldne iz vojaške boinice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 4. avgusta 1910.
'V• ;■ - V:'; • ^f'V'- f,••••;', Í::

2206
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba mati, ozir. stara mati, gospa
Marija Rozman
danes, dne 4. avgusta ob pol 2. uri zjutraj po dolgi hudi bolezni v starosti 63 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjce bode v petek, 5. avgusta ob 4. uri popoldne iz Vevč štev. 44 na pokopališče pri Dev. Mar. v polju.
Sv. maša zadušnica se bode brala v domači župni cerkvi.
Vevče, dne 4. avgusta 1910.
Žalujoči ostali.
„Zlata Raiiija3
t Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora. 2072
kepe zračne sobe. - Priznano fina Meja. - ¡zborne pijane. - Hšzke cene. - Lepi restavracijski prostori in povsem iia novo urejen
= velik senčnat vti. =
I Vsako sredo pri ugodnem vremenu

B
..«al
Hišna8oprava
se takoj proda na Rimski cesti št. 2|ll.
: Za sloDokrune in prebolete:
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo J 4 steklenice (5 kg) franko K 4'— BR. NOVAKOVIC, Ljubljane.
yV'iTTr"?!—"^Stfk^^*
Dei. leksrna pri,

lElISTEK
Ljnblfana, Resljeoa cesta fl
zraven cesarja Franc Jožela jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Oorševo med. ribje oiie s&vifc 55£
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-chinin tinktora za lase, gsE«;
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim na vodo m 1 K.
Slovita Mclusine ustna in zobna voda ¡zborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
fe""--=stni=a=m--~\ni=	ua^J
J
|0V
Brezbarono, rumeno In rssjaao za parkete ali polikane tSa priporoča u škaflgah p» en, pol in četrt kg ali prosto
HHUPTmiinn

prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in stek. klela
2211
Zahvala.
!
Povodom smrti naSega dobrega očeta, soproga, strica, svaka, gospoda
Karola Bitscha
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo preč. duhovščini, vsem gg. podčastnikom ter osobito pa slavni .Slovenski filharmoniji" za dar 50 K mesto venca, kakor tudi vsem udeležuikom pogreba, ki so spremili dragega rajneega k večnemu počitku.
Vsem in vsakemu posebej: Bon povrni!
Ljubljana, 4. avgusta 1910.
Žalujoči ostali.


Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Bledu (Zagoriče vila Generös)
tehnične pisarno. —
Izdeloval bodem vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe, sprejemal tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela
Po 14 letni akademični teoretični in praktični izobrazbi, ter s skušnjo stavitelja katero sem z prav dobrim vspehom napravil na Dunaju, lahko zatrjujem da bom izvrševal točno, solidno in strokovnjaško delo, ter se slavnemu občinstvu priporočam za blagohotno naklonjenost, ter beležim
z odličnim spoštovanjem
loan Kralj
2200 3-1	arhitekt, stavitelj, Bled.
mmmmmEwm

Naprodaj je:
pet kmetskih kis,
od 14 do ^ nnrSslMn od 15 do 20.000 K. jJ gOSKIilie 20.000 K od teli sta dve ob cesti in ena tik cerkve,
3000 do 4000 K, dve od 1500 do 2500 K Vodna moč za mlin, žago ali za kakšno drugo tovarno z malim posestvom 2800 K. Več se izve pri Jožefu Sušič, p. d. Martine, na Bistrici p. Št Jakob v Rožu, Koroško.	2214 3—1
ZASTONJ!
dobite majhno
ico m slovar
ki jo predelate v par urah in ki Vam odpre celi svet, ako naročite	2212 3-1
ico mm
(2. izdaja, 1'30 K s poštnino vred),
ki jo lahko prodaste svojemu prijatelju. K 5. izvodom (6 30 K s poštnino) priložimo seveda zaston; 5 majhnih slovnic in slovarčkov, povrh pa Se zvezek anekdot. Založništvo esparantskih knjig Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
PRVA POOBLAŠČENA
krojaška šola
v Zagrebu, Jelačičev trg štev. 19.
Haivečli In edinaobstolGči zavoflnaslov.iusu.
Neprekinjeni «&K T'HT
s k i h oblek. Za samopouk se izdajajo knjige za moške in ženske krojače in krojačice kakor tudi za gospodinje. 2136 5-1
Patentirana metoda pod štev. 115,
Plačanje na obroke. Zahtevajte prospekt,
Kuharica
vajena vsega gospodinjstva, želi stopiti v službo v kako večje župnišče ali k samostojnemu gospodu ali pa v kako drugo krščansko hišo. Pismene ponudbe z napovedbo plače je poslati pod šifro: * Gospodinja« na upravo Slovenca.	2213 1—1
Dvonadstropna hiša
v sredini mesta, s kletmi in sedmimi stanovanji, pripravna za vsako obrt, se iz proste roke proda za 29.000 kron. Letni dohodek 2600 K; za takoj plačati je samo 3000 kron.
Več pove J. Kernc, Hilšerjeva ulica Št. 12 v Ljubljani.	2145 3—1
Dt#a dijaka
ali dve dijakinji
se pri pošteni družini v Trstu vzame na stanovanje in brano. Kje, se izve v upravništvu Slo-2205	venca v Ljubljani.	6—1
10 dobro ohranjenih starih
pernic zsi peci
2209	1 star še dobro ohranjen	3—1
=== ^fediiiiKb =
se takoj proda. Ogleda se lahko pri novi stavbi „Marijanišča" v Ljubljani, Poljanska cesta 36.
močnega in pridnega fanta ter enega
pomočnika
Malenšek, stavbeno in umetno ključavničarstvo, Boh. Bistrica. 2207 3—1
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. --Banka in menjalnica.
Manili akt ur na trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu~ fakturnega blaga.
Vzorci na razpolago!
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!
Vzorce pošiljava franko!
LBMASI & fiSBKMAlV
Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zeiir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pletl, šerpe, rute v veliki Izbiri.
SOLIDNE CENE.	8!
Union Breskvar
stavbni ključar
Ljubljana, Florijanska ulica štev. 9
priporočam se slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ograe za grobove, Križe. obhajllne mize. navadne in žične ograje, vrata.
9
kuriavna in pepelna vratca, zapabi dimnikov, strelovodi, zastori na valjcib itd. itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem hitro In po nlzktb cenah.	2130
majhna sc proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2147 8-1
Tri žlice
s
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Proda sc popolnoma nov
2177
santos
Underuiood
pisalni stroj
po jako ugodni ceni. Naslov pove uprava Slovenca.
Stanovanja
Za novembcrski termin, se oddasta v novo zgrajeni vili ob Kunovi cesti št. 2 solnčno ležeča stanovanja po 2 sobi in pri-tiklinami. - Poizve se ulica Stara pravda št. 3, od 2 do 6 ure popoldne. 2181 3—1

€- ™
Rnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdelnje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
3662 52-1
Josip l^ojina vljudno naznanja,
da je preselil svojo - krojaško obrt -
iz Šelenburgove uliQe štev. 5, v lastno hišo, na Frana Josipa cesto štev. 3.
sesSIHJfes
gnnnnHnnggnnHnnnggHHgnflggBiHHBBgHBi
I«
2164
Sanatorij „mirni dom*
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor: tople, mrzle, solčne in električne kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto. Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Ceh, pošta Gornja sv. Kungota pri Mariboru.
Razpis službe,
Razpisuje se
VI	I v«
>
v Št. Petru na Krasu 800 K, prosto stanovanje ene sobe in dober postranski zaslužek.
Prosilec mora biti zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi. Oženjeni in drugih jezikov zmožni dosluženi vojaki imajo prednost. Prošnje je vlagati
do 14. avgusta 1910.
Nastop službe 20. avgusta ali vsaj 1. septembra.
Matija Penko,
2174 3—1	občinski predstojnik-žup8n.
«HIHHIMlaBTrai^^
Mirnim „HI. list. fflftf v Ljubljani
se priporoča v izdelavo vsako?rstnih knjigoveških del. Specijalitefa: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
hiši z gostilno m
hiši brez gOStilne
se prodaste iz proste roke po zelo ugodnem pogoju.	2169 Gostilna je zelo dobro vpeljana. Več se izve v restavraciji pri
„Zvezdi" Sp. Šiška štev. 22.
Cnsllliz belega hrastooega ¿sfffD&fila lesa, trpežni, moCni
n
a
n
5 M. r a
■S M
a a
«n je
2» "s
S 3
E 0! S
■a S
s a
&J
odfšnenašpirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjSe po prav solidnih nizki ceni
Iv. i. Hartmanna naslednik flvg. Tomažli,
Ljubljana, Marija Terezija Gesta
tA
a
o.
s	?
=	I
Bt	5.
N	mm g.
iS	I
M	S,
Cene
nizke in solidne, točna postrežba.
Dohičkanosno, majhno
posestvo =
15	minut k Vrbskem jezeru, krasno, solidno izdelana kompl. mebl. stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, blizu 70 oralov prvovrst. v visoki kulturi obstoječega zemljišča, deloma stavbišča za vile, lep gozd, bog. gospodarske potrebščine, 4 konji, 22 krav,
16	prašičev itd. Cena 70.000 kron. Pojasnila daje samo resnim, samostojnim re-flektantom Älbert Wiener, Gradec I., Sterapfergasse 6.	2155 3—i
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 5o litrov. 667 100—1
1 ali 2 učenca
za mizarski obrt
2162	SG sprejmeta.
Hndre) Kregar, mizar
Pošta St. Vid nad Ljubljano.
r
sivo in rdeče
ÜE
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa riavna in stranska mesta tn- in inozemstva-
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
H M i^DniD / OSREDNJA MENJALNICA: ' IIlJuHL um DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlrn7nirp' Baden'CeSka Kam>1lca<Ce5ka Lipa. Orno, Dux, Gabion;a. N. Graslltz, Krakov, lltomerice, Moravski
i uuiu£iiibc. zum&erg, MSdllnj, Moras, itovl JiSIn, Flzan, Praga, Liieroe, Ouna.sko Novomosto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnte, srečk 1.1, d., 1.1, d,
Zavarovanje proti izjuiii pri Mit sreCH in vredn. papirjev
Prospekta in cenike premij zasionj in iranko.